St Lisi 21. Tečaj XLV i i Izhajajo vsako sredo po eeli poli. Veljajo v tiskarniei jemane za celo leto 3 gold. 40 kr., za pol leta 1 gold, 70 kr., za četrt leta 90 ki pošiljane po pošti pa za celo leto 4 gold., za pol leta 2 gold. 10 kr., za četrt leta 1 gold. 10 kr i*1 \ V Ljubljani 25. maja 1887. Obseg: Pašniki in tekališča žebetom. Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske. Vprašanja in odgovori. Gospodarske novice. — Naznanilo in razglas poslanca Kluna v državnem zboru 10. t. m. \aznanilo. Zemlje- in narodopisni obrazi. Govor gospoda Iz državnega zbora. Naši dopisi. Novičar. Gospodarske stvari Pašniki in tekališča žebetom. Pr s tor žebetom v pašnike in tekališča odmenjeni da voda povsodi kmalu od- Želeti morajo tako biti nagnjeni, leti in se more po deževji precej zopet rabiti tudi lege zavetne, da živali ne letajo na škodljivem vetru. da se žebeta z Trave bi vsaj toliko naj rastlo njo kratkočasijo Senčnatih dreves bi naj nekoliko stalo na prisojniei. Znotraj stoječa drevesa pa je treba oko pašnike konjem; enako tudi, kjer so državna ali pri vatna kobilarstva. Rediti na pašnikih konje se ve najbolje ugaja, ker imajo živali zraven prostega gibanja na zdravem zraku še primerno hrano, če je namreč trava dobra in v do-voljni množini zmiraj na razpolago. Ako pa konje v hlevih redijo, treba je zraven še skrbeti za tekališča. Vzrejevanje v hlevih ima to prednost, da žebeta niso več toliko izpostavljena vremskim nezgodam, ki včasih tudi pašo skvarijo. Na pašnikih morejo žebeta tudi zboleti vsled prevelike vročine mraza, mokrote. ? variti da jih živali niso v stanu oglodati. Staniča kot Ob enem je tukaj misliti, da dobivajo žebeta pri- zavetišče proti uimskim nezgodam dobro služi Naj bolje kaže prostor na štiri vogle izmerjen in dobro za- grajen » da žebeta ne morejo vdirati tavun > ker bi se merne krme, preden se izpustijo na pašnik ali na te- kališče. Tudi slabo rej ena kobila daje, če prav sebi na poškodovati mogla, zlasti če sohe na znotraj stojijo najboljše hranivne snovi svojem žebetu. škodo, pa žebe s prva naglo raste. Zato maternem telesu po- Vhod mora biti širok z dvojnimi povprečnimi drogi. stane mladič, ko preteče polovica brejosti, uže okolo Pri noti odpiranji treba je najpoprej zgornji drog odpah 40 % n dolg. Enako naraste žebe po rojstvu v prvem sicer smukne žebe pod njim tavun in si glavo, ietu za 40 hrbtišče ali noge poškodi. Ako pa žebe skoči čez spodnji mesecev. m j vendar da zna brati in pisati slovensko katere reči naj bi še noter pomešal, da bi se boljši gnoj napravil ? (L. D. v Šk. L.) 60 Odgovor: Prav imate, da tako storite. Gnoj, ki _ Eevni učenci zamorejo tudi dobiti štipendijo po oziroma 50 forintov. Prosilci za štipendijo imajo predložiti: se tako naredi, imenujemo mešanec ali kompost. Me- šanec je za travnike boljši kot pa hlevski gnoj. Jame ni treba dati kopati. Naredite iz mešanca kake 3/ "i ' • V • " ■■ BSj^L ubožni list, . _y. k' • " , ' i! ' i * - . S ~ .» -5» - f i. ~r t % spričevalo poštenega obnašanja, potrdilo, da so uže dve leti za kovaške in metra visok kup, ki naj se trikrat do štirikrat na leto močnike delali po- z dotičnimi spričevali imajo dobro prerahla in premeče. Ce Vam je mogoče ga nekte- poslati vsaj do 15. junija glavnemu odboru c. kr. kme rikrat z gnojnico politi, razkrojil se bode mešanec tijske družbe v Ljubljani hitreje in dal še izvrstnejši gnoj. ta namen se kup Šola traja do konca decembra 1887. leta Kdor po vrhu polije; da gre pa gnojnica še bolj v meša- preskušnjo dobro prestoji, more po postavi od 1873. nec, narede se na površju z železnim drogom luknje patent podkovskega mojstra dobiti, ker sedaj bi vanj. jih Za mešanec rabijo se lahko mnogovrstne reči, preskušnje nihče ne more postati kovaški mojster, naši kmetovalci dosedaj še premalo čislajo, a Nauk v tej šoli je brezplačen, vsak učenec ima skrbeti imajo mnogo redilne vrednosti v sebi. Opomnimo Vas za to, da si za šolski čas oskrbi živež in stano nekaterih reči, ki jih gotovo imate (7saj nekatere) in vanje ter potrebne šolske knjige. Stanovanje dobijo jih lahko z dobrim uspehom za mešanec porabite: Ža- učenci za majhno plačo v šolski hiši. ganje čreslo ? pepel navadni in izžehtani, drobiž iz Učenci naj se oglase vsaj dva dni pred šolskim drvarnice, pomije, zdrobljene kosti, cunje, smeti, cestno začetkom v podkovski šoli na spodnjih Poljanah. blato, blato iz jarkov (grabnov) smeti iz skednja, gnojnica, i prst, rušinja, plevel ; Ker je po slovenskih deželah še zmirom premalo gnoj iz stranišč, živalska v podkovstvu izučenih kovačev in zdravnikov kopitnih dlaka } kri, mrhovina gno] iz kokošnjakovin > golob- njakov itd. Gospodarske novice. bolezni, pa tudi premalo izurjenih ogledovalcev živine in mesa, toraj naj bi županstva svojo skrb obračala v to, da dobi vsaka občina vsaj enega dobrega kovača, in ogledovalca živine in mesa. * Nova ograja okoli poskusnega vrta c. kr. kme- Grof Thurn-Valsassina ? tijske družbe v Ljubljani na Poljanah je ravnokar do- delana. Ograja je iz pocinjene železne mreže ter je pribita na impregnovane hrastove stebre. Ograja stane toliko kot navadna lesena, je pa ličnejša, močnejša in trpežnejša. Gospode, kateri pridejo na občni zbor v Ljubljano, vabimo, da ne zamudijo prilike si ogledati enem pa tudi nasade na po- prvosednik e. kr. kmetijske družbe kranjske. Dr. Karol vitez Bleiweis, začasni vodja podkovske šole. to praktično ograjo skusnem vrtu, > ob Naznanilo. Skušnje na tukajšnji podkovski šoli vršile se bodo ljeno * Plemensko goved muricedolske pasme, nakup- z državno podporo, prodajala bode kmetijska družba na dan občnega zbora t. 26. m. popoludne ob * uri na dvorišču gostilne pri bavarskem dvoru. Odsek za konjarstvo c. kr. kmetijske družbe bode dne 27. in 28. junija t. 1., in sicer: 27 junija skušnja iz podkovstva za kovače, kateri niso obiskavali pod-kovske šole 28. junija pa za učence podkovske šole z podkovstva in ogledovanja klavne živine in mesa. Kovači, kateri se hočejo podvreči tej skušnji, naj se imel v petek 27. t. m. dopoludne ob uri v dvorani mestnega magistrata v Ljubljani svoj občni zbor. Ker bode ta zbor zarad mnogih volitev zelo važen, opozarjamo nanj vse člane. Član konjarskega odseka je vsak ud kmetijske družbe, ki se pri odsekovem odboru za vstop zglasi. Plačati ni nič. oglase pri podpisanem vodstvu do 15. dne junija Vodstvo podkovske šole v Ljubljani dne maja 1887. Dr. Karol vitez Bleiweis. 104 Zemljepisni in narodopisni obrazi Nabral Fr. J ar o sla v. 57. Čikoši Madjarski kmet. (Konec.) so še vsak pot pokazali, da so predrzni in hrabri bojevniki, vzlasti sijajno so to pokazali za časa znane madjarske ustaje. Madjarski huzarji slove po vsem svetu, in večina teh junakov so čikoši ljenje čikoševo zelo nemirno in tabaka; če mu ga daš, ali ne daš, to ti ne pomaga dosti. Hudomušnik vse eno zapodi balto svojo za teboj, če se mu ravno poljubi. Zato veli pregovor: Svinjski pastirje varen pred vsakim, a ni vsak pred njim. Ker so te bu-tice tako divje, toraj ni čuda; da so jih uže toliko na smrt obsodili in obesili. Svinjske pastirje slabo plačujejo, zato se ne pulijo dosti za te službe, samo ubož-nejši in malo brihtni mladeniči se ponujajo za-nje. obče živ tudi ne more drugačno biti. Narodni značaj madjarski sam ob sebi giba Govor gosp. poslanca Kluna koša individualni neodvisnosti, čemur izdatno pripo- v državnem zboru 10. t. m. maga samovoljno življenje na konju, ki ga nosi po ne- Visoka zbornica! Spoštovan zastopnik slovenskega gorko zagovarjal dotično resolucijo, katero je nasvetoval pregledni pusti, na kateri mu tako rekoč nikdo meje ne naroda razložil je razmere na naših srednjih šolah in stavi. Zato se čikoši radi spozabljajo, udajajo se razbrzdanemu življenju, naposled se zgube k tolovajem, zaradi budgetni odsek. Meni pa so odločili moji ožji somišlje katerih je Ogerska na slabem glasu od nekdaj. Goveji pastir ali guljaš ni okreten Kot čikoš niki častno nalogo, da govorim o šolskem nadzorstvu in » ali ljudskem šolstvu priporočim drugo resolucijo da jo tudi on je korenjak, kar ga je. Veljave nima tolike, blagovoljno vsprejmete kakor čikoš. Obleka mu je bolj zavaljana. V levici nosi dolgo, močno, z železno ostjo okovano gorjačo, s katero Ljudska šola ima namen, da vzgojuje mladino nravno-versko, razvija delavnost duha in jo oskrbi s potrebnimi tepe, drega in kroti uporne junce » m v desnici drži vednostmi in ročnostjo za izobraževanje v poznejšem živ skoro devet vatlov dolg in debel bič, s katerim poka, ljenji. Umevno je toraj, da mora biti ljudska šola tudi da je veselje. Lase ima črne, dolge in zmršene, letajo tako uravnana, da more doseči svoj namen. mu okolo rujavega 5 zagorelega obraza, iu glas njegov 9 kedar ga izpusti iz sebe, podoben je na vso moč go je podlaga za življenje potrebne vednosti edino le v maternem Pedagogi celega sveta strinjajo se v tem, da vejemu. Ogerska goveda je poskočn po letu, ko jo jeziku, in se toraj mora v ljudski šoli učiti in gojiti komarji presilno nadlegujejo, rada zbezla in se razkropi materin jezik. Daljše dokazovanje tega načela ni le brez na vse strani. Dostikrat mora guljaš poklicati na pomoč potrebe, temveč celo razžaljivo pripisoval bi po čikoše, ki mu na brzih konjih dohite razkropljene ro- manjkljivo znanje, malo razuma in pomanjkanje vsega JR -- 1 -V gače, obrnejo in zopet zdrve skup. pravnega čuta, komur bi hotel dokazati, kar je ob sebi Ce v čardi, to je, samotni krčmi na pusti i ali v umevno. vasi na ženitovanju naletiš na zelo razposajenega mla- Nemški prebivalci v Avstriji imajo take šole in po deniča, ki strastno dudla, ali flavta ter z nogo ob tla vsi pravici imenovali bi prismojeno vsako šolsko oblast bije, kakor da je ob pamet, tedaj bodeš skoro gotovo ki bi zahtevala za nemško mladino ljudsko šolo s fran ) pogodil, če rečeš, da je to ovčji pastir. Kedar mu tista coskim, italijanskim, angleškim, češkim, poljskim ali v glavo šine, ne drži ga nič nazaj, brez vse skrbi pre- katerim-koli tujim jezikom. pusti čredo svojim psom, ki so tako veliki, da se jih Toda ni še prišlo do tega, in v vseh tožbah, katere celo volkovi boje in jim s pota gredo, ter prijezdi na smo slišali od one (leve) strani visoke zbornice o zati- 08lu od črede. Po celo uro stoji oprt ob dolgo sekirico, in niso mogli navesti ne enega slučaj gostilni. Drugekrat pa je pameten in se ne gane ranji in prikrajšanji nemštva in o poslovanjenih šolah opazuje čredo, ali pa rezlja lesene žlice. V obče je ovčji pastir prav miren, prijazen in dobrodušen človek. Osoren in hudoben pa je svinjski pastir, ki pohaja da bi bila šolska oblast ustanovila slovansko šolo v čisto nemški ali večinoma nemški občini ali celo tudi v takem kraji, postav število šolskih otrok nemške narodnosti In dan za dnem med krulječimi prašiči. Potika se po hra- ko bi se bilo to zgodilo, skrbela bi uže najviša šolska stovih in bukovih šumah dobiva žival dovolj piče oblast 5 da se pošteno popravi taka določba, ki naspro Veljave on nima tolike, kakor ostali pastirji, in to zato tuje vsem postavam. ne ker je služba njegova zaničljiva ponosnemu Madjaru. Deželna šolska oblast moje ožje domovine Kranjske, Vedno potikanje po šumah in med prašiči pa tudi ne kateri po krivici očitajo nestrpljivost, določila je po more blagodejno delovati na njegov značaj. Zato so mnogih sklepih narodnih deželnih zastopnikov za šole pastirji resnobnejši, tihi, zamišljeni in odljudnejši od nemških občin v Kočevji in Beli peči (Weissenfels) nem ostalih kmečkih stanovnikov. Svinjski pastir ne ljubi ščino kot podučni jezik. Držala se je tako strogo v petja in godbe, mesto z dudlami se igra z balto, ki jo okviru postavne določbe, da še slovenščine kot obligaten neznansko spretno vihti. Izurjen je tako v metanju balte, predmet ni postavila v učni načrt, temveč popolnem da malokedaj zgreši svoj cilj. Meče v viš, in vjema brez prepustila prosti volji starišev. da bi se kaj poškodoval. Ni vselej varno srečati takega Pred nekaterimi leti je okoli 240 nemških starišev pastirja na samem. Mogoče, da te bode poprosil perišče v Ljubljani primerno prosilo našo deželno šolsko oblast f 165 da za njihove nemške otroke ustanovi v Ljubljani šolo z nemškim podučnim jezikom. Deželna šolska oblast je takoj potrdila prošnjo in naročila ljubljanskemu mest-nemu zboru, da ustanovi tako šolo. Mestni zbor ljubljanski se je nekoliko obotavljal, akoravno ni dvomil o postavnosti zahteve, marveč je mislil, kakor se je pozneje tudi pokazalo, da za novo šolo ne bo potrebnega števila nemških otrok. Visoko ministerstvo pa je hitro opomnilo mestni zbor na njegovo dolžnost ter mu naročilo, da ustanovi nemško šolo. Večkrat smo v tej visoki zbornici uže slišali hvalo omike in kulture nemškega naroda, ki mnogo prekosi v omiki druge narode. Mi temu ne ugovarjamo, kar je pa tudi umljivo. Vi imate pri rokah vse sredstva in pripomočke za višje izobraženje in omiko, v prvi vrsti pa ljudsko šolo na podlagi materinega jezika, ki je po mojih mislih najboljši faktor, da se razširi splošna ljudska omika. (Prav res! na desnici.) Slovanski prebivalci niso tako srečni in tii je tudi vzrok, da so v omiki zaostali za nemškim narodom. Mnogi še sedaj nimajo nobene ljudske šole na podlagi a | , A | materinega jezika, ker jim šolske oblasti niso tako po-strežljive, kakor je narodna deželna šolska oblast v (Prav res! na Ljubljani proti nemškim prebivalcem, desnici.) Nedavno smo slišali v odgovoru na neko interpelacijo, kako trdovratno se brani nemška občina litome-riška, za 160 čeških otrok ustanoviti češko šolo. Tudi se še živo spominjamo, kake demonstracije so se vršile in koliko pri deželni šolski oblasti na Nižje-Avstrijskem, se je bilo treba bojevati, da se je na Dunaji ustanovila češka šola za posebno veliko število čeških otrok. Trstu je okoli 1400 slovenskih starišev poslalo prošnjo mestnemu zboru, da jim ustanovi za slovenske otroke slovensko šolo. Toda mestni zbor v Trstu se še prešel toliko ni potrudil, da bi se posvetoval o prošnji, je o nji kar na dnevni red. Prosilci so se pozneje obrnili do cesarskega uamest- ništva v Trstu; a minuli ste skoraj uže dve leti (čujte, čujte! na desnici), namestništvo pa še sedaj ni odgovorilo, ne povoljno, ne nepovoljno na prošnjo 1400 sloven- skih starišev (Čujte čujte na desnici.) se Kako bi grmeli gospodje na oni (levi) strani visoke kaj enacega prigodilo nemškim pre-v katerem drugem češkem mestu, da zbornice, ko bivalcem v Pragi a ako bi se predrznil cesarski namestnik na Ceskem, ne odgovoril na tako opravičeno prošnjo toliko časa! (Prav res! na desnici.) Jako značilen je tudi ta slučaj Mestni zbor ljubljanski je sklenil pred nekaterimi leti, da mora biti v mestnih ljudskih šolah podučni jezik slovenski kot materini jezik otrok; nemški jezik naj se podučuj kot obligaten predmet od tretjega razreda naprej (Dalje prihodnjič.) Politične stvari. državnega zbora. Budgetna razprava bliža se svojemu koncu raz- pravi proračuna za trgovinsko ministerstvo porabilo je še nekaj poslancev izreči svoje želje v veliki naši trgovinski politiki, naglašale so se izrekoma naše raz- mere z Rumunsk deloma tudi one z Nemško in Laško. Stališče poljedelcev in živinorejcev naglašal je posebno dobro gališki poslanec Javorski, naglasujoč, kolika škoda se je odvrnila od naših živinorejcev, odkar so zaprte meje naše proti Ruski in Rumunski, izrekel r . je govornik dalje nado, da bode trgovinsko ministerstvo tudi dalje še skrbelo, da se naša živina obvaruje nalezljivih bolezen, ako bi se tudi po ponovljeni trgovinski pogodbi dovolilo vvažanje vnanje živine. Trgovinski minister odgovarjal je v vsestransko za-dovoljnost, akoravno je moral marsikaj zamolčati, obravnave z Rumunsko še niso dognane. Druga vrsta govornikov, na priliko, nek profesor Richter, porabila je to priliko, zopet z vso surovostjo nemške kulture" udrihati po bivšemu ministru Pinotu, i . da je z dovolitvijo naprav privatnih telefonov na ker w Trgovinski minister češ, Dunaji izdajal državne koristi. ^^ j V, " " P«' ' ^ S fc'- "r - - Baquehem je ta napad na bivšega ministra z vso odloč-nostjo zavrnil rekoč, da je sedaj, ko je skušnja storjena, lahko soditi, ko so se pa te stvari vpeljavale pri nas, pa še nihče ni mogel vedeti, ali bodo ta podjetja dajala kaj dohodkov ali pa zgubo. Tretja vrsta govornikov, med njimi izrekoma Roser, zahtevali so povikšanje plač za nižje poštarske in tele-grafiške uradnike in uradnice in pa služabnike. Minister obljubil je tudi glede teh polovici tega leta, izdatno pomagati, pa se ne da tako nagloma, ker so denarne razmere sploh prcneugodne. In še dalja vrsta govornikov priporočala je zgradbo novih železnic. Tu je i^med Slovencev poprijel besedo poslanec Pfeifer, ter je s živimi barvami risal žalostne nekoliko storiti uže v drugi gospodarske razmere na Dolenjskem, povdarjal izrekoma. 0 koliko zaostaja in škode trpi ta del kranjske dežele za- volj slabo izpeljanih cest in pomanjkanja vsakake že lezniške zveze. Na drobno razložil je živo potrebo, da se zgradi uže vendar enkrat dolenjska železnica, povdarjal, da so uže zdavnej dognane vsa pripravljalna dela, da je tudi deželni zbor kranjski izrekel pripravljenost svojo, vkljub ubožnosti dežele, pripomoči dobil zgradbi te železnice, in da je deželni odbor nalog, pozvedavati, kolike pomoči se je nadejati od strani države in drugih interesentov. Sklepal je govornik s prošnjo do vlade, da naj to prizadevanje dežele krepko in dejansko podpira, da se vendar enkrat uže vresniči, tako vroča želja Dolenjske po silno potrebni lastni že- leznici. ponedeljek pričela se je razprava o proračunu poljedelskega ministerst\a. Prvi govornik ? nemški kmet s severne češke, Krepek, govoril je dolge pol ure, deloma prazne ? de- 160 loma surove čenče, o katerih bi bilo težko povedati kaj jim je bilo jedro, ker ga niso imele; enako težko bilo bi reči, ali spadajo v budgetno razpravo in v kateri oddelek. slabejo opravo in se oblečejo praznično, keda dijo narodno-italijanske svečanosti, v zatsaj Lienbacher se je kot drug za u strogo držal stvari govornik oziroma prvi kralja laške politike, kazal se je govornik kolikor so se besede tikale v obče pa sicer „divjaka r se prire' nista oglasila, ko je mestni odbor sklepal med gromovitimi demonstracijami lahonske galerije in zahvalni adresi do , kaj ob času navzoč- ali sta velika patrijota pozabila se je Trstu godilo ob času 5001e brez ovinka priznaval pravo spoznanje potreb kmetij- škega delavskega društva nosti cesarjeve, ali jima ni znano, da se je načelnik stva in pa dobro voljo pomagati mu, pri osebi ministra ko za poljedelstvo Našteval je na drobno kaj o d p o društvo sklenilo z večino gl 1 predsedništvu, da se hoče s za- sterstvo do sedaj uže storilo za zboljšanje kmetijstva mini- stavo vdeležiti patrijotične slavnosti td.? omenjal pa je tudi na podlagi nagibov vladinih pred državnem zboru dospela je zbornica poslancem log o dedinskem nasledstv rednje velikosti da pri kmetijskih posestvah blizo konca svojega delovanja, in kakor čujemo skl vlada v obče uže mnogo storila toda onih zaprek, katere je sama navedla, da zadržujejo zboljšanje in njeno bo še v tek konec zborovanja. 4- ed imenuje se pete£ večer kot ponedeljek dopoludne priredil je 1 zdrav razvoj našega kmetijstva, še b obče je obžaloval n i da po Ijedelskega ministra drugi ministri ne podpirajo zadosti in njemu samemu priporočal je večjo odločnost in stanovitnost v zahtevanji onega, kar spozna za potrebno. Za Lieubacberjem govoril tem minister grof Falkenhayn. klub Hohenwartov, da se je pela po rajnkem članu svo jem Mihu Pavlin o viču mrtvaška maša v cerk noritov v Alzarskem predmestju. Maševal mi K vdeležili so se pa svečanosti zastopniki kanonik vseh desniških klubov in zelo veliko število častitelj ro Steinwend jakov pokojnega Dalj novica v državno-zborsKih in za krogih poslan je t da se vsled zlorabe zaupanja po enem i Steinwender ostal češki klub čutil prisilj skleniti razpust pri stvari in je v dolgem go- da se je pa takoj drugi dan na po h pravil voru navedel dolgo vrsto pritožeb glede škode, katero prizadeva divjaščina poljedelstvu, glede planin itd. Minister pa je odgovarjal mirno, stvarno in primeroma kratko na ugovore tega dneva in pa na ono, kar se je v prejšnji budgetni razpravi govorilo k zadevam njegovega področja. osnoval brez dr. Greserja. Enako se je združilo iz- med onih poslancev, ki so nedavno izstopiU iz „ne ruškega" kluba, 16 poslancev v nov poseben klub z imenom „deutsch-nationale Vereinigung" za predsednika izvolili so si ti gospodje Steinwenderja e r ] a in v pro-hočejo držati načel „nemškega* kluba da na prosto puščajo članom svojim, ali Ljubljane Naši dopisi. Boj za naš Trst, ki se je živahno gramu trdijo, z razločkom, so filosemiti ali antisemiti. Nasproti avstrijskemu klubu kaj da so sprotniki sedanje vlade, da pa se jim zdi brezupno prizadevanj manjši edaj prit t zopet vnel med zadnjo pravo v zbornici poslai se še vedno in ; še ne dognano budgetno raz- do krm državnega zbo ra, nadaljuje to jako živahno v časništvu našem. Borbe Vreme bilo zadnje hlad v mno bile so hude ure s točo in v nekaterih £0 krajih rajih padlo je se vdeležujejo „Soča »Slovenec" Burgstaller tržaška „Austria in dunajski rVaterland Hohenlohe da so slovenski posla morskem in lučali krog sebe z mičenjem, potrudil se . Narod" Ker so Luzatto tako po gadje sikali zoper to omenili irredente na Pri domačih k snega do pol čevlja debelo, do sedaj še nismo čuli o vremenskih nezgodah k sreči i Anastazij Griinov spominek bil na praznik vnebohoda zopet onesnažen sreči pa je policija zasa- „obrekovanjem" in su- čila tudi dva pobali katera sta na sumu. da sta se Vaterland izrekoma „Slo od zadnjega del j spomi podov malo na pomoč priti in našteti nekoliko in za njim onih go- pečala z osnaženjem. Prijeta sta oba rokodelska učenca in ako sta prava, imela bo eden 1 eden let star h č primorske irredente v državnem zboru Slovenec tako obče praša Do deta priliko, premišljevati nespametno svoje početje, pisniki nemšKutarskih listov iu pa poslaLci Plener, Pollak zgovorne »patriote" tržaške Menger, Derschatta in »o------ n j-*- u.^doiv^, zakaj niso enako zgovorni tudi v mestnem starašinstvu rugi taki pa zgubij predmet za svoje velike govore in za zdihovanj tem lep zavoljo tržaškem, zakaj trpe da Independente u 5 glav glasilo ii surovosti ; u enske Ljublj tega starasinstva, poroča vse, kar se godi pri lašaem Ivoru in v glavnem mestu italijanskem, trdovratno pa kar zadeva našo prevzvišeno, vladarsko ki je s par vrsticami omenjal patriotične Poslanec Nabergoj priporočal je včeraj v držav nem zboru da za okoličane tržaške vlada pri molči o tem rodbi list broda »Štefanij v Trstu slavnosti pri krstu vojnega po osem dni pa poroča o enakih laških slavnostih Benetkah in Florencu. v Zakaj molčita ta dva patrijota, izšla sta ravnokar nekaj štipendij za obiskovanje slovenskega oddelka goriške kmetijske šole. »Koroške bukvice", slovenskemu ljudstvu v poduk izdaja in zaklada Filip Haderlap (Jurjev), in kratek «. & t/ ---7 ---- ---- --- ko se redarji tržaški za prihod cesarjev devajo v naj- kraje, snopič in pič, po znižani ceni 10 Kdor je prvega po kr. plačal, naj za 16? druzega le 5 kr. pošlje. Te za priprosto ljudstvo pisane (n. pr. Vašati Klun > itd.) zavrnil, ako se je količkaj bukvice bodo marsikomu kratkočasno uro pripravile. Novičar iz domačih in tujih dežel. Dunaja Včerajšnja uradna „Wiener Zeitung u azglaša skupino postav, katere obsegajo ponovljenje pogodbe z Ogersko temi postavami dognano je najvažnejše parlamentarno delo za tekoče leto, oziroma za dobo prihodnjih 10 let. Dognati ste sicer še dve postavi, ona za s ladkorski davek in ona za davek p i r i t ? kater ate po velj se pogodbi biti smete pre- enolične v vsi državi, toda te postavi meniti tudi v teku lOletne dobe za pogodbo, kakor tudi n. Budget inska tarifa razprava bliža se koncu in vkljub ob šivnosti se parlamentarni krogi še vendar nadejajo, da bode moč razprave zbornice poslancev skleniti v petek ali soboto pred binkošti. Obširnejše poročilo iz državnega zbora opisuje tek razprav. V ponedeljek pričeta razprava o proračunu za poljedelsko ministerstvo po stala je vsled postopanja dvornega svetovalca in pro fesorj Exner-ja jako ojstra. Exner je že v splošni budgetni razpr postal edno ojster nasproti vladi Grof Taaffe ga je potem odločno zavrnil, ker mu je bil ta očital, da se za Dunaj premalo briga. Na to je Exner Taafie-ju odgovoril zelo osebno razžaljivo. Stara „Presse" in pa ,.Vaterland" prijavila sta potem vsaka zelo hude članke zoper »drazega dvornega svetovalca za letno obrt u J v katerih je izrekoma „Vaterland" zbral nekaj spisov i v katerih se ravno strokovnjaška v e dno s t" Exnerjeva prav malo laskavo prerešetava. Poljedelski minister grof Falkenhayn, pa se je v prvem svojem govoru v ponedeljek zelo odločno, deloma tudi ojstro obrnil zoper dokazovanje Exnerjevo, da na Dunaj povživa vsaka oseba samo nekaj nad 52 kil govedine, in da iz tega sledi p e š a n j e blagostanja i ne do- dunajskega. Minister je izrekel, da blagostanja ne kazuje samo povžitje govejega mesa. temveč tudi druge mesnine: prešičevine, teletine, ovčine in kuretnine; in z statističnimi številkami povžitja vsega takovrstnega mesa, dokazal je minister, da je od leta 1879 povžitje tega mesa, sploh do leta 1835 narastlo od 94 kil na 99 kil na leto in osebo, in to vendar kaže, da blago-stanje Dunaja narašča in ne pojema, in da trditve Ex- li erj e ve ki se vrh tega obdaja z veljavnostjo dvornega svetovalca in profesorja, niso resnične in sklepovanje njegovo napačno. odg zbodil je zelo samozavestnega kovnjaka" razjarjen, Falkenha} tako ? da ie v ponedeljiški večei • # seji 5 stro- ves osebno in prav strupeno odgovarjal ministi oddaljil od predmeta obravnave in pozval ga je y stvari" Exner pa je smel skoraj celo uro pri poglavji „kmetijske šole" govoriti o tem, kar Dunaj povživa in ne samo to, ampak smel je posamezne besede ministrove sukati tako dolgo, da so mu služile k osebnemu napadu nanj, ne da bi mu bil predsednik zinil tudi besedico. In Lueger-ja, ki je med Exnerjevem govorom zahteval naj Exnerj kliče r stvari", okaral je celo z opazko, naj govornika ne moti, kar je pa celo smešno, odgovoril je Luegerju, ki je v smislu § 58 opravilnega reda po končanem govoru Exnerjevem karal postopanje predsednikovo, da bode pregledal stenografični zapisnik in jutri izrekel svoje menenje o tej zadevi. Postopanje Smolkovo zbudilo je splošno nevoljo desnice, katera sicer ni zahtevala, da bi Exner ne b^ smel ministru odgovarjati, toda eno je smela zahtevati po vsi pravici, da bi bil Exner omejil s svojo polemiko zoper ministra v okvir stvarnih popravkov ali pa ga odložil do točke pri kateri, bi mu ne bilo ? treba tega storiti z žaljenjem opravilnega reda. — Zadnjič omenjena po „Politiki" posneta novica da vlada namerava razpustiti Moravski deželni zbor se ne potrjuje. i Ogerska. Glede zgodovine o okupaciji Bosne in Hercegovine odgovoril je ogerski ministerski pred- sednik Tisza na dotično interpelacijo, da ste Avstrijska in Ruska to v resnici pred rusko-turško vojsko dogovorile, da je bilo pa to znano tudi Nemški, vendar pa, da t? dogovor sam, Avstriji ni še dal pravice Bosno zasesti, ampak še kongres Berolinski, kjer knez Gorčakov nikakor ni ugovarjal dotičnemu predlogu Angleške. ii Pester Lloyd" dostavlja temu odgovoru, da bi bil Tisza mogel odgovoriti še mnogo več, kakor pa je, ne da bi ga bil kedo mogel na laž postaviti. Izrekoma, da zasedanje Bosne ni bilo plačilo za nev-traliteto avstrijsko, ker Bosna ni bila ruska. Avstrijska je baje zahtevala še vse pomenljivejše reči n. pr.: da nobena kršanska država sama (izključno) ne sme pri- lastiti si protektorata čez balkanske dežele, da ima o mirovni pogodbi po Rusko-Turški vojski sklepati skupina signatarskih vlasti, da nobena vladajočih rodbin ? ne sme na Balkanu ustanoviti svoje sekundogeniture da si Ruska ne sme prilastiti nikakoršne dežele na desnem bregu Donave, da si ne sme prilastevati Ruska nikakoršnega vplivanja v Srbski itd. V koliko so te trditve „P. Ll." istinite, se ne da presoditi, pomisliti da tudi ta list ne trdi, da bi bila pa je pred vsem, Ruska tem zahtevam pritrdila, na drugi strani pa se ne sme prezreti, da se je to godilo leta 1877 — in ter njemu m ladi o al. da se bode da taki dog eni str prihodnje leto bolj nadrobno pečal tudi s poljedelskim ministerstvom, in da bode v prihodnje porabil tudi vse ono, kar mu pride na znanje vsled njegovega ura g več S m o 1 k pošlo bilo je Pr tej priliki ani gotovo nepovoljni ne potrebujejo za razveljavljenje svoje druzega, kot preklic dotične države. — Nemški poluradni listi potrjujejo odgovor Tiszov glede bistva njegovega. - Minuli teden nastale so na ogerskih nižinah velike vedenje predsednika povodnji, pokončanega je veliko lepega polja, uničenih d čudno da ne rečemo ? vanja. pri ta je vsakega desničarja pri vsaki priliki nekaj, poškodovanih pa več vasi. Galicija Dne 28. junija dospeta cesa jevič Rudolf in nadvojvodica Štefanija v Kra kovo in se bodeta tam mudila tri dni Dne julija zbornici, pa on ne mara vojnega ministra Boulan in zato je odklonil nalog, sostaviti novo vlado. o r vrne se nadvojvodica nazaj na Dunaj, cesarjevič pa potuje dalje v Lvov in se bode na potovanju mudil v Gu mninski pri knezu Sanguszko, v Lancut da razstavo pri grofu Alfred Po točk knezu Adamu Sapiehu. m v s pi Lvov dospe cesarjevič dne julija zvečer. Na daljnem potovanji proti Bukovini Prodaja prestolnih diamantov je dognana in skupila se je za-nje 6,864.000 frankov. Ruski listi svetujejo Franciji, preložila na 1890. leto, 1889. leto pa na kak drug način proslavljala. Pa tudi v Franciji uže premišljavajo, da bi se razstava preložila, ker se je nobena evropska vele- obišče cesarjevič grofe Bavorovski Dzieduszvcki, Siemineki in ter bo ogleJal tovarne za petrolej v Perzy vlast oficijalno ne ljala revolucija. udeležila ko Časop se ž njo proslav j? Figaro" objavil je dep nizin-u in Sloboda-Rungurska Za • • sijajen sprejem cesarjeviča in soproge njegove, delajo se v vsej deželi velikanske pri med generalom Leflo, ki je bil 1875. leta veleposlanik in tedanjim francoskim ministrom vna- depeš je razvidno, da je to v Peterbur nadvojvodice njih zadev duc Decazes prave. leto Nemčija hotela napasti Francijo in zasesti Nancy prehitro organi i ker se Bismarku zdelo, da I Pogreb bivšega deželnega maršala dr. Z i b 1 i k i- zujejo vojsko. Bismark je Rusom obetal celo pomoč proti jeviča bil je velikansk. Danes, v sredo priredi Turčiji da mu pustili ponižati Francoze, toda car « Poljski klub" državnega zbora za pokojnega, bivšega Aleksander o tem ni hotel ničesar slišati tovariša, slovesno mrtvaško mašo v St. Mihelski cer- razumeti, da Belgija mpak je dal kvi na Dunaji. Nemška. — Cesarica avstrijska dospela je v ponedeljek večerv Monakovo, kjer sta jo pričakovala na kolodvoru hči njena nadvojvodica Gisela in njen soprog se Rusi pote Kakor vla i za Francoze, ponavljajo se zopet ta princ Leopold Vsa Nemška je zadnji čas zelo raz- burjena zavolj bolezni nemškega cesarjeviča. Pred nekaj časom podal se je ta v kopelo Ems, toda od tod vrnil se je neozdravljen. Pisalo se je potem, da je bolan v grlu, in zadnje v Berolin svojega dni poslala je kraljica Angleška zdravnika, da se ta na mestu prepriča o istinitosti in Zbirali so se vsled tega krog spomlad upori delavcev, ki hodijo v trumah po veliko tisoč skupaj od mesta do mesta, ki se deloma oborožu-jejo in prete vsem, ki se jim nočejo pridružiti z dina-mitom. Tega uže rabijo tudi nasproti železnicam, delavskim kočam, tovarnam in palačam bogatih. Delo popustili so uže vsi delavci v premogokopih in s strahom bode konec temu po-četju, katero zabraniti se tamošnje vlade, ena kot druga, kažejo nezmožne. Angleška prisilila je Turško, da se je vendar iz- gleda vsa dežela v bodočnost, kaj nevarnosti bolezni. bolnika najboljsloveči zdravniki m sploh sedaj prevaguje menenje, da cesarjevič boleha na vratu za rakom in da se zdravniki pripravljajo mu bolni del grla izrez a t i. Za to posvetujejo se členi cesarske in čuje se, da bodo zdravniki to rodbine in Bismark operacijo izvršili uže te dni. Nemški časniki vojskovali so dolgo vojsko zoper ruske liste, kakor so trdili z namenom, ojačiti stališče ruskega ministra Giers-a, s tem, da so dokazovali rekla na eno stran glede Egipta in Angleške in sklenila se je med državama pogodba, o kateri je ministerski predsednik izjavil samo toliko, da je ta dogovor odpravil velik del nasprotij med Angleško in Turško glede Egipta. Posvetovanje o kazenski noveli za IrsKO se je pretrgalo in daljno posvetovanje odložilo. Laška. ponedeljek izvršil je papež v konzi storiji imenovanje kardinalov in škofo; nagovor papežev na škofe bil je, kakor se čuje, zelo pomenljiv. i da je ravnanje Gorčkov-a strogo mora hoditi naslednik njegov. kazalo pot, po kateri Ruski listi trdijo, da se ta namen ni dosegel, da je odstop Giers-ov gotov Žitna cena ■ i? - l_■1 /^k^s mi v Ljubljani 18. maja 1887. Hektoliter: pšenice domače 7 gold. 31 kr. banaške in da na to kaže okoljščina, da odstopi dosedajni Ru- 8 gold. ski poslanik v Borolinu, Šuvalov. kr. turšice 5 gold. 4 kr. soršice 6 gold 90 kr. rži 4 gold. 87 kr ječmena 4 gold. 74 kr. Francoska. Ministerstvo Gobletovo moralo se prosa 4 gold. 87 kr. ajde 4 gold. 39 kr. ovsa 2 gold* je umakniti vsled zadnjega glasovanja. Predsednik re 92 kr. Krompir 2 gold. 50 kr. 100 kilogramov. publike Grevy prizadeva si uže da teden, dobiti moža kateri bi imel toliko veljavo zbral veljavnih mož za vlado, kateri bi bilo mogoče vladati dalj časa. Pred- V Kra nji 23. maja. Hektoliter: Pšenica 7 gold. kr. Rrž 4 gold. 86 kr. sednik razgovarjal se je v ta namen s predsednikom zbornice Floquetom, s predsednikom budgetnega odseka in z bivšimi ministri Duclerc, Fery in Freycinet. Oves 2 gold. 92 kr. Turšica 5 gold. 20 kr. Ječmen Videti je, da ima zadnje imenovani največ sočutj 4 gold. 80 kr. 1 gold. 75 kr 60 kr. Ajda 4 gold. 55 kr. Seno 2 gold. 20 kr Slama 100 kilogr Špeh 1 kilogr V Odgovorni vrednik: Gustav Pire. — Tisk in založba: J. Blaznikovi nasledniki v Ljubljani.