IDRIJSKI RAZGLEDI
3
1959
IDRIJSKI RAZGLEDI
IV. LETO'	30. SEPTEMBRA 1959	ŠTEV. 3
\
USTANOVNI SHOD KOLESARSKEGA DRUŠTVA »SLOGA« V IDRIJI
Foto: arhiv Mestnega muzeia

Izdaja Mestni muzej v Idriji — Uredniški odbor: Lado Božič, inž. Ivan Gantar, Slavica Božič, Anica Munda, Anton Rems, Lojze Jurjevič, Bojan Križaj — Odgovorni urednik Srečko Logar — Izhaja vsake tri mesece — Celoletna naročnina 200 din, za inozemstvo 300 din — Naslov: »Idrijski razgledi«, Idrija, poštni predal 11, telefon: Idrija 35, tekoči račun pri komunalni banki Idrija št. 608-702/2-108, brzojavke: Idrija, muzej — Tiska tiskarna Casopisno-zalozniškega podjetja »Primorski tisk« v Kopru
Cvetko Kristan:
PABERKI
O KULTURNO-PROSVETNEM DELOVANJU IDRIJSKIH SOCIALISTIČNIH RUDARJEV
PRED 50 LETI
Socialnodemiokratačno oziroma socialistično delavsko gibanje se je tako rekoč že od vsega početka zavedalo, da bo napredovalo, če bodo delovni ljudje pros-vetljeni in izobraženi. Ta zavest je bila nasprotna zavesti konservativnih gibanj in političnih strank, 'ki so si bile v svesti, da bodo ljudi toliko laže di> Žale v rokah, kolikor manj bodo vedeli in znali. Zaradi tega so socialistične organizacije vedno sikrbele — pač po svojih dejanskih možnostih — za izobrazbo in vzgojo delovnih ljudi in so v ta namen prirejale predavanja, tečaje, razne kulturno - prosvetne prireditve in tako dalje. Tudi v stari Avstriji in na Slovenskem je bilo tako. Prve delavske organizacije so bile poleg raznih pravovarstve-nih in podpornih društev še delavska izobraževalna društva »Arbeiter Bildungsvereiin«. Tudi pri nas je bila prva večja organizacija, ki je imela zarodke socialističnega duha, Delavsko izobraževalno društvo, ustanovljeno pired 90 leti (1869) v Ljubljani.
Zanimalo me je, kakšno je bilo izobraževalno in prosvetno delo med socialističnimi delavci v delavskem središču Idriji, kjer je zlasti v prvem desetletju tega stoletja dejavnost socialističnih organizacij močno oživela. Poskusil sem slediti temu delu po poročilih v idrijskem socialnodemok.ra.tičnem 14-dnevniku »Naprej!«, ki je izhajal od 4. julija 1904 do 18. junija 1908 v Idriji, zatem pa do 18. j unij a 1911 v Ljubljani. Po poročilih v tem listu sem mogel ugotoviti, da v Idriji v tem času niso imeli še nobene socialistične izrazito prosvetne in izobraževalne organizacije, kakor sta bili to kasneje »Vzajemnost« in »Svoboda«. Z izobraževalnim in prosvetnim delom so se ukvarjale rudarska strokovna organizacija, žensko društvo »Veda«, kolesarsko društvo »Sloga«, godbeno društvo, Splošna mladinska zveza, socialistično društvo »Naprej!« in delavsko lovsko društvo. Nekaj časa je v Idriji delovalo tudi nevtralno ljudsko izobraževalno društvo »Akademija«. Poleg tega je bilo tu še liberalno Delavsko bralno društvo. Pri tem pa sta opravila veliko izobraževalno delo tudi še 14-dnevnik »Naprej!« in knjižnica »Naprej«, o čelmer smo pisali v št. 4 našega lista iz leta 1958.
Po zbranih podatkih bom malce prikazal delovanje teh organizacij. Zavedam se, da so
to bolj ali manj paberki, ki pa naj najdejo pobudo, da bo kdo s podatki iz arhivov in drugih virov zbral še več in podal zaokroženo sliko celotnega prosvetnega in izobraževalnega dela med idrijskimi rudarji, ki je tudi pomagalo dvigniti socialistično gibanje v Idriji na tako višino.
RUDARSKA STROKOVNA ORGANIZACIJA
V Idriji je delovala podružnica Občnega rudarskega društva avstrijskih alpskih deželi, ki je bila, kakor poroča Melhijor čobal v Družinskem koledarju za leto 1913, ustanovljena leta 1896 (Zagorje 1895, Labinj 1899). 1. oktobra 1903 je pristopila ta rudarska organizacija v Unijo avstrijskih rudarjev in 7. decembra 1903 je bila v Idriji ustanovljena podružnica Unije avstrijskih rudarjev.
Pod okriljem tega društva — danes bi dejali rudarske sindikalne organizacije — je bila v Idriji močno razvita socialistična izobraževalna in prosvetna dejavnost. Na četrti okrajna konferenci socialističnih organizacij za idrijsko območje, ki je bila 6. januarja 1904, so o tem delu poročali za čas od tretje konference, ki je bila 1. junija 1903, naslednje: rudarska podružnica je imela v preteklem letu 4 javne društvene shode, pet članskih shodov in 22 predavanj z diskusijo. Skupno z ženskim društvom »Veda« je podružnica uvedla celo šolo za svoje člane. Poučujejo: nemški jezik (62 učencev in učenk), knjigovodstvo (15), petje — moški oddelek (25 pevcev) in petje — ženski oddelek (26 pevk). V Spodnji Idriji so bila 4 predavanja in 2 shoda. Prostori rudarske podružnice so postali pravi dom zavednih rudarjev. Imajo knjižnico in čitalnico s 15 časniki (9 slovenskih, 2 hrvaška, 4 nemški). Glasilo idrijske strankine organizacije »Naprej!« ima 800 naročnikov, izhaja pa v 1000 izvodih.
Zdaj pa še nekaj posameznih podatkov o tem delu, kolikor setm jih zasledil v listu »Naprej!«. 29. 6. 1903 je priredila »šola« podružnice rudarskega društva skupno z ženskim društvom »Veda« prav lep izlet na Rej-čev vrh v Srednji Kanomlji. Udeležencev 75. Drugi Met je bili v Koševnik. V septembru leta 1903 je šola priredila tretji izlet v Cer-
fcno, to pat skupno s kolesarskim društvom »Sloga«.
Predavanja so bila v Idriji redno skoraj vsako soboto zvečer, v Spodnji Idrija pa enkrat na mesec. Nekaj primerov: 4. 7. 1903 predava Anton Kristan o Janu Husu; 5. 7. je enako predavanje v Spodnji Idriji; 11. 7. 1903 spet predavanje; 13. 9. 1903 predava Anton Kristan v spomin Ferdinanda Lassala in Leva Tostoja; 3. 10. 1903 je v Idriji, 8. 11. pa v Spodnji Idriji piredavanje o razvoju stvarstva; 7- novembra 1903 predava Anton Kristan o Danvinu.
Na rudarski praznik sv. Ahacija leta 1903 socialisti niso šli za procesijo, marveč so dopoldne mirovali. Ob 1. uri popoldne pa se je začel pomikati daljši sprevod delavcev ob zvokih domače delavske godbe v Podrotejo, kjer je bil mlin konzumne zadruge. Rdeči nageljčki so krasili njihove prsi. Dobiček domače zabave je šel za list »Naprej!«. Tako beremo o tem v »Naprej u«.
Za november 1903 je bilo predvideno: ob nedeljah pouk v nemščini, knjigovodstvu in petju; ob sobotah pa predavanja z diskusijo. Za december pa tudi še pouk v branju in govorniški tečaj.
6. 12. 1903 je bila veselica rudarskega društva, na kateri so pevci novega »kluba« podružnice zapeli »Pesem o delu«, odsek god-benega društva pa je igral slavnostno koračnico. Urednik Anton Kristan je deklamiral pesmi Dragotina Ketteja.
21. 10. 1905 je predaval Etbin Kristan o človeku kot produktu razvoja. Navzočih 300.
Po shodu 1. maja 1906 je zapel pevski zbor podružnice rudarjev veličastno himno »Ihte rnacionailo«.
18. 11. 1906 so imeli v pivarni »Pri črnem orlu« veselico rudarske podružnice. Igralski klub podružnice je uprizoril veseloigro v dveh dejanjih »Trije ptički«, godbeno društvo pa je imelo koncert.
V	drugi polovici marca 1907 je prikazal igralski kluib podružnice dramo Etbina Kristana v treh dejanjih »Zvestoba« (v pivarni »Pri črnem orlu«).
Leta 1907 so predavanja spet oživela. Dne 12. 10. 1907 je imel dr. Dragotin Lončar iz-borno obiskano predavanje. Za svoj govor (snov ni navedena) je žel hvaležnost. 28. 10. je predaval isti, kako je nastal industrijski delavec; 9. 11. o počeitkih javnega življenja na Slovenskem; 7. 12- je predaval urednik »Svobodne misli« dr. Lenart Lotrič o »Svobodni misili in demokraciji; 8. 12. pa o mrtvi roki (cerkvenih veleposastvih). Obe Lotričevi predavanji sta bili izredno dobro obiskani.
V	tem čaisu so bili prostori podružnice v nadstropju nad gostilno Kogej.
V	decembru 1907 so iskali v »Napreju« pevovodjo za dva večera tedensko. Verjetno so ga našiti, ker je zatem obvestilo, da je pouk v petju za pevski zbor rudarske podružnice vsak torek in vsako sredo zvečer v telovadnici c. kr. rudniške šole.
Knjižnica podružnice Unije rudarjev se je v novembru 1907 obogatila za 50 novih knjig.
V	okviru predavanj o razliki med prirod-nim in kulturnim človekom je predaval dr. Lončar 3. 10. 1908 o tenii »Friroda in kultura«, 17. 10. »Kako se je razvijal prirodni človek v kulturnega« in 21. 11. o »Človeških plemenih«. Zatem je imel vadniški učitelj Engelbert Gang'1 dve predavanji o predmetu »Teorija in praksa osnovnih zakonov v naši državi od ustave do sedanjih časov«.
O proslavi 1. maja 1909 beremo v »Napreju« med drugim: Ob 9. uri dopoldne je bil shod v dvorani »Pri črnem ortu«. Tisoč udeležencev shoda — če ne več — je poslušalo z radostnim utripanjiem svojih proletar-skih src veličastveno himno, 'ki jo je zapel delavski pevski odsek. Buoalo je po dvorani: »2e zadnja bitva vsplala, hala hoj, le naprej, Internacionala bo ljudski rod odslej!« (»Naprej« 18. 5. 1909).
20. 5. 1909 je predaval dr. Lončar na Travniku (Otalež) pri Vogriču o postanku in razvoju človeške družbe.
5. 12. 1909 je bila v rudarskem društvu diskusija o narodnostnem vprašanju. Uvodno poročilo je imel dr. Lončar- Diskusije so bile tiste čase vsako nedeljo ob 9. uri dopoldne.
Zanimiv je razpored sprevoda, ki je bil objavljen za 1. maj 1910: 1. Kolesarji, 2. Godba, 3. Politični odbor. 4. Mladinska zveza. 5. Žensko društvo »Veda«. 6. Podružnica Unije in socialistično društvo »Naprej!«. Poročilo o proslavi pravi, da je bilo v sprevodu 800 ljudi, od tega 300 mladeničev, ki so korakali kot mladi bojevniki v prvih vrstah. 30 rdečih zastav je viselo s hiš v Idriji
22. 10. 1910 je bilo predavanje o Karlu Maolksu- 22. 4. 1911 je predaval dr. Lončar v Idriji, 7- 5. pa v Spodnji Idriji.
To je torej pregled prosvetno-izobraževal-nega dela rudarskega društva do 18. junija 1911, ko je izšla zadnja številka »Napreja«.
ŽENSKO DRUŠTVO »VEDA« V IDRIJI
Žensko društvo »Veda« je bilo prvo in dolga leta tudi edino socialistično žensko društvo na Slovenskem. Kakor je videti iz poročila o veselici ob 5-letnici obstoja, je bilo ustanovljeno leta 1900.
19. 7. 1903 je priredilo ženski shod, na katerem je poročal Anton Kristan v dveh točkah dnevnega reda: 1. Žena in današnje
gospodarsko stanje. 2. Žensko društvo »Vedaj« in idrijske žene.
Kakor je videti iz poročila o delu rudarskega društva, je imela »Veda« skupno z rudarskim društvom nekalko delavsko šolo.
18. 10. 1903 je bil izredni občni zbor »Vede«. Novi odbor so sestavljale med drugim: Marija Hladnik kot predsednica, Marija La-pajne kot podpredsednica, Ana Kalan kot tajnica in Marija Močnik kot blagajničarka. Na tetm občnem zboru so tudi sklenili: stopiti v stik s podružnico občnega rudarskega društva glede uporabe knjižnice in čitalnice, da si bodo smele izposoj evati knjige oziroma brati časnike tudi članice »Vede« (temu je rudarsko društvo ugodilo). Društvo je sklenilo pristopiti k strokovni komisiji na Dunaju. Dopolnjena so bila tudi pravila in namen društva je bil določen takole: a) ženski spol duševno dvigniti iz znanstvene, socialne in spolne nevednosti; b) čuvati ženo pred moralnim in fizičnim propadom; c) podpirati ženstvo v stremljenju po izboljšanju gospodarskega položaja.
V novembru 1903 se je »Veda« preselila v prostore rudarskega društva.
24. 1. 1904 šo imele članice zelo dobro obiskano veselico, na kateri je sodeloval oddelek godbenega društva, diiletanti drama^ tičnega društva (verjetno sekcija rudarskega društva), člani moškega zbora rudarskega društva in ženskega zbora »Vede«. Prikazali so veseloigro v enem dejanju »Eno uro doktor« ter imeli koncert z godbo, petjem in deklamacij ami.
Na občnem zboru 28. 2. 1904 so poročali, da ima društvo 60 članic, svoj pevski odsek ter skupno z rudarskim društvom pouk nemščine. Knjižnico in čitalnico ima skupaj z rudarskim društvom. Leta 1903 so imeli 223 kron in 2 vinarja prebitka. Spremenili so pravila, in sicer: Članice se razdele v dva razreda. Prvi razred s prispevki 40 vinarjev na mesec, drugi razred 20 vinarjev na mesec. Članice prvega razreda imajo pravico do podpore ob porodu, če :so Slanice vsaj eno leto; članice drugega razreda te pravice nimajo. Članice dobijo lahko podporo do petih kron. Vsako drugo nedeljo je društveni shod (sestanek).
12- 6. 1904 je bil javni društveni shod s predavanjem Antona Kristana o nalogah društva, dalje s petj em in z deklamacij ami dveh članic.
26. 3. 1905 je bili shod »Vede« z razgovorom o gospodarskih vprašanjih idrijskih žena ter o ustanovitvi čipkarske zadruge. Le-ta je bila vpisana kot Prva idrijska čipkarska zadruga v Idriji v zadružni register 30. 4. 1905.
20. 8. 1905 je bila veseilica ob proslavi pete obletnice obstoja »Vede«. Na sporedu je bila
tudi igra »Doktor Hribar«, petje moškega, ženskega in mešanega zbora, deklamacij e itd.
6. 1. 1906 je bil pod okriljem »Vede« javni shod čipikaric idrijsikega okraja. Občni zbor je bil 18. 2. 1906.
20. 1- 1907 je bila veseilica »Pri črnem orlu«. Člani dramatičnega odseka Unije rudarjev so uprizorili veseloigro »Bratranec«.
Občni zbori so bMi 10. 3. 1907 (za predsednico je bila izvoljena spet Marija Hlad-nikova in sklenile so posvetiti vso skrb pridobivanju članic za čipkarsko zadrugo), 10. 2". 1908 (društvo deluje izborno), 7. 2- 1909, 2. 2. 1910 in 6. 1. 1911.
28. 2. 1909 je bil javni shod z referatom »Pomen ženske organizacije«.
DELAVSKO GODBENO DRUŠTVO
Novoustanovljeno godbeno društvo (včasih ga imenujejo tudi »delavsko« godbeno društvo) v Idriji je imelo 23. 8. 1903 svoj prvi občni zbor, na katerem so sprejeli pravil^ sprejemali delovne in podporne člane ter izvolili društveni odbor.
Društvo je sodelovalo na vseh prireditvah socialističnih organizacij, tako piri sprevodih ob 1. maju in drugih podobnih manifestacijah; na večer pred prvim majem je imelo promenadni koncert; igralo je na raznih veselicah itd. Sodelovalo je tudi na izletih kolesarskega društva »Sloga« (na primer v septembru 1903 je imelo ob izletu v Cerkno koncert, 19. 6. 1904 je sodelovalo pri veselici »Sloge« itd.).
19. 3. 1904 je imelo društvo svoj koncert »Pri črnem orlu«; 4. 6. 1906 je bil izlet v Koševrriik s koncertom; 21.. 6. 1906 in 18. 5. 1907 sta bila promenadna koncerta; 30. 4-1907, na večer pred 1. majem, je godbeno društvo priredilo na Glavnem trgu v Idriji promenadni koncert, čeprav je na trgu ležal sneg; 20. 5. 1907 je bil izlet v »Šebalko« pri Godoviču; 28. 7. 1907 so sodelovali na proslavi 5-letnice »Sloge«; 9. 11. 1907 so imeli v prostorih Franca Didiča plesni venček; 30. aprila 1909 promenadni koncert, prav tako 30. aprila 1910 in 30. aprila 1911.
Včasih pa je imelo tudi kak slab trenutek. Tako beremo 18. 7.1904 v »Napreju«: »Igrali so podoknico škofu Jegliču, iko je bil v našem mestu — menda zato', da je dal vsem muzikantom ,ta velik žegen'. Med zavednim delavstvom se ta korak ni odobraval- Sploh: pota godbenega društva so čudna; želeli bi več delavskega duha. Muzikanti so res »deklica za vse«, toda kar je preveč, je preveč. Ali upajmo, da bo kmalu boljše,«
Pozneje takih pripomb nisem več zasledil. Verjetno so se godbeniki poboljšali in se bolj navzeli delavskega duha.

Leta 1910 je imelo društvo izlet v Godo-viič; 23. 10. 1910 so imeli veselico s šaljivo igro »Trije ptički«; 5. 6. 1911 pa je bil izlet na Razpotje.
Ti podatki kažejo, da je bilo godibeno društvo pomočnik vseh socialističnih organizacij.
KOLESARSKO DRUŠTVO »SLOGA« V IDRIJI
Kolesarsko društvo »Sloga« v Idriji je bilo ustanovljeno 28. julija 1902. Leta 1907 beremo namreč v »Napreju« (št. 13), da bo 28. julija pet let, kar je bilo to društvo ustanovljeno. V proslavo petletnice so priredili veliko ljudsko veselico pri Matevžu Moravcu. Sodelovalo je tudi godberlo društvo-
Naimen »Sloge« je bil pač, skrbeti za izlete in za zabavo članov kolesarjev. Za olajšanje izletov so imeli tako imenovane postaje, kjer je bilo na razpolago vse potrebno orodje in material za popravilo koles in tudi zdravniška pomoč. Taki postaji sta bili najprej v Cerknem (gostilna Petra Jurmana) in na Logu, pozneje (na občnem zboru 18. 5. 1904) pa so ustanovili še postaji v Logatcu in na Reki (Primorska).
Od prireditev navajam naslednje: V septembru 1903 so imeli veselico s koncertom v Cerknem na postaji društva. 19. 3. 1904 je bil Met na postajo Log, 23. 7. 1905 v Tolmin, 24. 9. 1905 na Reko, 8. 9. 1906 spet v Tolmin, 23. 5. 1909 v Cerkno, 8. 11. 1908 in 21. 2. 1909 sta bili veselici v Idriji, 20. 2- 1910 zabavni večer, 11. 9. 1910 pa je bil izlet v Gorico.
26. 7. 1908 so obiskali »Slogo« člani Kolesarskega društva Gorica. V pozdrav gostom je »Sloga« priredila v prostorih podružnice Unije rudarjev banket s koncertom. Za 26. 9. 1909 pa poziva odbor »Sloge« svoje člane, naj pridejo v čim večjem številu za stražo na progi Logatec—Planina ob veliki jugoslovanski kolesarski dirki, ki jo prireja Kolesarsko društvo »Balkan« v Trstu na progi Ljubljana—Opcine pri Trstu.
Občni zbori so bili 18. 5. 1904, 25. 3. 1906, 7. 7. 1907 (izredni), 26. 4. 1908, 21. 3. 1909, 20. 3. 1910 itd. Posebnih podrobnosti s teh občnih zborov nisem zasledil, razen v letu 1904. Na tem občnem zboru je bil izvoljen naslednji odbor: predsednik Tomaž Brus, podpredsednik Franc Vojska, odborniki: Valentin Albrecht, Anton Rejc, Anton Ferjan-čdč in Ivan Šinkovec; reditelja: Anton Zupančič in Simon Moravec; pregledovalca: Ivan Filipič in Anton Lampe. Leta 1909 je bil predsednik »Sloge« še vedno Tomaž Brus, tajnik pa Primož Filipič. Leta 1910 pa so bili izvoljeni: za predsednika Tomaž Brus, za namestnika A. Krčnik, za tajnika V. Poženel, za blagajnika A. Rejc, za reditelja I. Gnezda in P. Filipič ter še štirje odborniki.
Ker imenujejo v »Napreju« vse odbornike sodruge, je videti, da so bili organizirani socialni demokrati. To je videti tudi iz poziva odbora društva članstvu za 1. maj 1910: Vsi člani naj se najprej korporativno udeležijo jutranjega obhoda, po njem je izlet v Spodnjo Idrijo, kjer je prijateljski sestanek, zatem pa se ob 9. uri vsi člani udeležijo tudi javnega ljudskega shoda- Ob 1. uri popoldne pa je spet skupni odhod k veselici na Zemlji.
SOCIALISTIČNO DRUŠTVO »NAPREJ!«
16. 12. 1906 je bilo ustanovljeno v Idriji socialistično društvo »Naprej!«, čigar ustanovitev je bila prej večkrat onemogočena. Društvo je imelo sicer političen značaj, toda imelo je tudi nalogo izobraževati. Namen društva je bil namreč po 2. členu pravil: razširjati politično izobrazbo. V ta namen bo društvo med drugim prirejalo znanstvena predavanja, politične in gospodarske razprar-ve, nabavilo bo knjižnico itd.
18. 7. 1908 je predaval pod okriljem društva Anton Kristan. Snov predavanja ni navedena.
11. 10. 1908 je društvo priredilo v Stari vasi pri Zirefa predavanje dr. Lončarja: »Od fevdalizma preko liberalizma do socializma«-To je bilo prvo poljudnoznanstveno predavanje v Zireh.
6. 3. 1910 je imelo društvo občni zbor.
SPLOŠNA MLADINSKA ZVEZA
Leta 1910 se je ustanovila socialistična mladinska organizacija Splošna mladinska zveza. Ze ob 1. maju je posebej korakala v sprevodu »mladinska zveza«, a poročilo pravi, da je bilo v sprevodu 800 oseb, »od tega 300 samih mladeničev, ki so korakali kot mladi bojevniki v prvih vrstah«. Pel je tedaj tudi samostojen pevski zbor mladeničev pod vodstvom g. Pleskoviča.
8. 4. 1910 je bil poseben shod mladeničev, kjer so sklenili ustanoviti mlladin^ko zvezo. V »Napreju« z dne 18. 6. 1910 beremo, da so pravila Splošne mladinske zveze potrjena, 9. 7- 1910 pa je bil prvi javni shod mladinske zveze z dnevnim redom: 1. predavanje o pomenu mladinske zveze, 2. volitve odbora, 3. slučajnosti. K udeležbi so pozvali mladino obeh spolov. K prvi točki je govoril Anton Kristan iz Ljubljane, ki je navedel, kaj so naloge mladinske zveze: izobrazba, boj proti alkoholu in nikotinu, boj proti igram na karte za denar kakor sploh boj proti igram za denar in stavam. Nasvetoval je skupne izlete v poučne in zabavne namene.
Član društva lahko postane vsaka vsaj 14-letna oseba moškega ali ženskega sipola.
Društvo ima odseke, kakor pevski, dramatični, govorniški itd. — 22. 6. 1910 so imeli prvo veselico.
V	začetku leta 1911 je uvedel »Naprej« poseben »mladinski vestnik«. Iz njega je videti, da so mladinske zveze ustanavljali tudi po drugih krajih Slovenije.
28- 1. 1911 je bil prvi občnii zbor Splošne mladinske zveze. Na njem so poročali, da je bilo ob ustanovitvi 35 članov, ob tem cubčnem zboru pa že 89. Od ustanovitve je zveza imela 9 sej, 5 društvenih shodov (članskih sestankov) in 2 predavanji. Društveni shodi naj bi bili vsak mesec. — 18. 6. 1911 so imeli veselico z veseloigro »Dva gospoda, en sluga«.
Leta 1911 je bila ustanovljena podružnica zveze tudi v Spodnji Idriji in je vanjo pristopilo 28 članov.
DELAVSKO LOVSKO DRUŠTVO
V	6. številki »Napreja« iz leta 1905 beremo, da so idrijski lovci iz delavskih vrst sklenili ustanoviti Delavsko lovsko društvo, vendar je bila ustanovitev od c. kr. deželnega predsedstva z ukazom z dne 10. 3. 1905 prepovedana, češ da pravila ne ustrezajo, čeprav so bila točno prepisana od že potrjenih pravil lovskega kluba. »Naprej!« domneva, da je vzrok za to dejstvo, da so ustanovitelji delavci, ne pa gospodje. Pravila je predložil rudar Anton Fajgelj. 17. avgusta 1905 je bil od c. kr- ministrstva za notranje zadeve na' Dunaju zavrnjen tudi priziv proti tej prepovedi ustanovitve.
Pravila so verjetno prilagodili zahtevam in v novembru 1905 beremo, da je bilo društvo ustanovljeno. Imelo je 21 članov. Odbor je bil naslednji: predsednik Franc Moravec, podpredsednik Anton Ferjančič, tajnik Anton Fajgelj, blagajnik Andrej Pelhan.
Poročil o delu društva je malo. 20. 2. 1909 so imeli zabavni večer, 5. 5. 1910 sejo, 19. 6. 1910 pa veselico.
»AKADEMIJA«
Konec leta 1904 je bilo ustanovljeno društvo »Akademija« v Idriji, ki je bilo nad-strankarsko in so ga vodili profesorji idrijske realke. Tako društvo so imeli tudi v Ljubljani pod imenom »Akademija«, ljudsko izobraževalno društvo s sedežem v Ljubljani. Ta društva so bila ustanovljena po češkem zgledu in so nadomeščala nekake današnje delavske oziroma ljudske univerze.
Prvo predavanje je bilo 4. 12-, drugo pa 11. 12. Predaval je prof. Reisner. o elektriki. Prvo predavanje je obiskalo 470, drugo 520 oseb. 18. 12. je predaval prof. Reisner o elektriki, telegrafu in telefonu. Obiska je bilo
600 oseb. Predavanja so bila vsako nedeljo v šolski telovadnici.
1. 1. 1905 je predaval prof. M. Pire o avstrijskih alpskih deželah (s podobami), 15- 1. profesor dr. Stanko Bevk o zajedalcih (parazitih) — obisk 700; 29. 1., 5. in 12. 2. je predaval realčni učitelj Engelbert Gangl o slovenski literaturi, 5. 3. dr. Bevk o rastlinah, 12. 3. profesor Reisner o zračnem tlaku.
Tudi za sezono 1905—1906 so bila predavanja napovedana, vendar beremo v »Na-preju« z dne 4. 9. 1905, da o »Akademiji« že nekaj mesecev ni nič slišati. V št. 19 iz, leta 1906 pa beremo, da po odhodu profesorja Reisnerja iz Idrije skioptitoon nič več ni v rabi-
Kdaj je »Akademija« prenehala z delom, nisem mogel ugotoviti, še manj pa, zakaj.
SPLOŠNO IZOBRAŽEVANJE
Večkrat beremo v teh letih v »Naprej u«, naj se ustanovi v Idriji javna čitalnica in knjižnica, ki naj jo vzdržuje občina. V 6. številki »Napreja« z dne 18. 3. 1904 je poseben članek »Javna čitalnica in knjižnica v Idriji«. TUdi na občinskih sejah so socialnodemo-kratski zastopniki, zlasti Anton Kristan, večkrat načenjali vprašanje javne čitalnice. Leta 1907 beremo, da javna čitalnica nič ne dela.
7. 7. 1907 je bilo ustanovljeno na Vrhniki, v avgustu 1907 pa v Logatcu Splošno delavsko izobraževalno, podporno in pravovarstve-no društvo.
V	24. številki iz leta 1907 »Napreja« beremo, da je na realki predavateljski tečaj.
Ko je bila leta 1909 v Ljubljani ustanovljena tedanja osrednja soc. dem. založniška zadruga pod imenom Delavska tiskovna družba, je sklenilo idrijsko moško delavstvo prevzeti 80 deležev, idrijske socialistične žeine 20 deležev, založba časopisa »Naprej« 100 deležev, posamezniki v Idriji pa 32 deležev. Skupno so torej v Idriji podpisali 232 deležev po 25 kron oziroma 5800 kron- To kaže veliko zanimanje za delavsko založbo.
DELAVSKO BRALNO DRUŠTVO IN DRUGO
V	Idriji je bilo tudi liberalno Delavsko bralno društvo, čigar 20-letnico so praznovali 11. 9. 1904. To društvo je imelo tudi svojo čitalnico- Ob tej proslavi je pisal »Naprej!«, da so v tem društvu tisti, ki nimajo razrednega ponosa. Leta 1906 pa beremo, da je v Čitalnici sedež tako imenovane liberalne gospode.
25. 7. 1909 je praznovalo Delavsko bralno društvo v Idriji svojo 25-letnico in so po poročilu v »Napreju« izdali tudi jubilejno knjižico. 27. 4. 1907 so priredili v veliki dvorani
Narodne čitalnice v Idriji dijaiki Mestne realke Gregorčičev večer. Poročilo pravi, da so dijaki pevci nekatere skladbe lepo izvajali-
Dramatično društvo v Idriji — 'kdaj je to bilo, nisem mogel točno dognati — je predvajalo 21. 11. 1907 dramo Maks ima Gorkega »Na dnu«. Dr. Lončar je ob tej priložnosti napisal v 23. številki »Napreja« naslednje poročilo:
»Dramatično društvo v Idriji je uprizorilo dne 21. oktobra (prav 21. novembra, op. pis.) Gorkega dramo »Na dnu«. Vsaka taka moderna drama je za Idrijo pravi kulturni dogodek, ki naj zrevolucionira mišljenje meščanskih krogov, delavcu pa naj bo v oporo in spodbudo, da tem samozavestnej e stopa svojemu cilju naproti. Gotovo je, da so se igralci potrudili, podati svoje najboljše; zato se nam zdi umestno, da jih podpiramo, ako vidimo, da imajo dober anmen. Ob malenkostnih razmerah ne smejo pričakovati popolne zadovoljnosti; zavedati se morajo, da pomagajo s takimi igrami zidati novo kul-
turo, ko so stebri stare kulture še močni, dasi se že majejo. A zidati je vedno težavno! Po tej poti naprej! Dobro bi bilo, če bi se vstopnina za sedeže nekoliko znižala, kar bi privabilo več občinstva. Delavstvu priporočamo, naj ne zamudi si pogledat — ako le more — take moderne socialne igre. To je zanj šola neprecenljive vrednosti.«
To so torej paberki, ki sem jih nabral po »Napreju« o idrijskih prizadevanjih za dvig izobrazbe in duhovne kulture delovnih ljudi-Ko botmo sodili o teh prizadevanjih, nikar in nikdar ne pozabimo upoštevati tudi razmere in čase, v katerih se je to dogajalo in v katerih so delali ljudje, ki so se pri tem trudili ali celo žrtvovali svoj prosti čas. Vsak korak, ki je bil storjen, in teh korakov ni bilo malo, je bil korak na poti k napredku in k boljši bodočnosti delovnih ljudi Idrije in naše domovine sploh.
Sergije Keser:
HIDROLOŠKE RAZMERE V IDRIJI
Hrbtenico vodnega omrežja v mestu tvori reka Idrijca. Idrijca je bistra gorska reka, ki izvira pod Mrzlo rupo v višini 924 metrov ter doseže mesto po približno 20 km dolgem toku. Priteče nekako v smeri od jugozahoda, a se pri Zagodu v ostrem kolenu usmeri proti severu ter pri Likarci oziroma Zaspani grapi zaobrne v tektonsko piredisponirano smer — J V—SZ. Po približno 650 m toka v tej smeri pa se ob utoku Nikove v ostrem zavoju zopet obrne proti severu in nadaljuje v tej smeri skoraj do Spodnje Idrije. Na svoji poti od izvira dalje dobiva Idrijca z vseh strani veliko voda. Vanjo se izlivata večja pritoka Belca in Zala, dalje vrsta manjših, predvsem hudourniških potokov ter nekaj močnih krar-ških izvirkov, kakor sta na primer Divje jezero in Podroteja, Zaradi tega priteče Idrijca v mesto, kljub razmeroma kratkemu toku, kot dokaj močan vodotok, ki tudi ob najhujši suši premore dosti vode, zlasti ob deževju pa pogosto naraste v veliko in deročo reko, ki zaradi hitrega kolebanja vodnih množin kaže precej izrazito hudourniško potezo. Na svoji poti skozi mesto ima Idrijca razmeroma majhen padec, saj se le-ta izdatno zmanjša že takoj po izstopu iz ozke deberske doline v »Strugi«. Na razdalji približno 2.400 metrov med vodomerom v Podroteji in tistim na »Uti«, to je nad izlivom Nikove, pade Idrijca
le za 7,0 m, talko da znaša povprečen strmec na tej razdalji samo 2,9 °/oo. Toda od tod naprej, posebno od topilniškega jezu navzdol, se v ponovni deberski dolini proti Spodnji Idriji prirodni padec Idrijce znatno poveča. Saj pade na razdalji približno 4.800 metrov med vodomerom v Idriji in onim v Spodnji Idriji pod izlivom Kancmljice za 26,2 m, tako da znaša povprečni strmec 5,5 °/oo. Seveda se v podrobnem strmec Idrijce spreminja, tako da je ponekod manjši in voda teče počasi, drugod pa je zopet večji in se v strugi javljajo manjše brzice. Prirodni strmec precej spreminjajo tudi številne zajezitve. Tako je zaradi jezu pri topilnici padec struge skozi mesto znatno mainjši, a odtok vode počasen-Tudi ostale zajezitve, kot nekdanje grablje na »Lenštatu«, jez Pod gorami, pri Kavčiču in tako dalje so dvigale korito in ustavljale nanosni material. Zaradi tega se je prirodni padec Idrijce skozi mesto znatno zmanjšal ter so bile pogoste poplave.
Podatki o vodostajih in vodnem pretoku na Idrijci se kljub obstoječemu vodomeru ob lesnem mostu na »Uti« ne dajo nikjer zaslediti. Navaja se sicer, da znaša povprečni letni pretok Idrijce v mestu nad izlivom Nikove 14,0 m3/sek ter pretok Nikove ob izlivu 0,5m3/sek. V celoti bi torej Idrijca ob izstopu iz mesta, vštevši še nekatere manjše pritoke,
odvajala povprečno 14,6 in3 vode na sekundo iz približno 140 km2 obsežnega padavinskega območja. Za ilustracijo vodnih razmer na Idrijci pa se lahko poslužimo podatkov vodomerne postaje Spodnja Idrija, ki se nanašajo na preračunane vodne pretoke za osemletno opazovalno dobo 1947—1954. Omenjena postaja sicer leži že pod izlivom Kanomljice, toda računati je, da se zaradi tega vodni režim na Idrijci bistveno ne spremeni, saj dovaja Kanamljica le okoli 12 odstotkov vodnih množin. Krivulja vodnega pretoka za omenjeno obdobje nam kaže, da ima Idrijca pri Spodnji Idriji izrazit pluvio-invalni rečni režim z zmerno mediterarno varianto. Najvišje vodno stanje, kot odraz obilnih padavin ter manjšega izhlapevanja in vpijanja vlage, nastopa v pozni jeseni meseca novembra. V teku decembra in januarja je vodno stanje še izrazito visoko in se šele v februarju za-
radi vpliva snežne retinence znatno zniža. V mesecu marcu ponovno močno naraste, tako da nastopi sekundarni maksimum, ki je nedvomno rezultat taljenja snežne odeje ter obilnejših snežnih padavin. Visoko vodno stanje se zavleče še v april, ko se deloma še tali sneg, predvsem v višjih predelih (vzhodni rob Trnovske planote) ter v globokih in osojnih grapah. V mesecu maju vodni pretok že znatno upade in se potem v poletju izredno zniža, vse do absolutnega minimuma meseca avgusta. Talko poletno znižanje je posledica manjših padavin, večjega izhlapevanja ter večje porabe vode od strani vegetacije. Ko se v septembru zopet začne deževje, vodni pretok naraste ter se vzporedno z zvišanjem padavin in padcem temperature veča vse do novembra, ko nastopi že omenjeni absolutni maksimum.
POVPREČNI MESEČNI PRETOKI NA IDRIJCI (v m3/sek)
Vodomerna postaja I.	II.	III.	IV.	V.	VI. yn. vm. ix.	X.	XI.	XII. Letno A X A v
Sp. Idrija 1947—54	18,7	14,5	25,2	18,9	21,1	11,7 8,5 6,7 11,5	13,8	26,3	21,2 15,8 2,1	403,0
Reka 1948—55	23,4	22,0	24,8	19,1	16,3	15,3 11,3 8,7 15,2	18,0	29,0	19,7 18,6 2,1	465,0
Reka 1926—44	16,6	15,7	23,7	21,2	18,9	15,2 9,1 9,5 16,4	24,0	32,8	19,3 19,3 —	—
Razmere se seveda iz leta v leto spreminjajo, kakor se pač spreminja razporeditev padavin, oziroma se uveljavljajo še ostali odločujoči faktorji, vendar tudi dejansko najvišji povprečni. mesečni pretok v obravnavanem razdobju nastopa največkrat meseca marca in novembra, najnižji pa ravno tako meseca avgusta- Pač pa se v posameznih letih pojavijo izijedni odkloni. Upoštevati je treba, da je obravnavano 8-letno obdobje nekoliko prekratko za prikaz povprečnih razmer, poleg tega pa zajema še vrsto let z izrednimi padavinskimi odkloni. Zato je računati, da je prikazani povprečni pretok v januarju in februarju nekoliko previsok, ker je normalno v tem času pričakovati močnejšo snežno retinenco. Nasprotno pa je prikazani pretok v aprilu in maju ter zlasti v oktobru in novembru, glede na praviloma izdatnejše padavine v teh mesecih, verjetno nekoliko prenizek. Podobno temu lahko predpostavljamo, da minimalni pretok nastopa praviloma v juliju in ne v avgustu. Primerjava s podatki daljše opazovalne dobe (1926—1944) za bližnjo vodomerno postajo Reka nam take domneve samo potrjuje.
Velikost Idrijce je odvisna predvsem od jakosti in trajanja deževja. Ker odmaka hribovit in zelo strm svet ter so domala vsi njeni pritoki, posebno manjši, hudourniškega značaja, je razumljivo, da hitro naraste, pa
tudi hitro vpade- Najvišja voda v letu, tako imenovani absolutni višek, nastopa najpogosteje novembra ter decembra, najnižja, tako imenovani absolutni nižek, pa avgusta. Značilna je predvsem velika nestabilnost viškov od leta do leta kot posledica hitre reakcije na padavinske slučajnosti. Tudi v celoti vzeto nastopajo visoke vode, to' je vode s povprečnim dnevnim pretokom nad 100m3/sek, največkrat novembra in decembra ter marca in februarja. Nizke vode, to je vode katerih povprečni dnevni pretok je manjši od 3 m3/sek, pa se uveljavljajo najpogosteje septembra ter nasploh v času od junija do oktobra. V opazovalni dobi je nastopila najvišja voda prav v poletju in to 4 VI. 1948. leta, ko je povprečni dnevni pretok dosegel 403 m3/sek. Istega dne je na vodomerni postaji Reka povprečni pretok znašal 465 m3/sek, medtem ko je trenutno ob najvišji vodi, to je približno ob 12. uri, dosegel celo 591 m3/sek. To je za tako majhno reko, kot je Idrijca, izredno velika vodna množina- Zaradi primerjave naj navedem, da znaša povprečni pretok reke Drave pri Mar riboru 320 m3/sek, tako da je bila Idrijca ob tem primeru po količini vode Skoraj dvakrat večja reka, kot je ob normalnem vodostaju Drava pri Mariboru.
Razumljivo je, da ob visokih vodah Idrijca prestopi bregove ter preplavi niže ležeče
terene. Tako skoraj vsako leto preplavi manjše ravnine ob svojem koritu, kot »Dolinco« pri Zagodu ter ravnico pod »Rakami«, dalje teren pri Likarci in sp. toku Ljubevčnice, Mejeo in cesto pod Gorami, Lenštat ter deloma »Travnik« na Prejnuti. K poplavam v mestu veliko pripomore že omenjeni jez pri topilnici, ki dviga gladino vode in zavira njen hitrejši odtok. Ob izrednih primerih prodre voda ob Nikovi tudi proti osredju mesta do 500 m daleč in poplavi v širino nad 100 m. Taka katastrofalna poplava je bila n. pr. 26. IX. 1926. leta, ko je voda segla čez koto 328 m pri današnjem parku v središču mesta.
Idrijca je pri Idriji izredno mrzla reka. Njena voda doseže v poznem poletju v popoldanskih urah naj več 14—15° C, navadno pa je dostikrat hladnejša, zato tudi v mestu samem ni primerna za kopanje. Pozimi se temperatura vode zniža do blizu 0° C, vendar je značilno, da nikoli ne zamrzne, tudi ob najhujšem mrazu, ko pade temperatura zraka pod —20° C. Vzrok za take temperaturne razmere na Idrijci je verjetno v tem, da dobiva močne kraške pritoke, talko da je njena voda poleti mrzla, pozimi pa relativno topla. Da je temu tako, nam potrjuje tudi dejstvo, da je Idrijca nad izlivom Divjega jezera in izvirkov v Podroteji poleti veliko bolj topla in temu ustrezno, zelo primerna za kopanje- Tako se n. pr. v Beli, kjer je priljubljeno kopališče Idrijčanov, voda segreje poleti tudi čez 24° Celzija.
Drugi najpomembnejši vodotok, ki teče skozi Idrijo, je Nikova. To je blizu 7 km dolg hudourniški potok, ki izvira izpod Kočevša v višini okoli 900 m. V mesto priteče od jugozahodne strani, a se pri Žabji vasi v številnih vijugah zaobrne nekako proti jugovzhodu ter se nato v dokaj ostrem zavoju pri Antonij e-vem rovu zopet usmeri proti severovzhodu in teče v tej smeri vse do izliva v Idrijco. Zanimivo je pripomniti, da tvori struga Nikove v Žabji vasi manjši meauder, ki je deloma v prodni nasipini, deloma pa že zajet v ži-voskalno podlago. Struga Nikove, ki teče prav skozi osrednji del mesta, je od Gradu navzgor večinoma, zlasti pa poleti, popolnoma suha, ker voda izgine in ponikne v produ ter propustnih krednih apnencih. Le v spodnjem toku je v strugi stalno nekoliko vode iz kraških izvirkov pod Gradom in izpod Medvedičeve hiše. Podoba je, da so ti izvirki le ponovni izvir Nikove, ojačeni mogoče še z drugimi podzemskimi vodami, saj so tik ob geološki meji med propustnimi in nepropustnimi kameninami. Tako je Nikova stvarno ponikalnica in tudi njeno ime naj bi izhajalo iz besede po-nikava-ti, kakor to razlaga K. Bezek. Ob deževju in velikih nalivih
pa dobiva Nikova iz številnih grap veliko voda, tako da zelo hitro naraste, toda tudi hitro upade, kar ji daje izrazit značaj hudournika. Opaža se celo, da je kolebanje vodostaj a na Nikovi v zadnjih letih veliko večje kot pred nekaj desetletji, kar se pripisuje poseku gozda v njenem porečju, predvsem poseku gozda v Slanicah.
Nasprotno od Idrijce ima Nikova tudi skozi mesto znatno večji strmec, ki pa je danes deloma uravnan z jezovi in drugima regulacijskimi posegi. V povprečku znaša strmec Nikove na razdalji zadnjih približno 1.300 m od izliva navzgor skoraj 16 vendar se ponekod dokaj spreminja- Tako je v spodnjem toku, to je skozi središče mesta od Gradu navzdol, na splošno manjši, saj znaša le okoli 13 %o, medtem ko je od Gradu nar-vzgor večji in znaša blizu 20 %o. Podatkov o vodostajih in voidnemi pretoku za Nikavo ni, vendar se ceni, da znaša povprečni letni pretok 0,5 m3 vode na sekundo. Ob velikih nalivih pa Nikova izredno hitro in močno naraste, tako da ob največji vodi odvaja tudi preko 70 m3 vode na sekundo. V takih primerih poplavlja manjše komplekse ozemlja ob strugi, nekaj v Žabji vasi, predvsem pa od Trga svobode do ustja v Idrijco. Posebno če visoka voda Idrijce zadržuje in preprečuje hitrejši odtok, Nikova močno preplavi spodnji del mesta. Sicer pa je po navadi poplave kaj hitro konec, saj voda tudi naglo upade im včasih traja tako nihanje vodostaja v celoti le nekaj ur. Voda Nikove je, prav tako zaradi kraškega značaja, poleti dokaj mrzla, pozimi pa relativno topla in nikoli ne zamrzne.
Razen Idrijce in Nikove teče skozi mesto še večje število manjših vodotokov, ki so vsi pretežno hudourniškega značaja. Nekateri od teh imajo sicer konstantno vodo tudi čez poletje, drugi pa popolnoma usahnejo. Vsi pa so močno aktivni v jeseni, ob deževju in spomladi, ko se tali sneg, deloma pa tudi čez zimo. Med njimi naj omenim le nekaj največjih, kot so: Ljubevčnica, Skonca potok, Gačnik, Klemenka in Česnica. Ljubevčnica je okoli 3 km dolg potok, ki izvira izpod Le-šetnic in se usmeri po tektonsko zasnovam smeri J V—SL vse do izliva v Idrijco. V spodnjem toku teče po razmeroma široki dolini in ima dokaj uravnan strmec. Poleg Nikove je edini večji potok na ozemlju mesta, ki tudi ob najhujši suši premore nekaj več vode. Ob deževju pa odvaja tudi preko 2.500 1 vode na sekundo ter poplavlja manjšo ravnino pred izlivom v Idrijco- Voda Ljubevčnice se poleti precej segreje, tudi preko 20° C, medtem ko pozimi zamrzne in to precej na debelo, tako da led tukaj celo sekajo in spravljajo za poletje.
Skonca je manjši fpotok, dolg Okoli 1,5 km, ki izvira na Stajah in teče v številnih brzicah skozi Zaspano grapo. Ima konstantno vodo tudi čez poletje, pretok pa se ceni od 101/sek pri nizkem, do 1.700 1/sek pri visokem vodostaju. Gačnik je okoli 2.5 km dolg potok, ki izvira pod Pšenkom, teče skozi Grar-po in se izliva v Nikovo prav v osredju mesta. V svojem toku skozi Grapo tvori nekaj okljuk, ki so ponekod že dokaj globoko za-jedene v skalnato podlogo. Sicer pa je tod struga Gačnika večinoma suha, ker voda že poprej izgine v propustnih apnenih tleh. Ponovni izvir Gačnika je nemara iskati v izvirku Tomnice in mogoče še v bližnjih izvirkih izpod Medvedičeve hiše. Tako je Gačnilk podobno kot Nikova ponikalnica, ki ob nalivih v močnem deževju odvaja odvečno vodo po svoji nadzemski strugi. V takem primeru odvaja Gačnik tudi do 1.200 1 vode na sekundo. Klemenka in Češnica sta manjša potoka, dolga približno po 1 km. Prvi izvira na Kofoa-lovih planinah in se na Prejnuti izliva v Idrijco, drugi pa izvira izpod Cešnjic in se pod Gradom izliva v Nikovo. Oba imata čez poletje zelo malo vode, ob deževju pa hitro narasteta. Tako se ceni, da znaša pretok na Klemenki od 1 1/sek pri nizkem do 1.300 1/sek pri visokem ter na Češnici prav tako od 11/sek pri nizkem pa do 500 1/sek pri visokem vodostaju- Poleg naštetih potokov pa je še cela vrsta manjših potočkov in hudournikov, ki tečejo skozi mesto oziroma so ponekod kanalizirani in speljani pod tlakom. Vsi imajo velik strmec, bolj ali manj nestalno vodo ter narastejo šele ob nalivih, ko odnašajo obilico materiala, prsti in kamenja ter radi povzročajo škodo. Vode vseh manjših vodotokov so mrzle. Poleti se sicer voda v njih zaradi majhne količine nekoliko bolj segreje, pozimi pa tudi bolj ohladi ter ponekod ob bolj mirnem toku redno zamrzne.
Nadalje je v mestu samem, oziroma v njegovi neposredni okolici, veliko število izvirkov, ki pa so večinoma zajeti za oskrbo mesta s pitno vodo. V celoti je za vodovode, pri čemer je mišljen stari vodovodni sistem skupaj z manjšimi privatnimi vodovodi, zajetih 32 izvirkov in potočkov, ki dajejo od 422 do največ 3.5101 vode na minuto. Od teh so največjega pomena zajetja: Planinka s srednjo kapaciteto 150 l/min, Lačna voda (70 l/min), Grajska (70 l/min), Kasarna (120 l/min), Klemenka (60 l/min) ter Tomnica <200 l/min). Voda iz teh izvirkov je trda, njena trdota se giblje po nemški gradaciji med 8.9 in 14.3 stopinjami. Imenovana zajetja, z izjemo Tomnice, ki se je po zadnjih analizah pokazala kot bakteriološko neprimerna za pitje, bodo ravno tako, skupaj s še drugimi novimi zajetji, izkoristili za novi idrijski vodovod, ki je v
gradnji, oziroma je deloma že zgrajen. Od ostalih večjih izvirkov naj poleg že omenjenih pod Gradom in Medvedičevo hišo omenim še močan kraški izvirek v Podroteji in Divje jezero. Divje jezero je prav tako le močan kraški izvirek, iz katerega se normalno odteka v Idrijco kratek a močan vodotok. Toda ob izredno hudi suši teče med prodom voda iz Idrijce nazaj v jezero in tu ponikuje. Tako je Divje jezero v resnici nekak estavela in je zelo verjetno v zvezi s 500 m oddaljenimi kraškimi izvirki pri Podroteji, kjer je tudi ob najhujši suši preobilica vode. Za oboje pa je nedavno barvanje dokazalo, da predstavljata odtok podzemskih voda Črnovrške in Zadloške planote.
O talni vodi v Idriji je težko govoriti zaradi specifične konfiguracije in geološke strukture terena. Omeniti pa je, da se talna voda vendarle javlja v spodnjih predelih mesta, predvsem v manjših aluvijalnih naplavinah o-b Idrijci in se ravna po nivoju vode v nj eni strugi.
Idrijca pa tudi druge manjše vode v mestu že dolgo predstavljajo vir energije za pogon številnih rudniških in drugih naprav. Na svoji poti skozi mesto Idrijca sicer nima velikega strmca, vendar je zaradi stalne in obilne vode vedno nudila dokaj pogonske sile za obratovanje nekaj večjih mlinov in žag ter raznih naprav pri rudniku in topilnici. Danes so seveda vse te naprave večinoma opuščene, pa tudi mlini in žage ne obratujejo več. Pač pa se danes koristi večji padec Idrijce v smeri proti Sp. Idriji in sicer za pogon rudniške hidrocentrale na Marofu. Leta je trenutno, tako po instalirani moči 580 kVA kakor po letni proizvodnji blizu 1,900 tisoč kWh, največja hidrocentrala na Idrijci. Nasprotno od Idrijce pa je bila Nikova kljub večjemu strmcu manj prikladna za energetsko izrabo zaradi majhne in nestalne vodne množine. V prvotnih časih rudarjenja so sicer uporabljali tudi Nikovo za pogon črpal-nih naprav za vodo, pozneje pa tudi za pogon raznih drugih naprav, predvsem manjših mlinov in žag, vendar o tem že dolga leta ni nobenega sledu. Podobno so za pogon rudniških naprav ter zlasti manjših mlinov koristili tudi vodo ostalih manjših vodotokov, kot na primer Ljubevčnico, potoka Skonca in Kle-menke- Omeniti je tudi, da so celo kraške izvirke v Podroteji skozi dolga leta izkoriščali za pogon raznih naprav, od prvotnega mlina in žage, nekdanje manjše tovarne cementa pa do velikega valjčnega mlina in žage, požgane mied zadnjo vojno. Ker pa obe vodi, Idrijca in Nikova, v svojem toku skozi mesto nista nudili dovolj ugodnih pogojev za izrabo in pogon velikih črpalnih in dvigalnih naprav v rudniku, so menda že leta 1596 pri
Kobili zajezili Idrijco ter po 3.5 km dolgem kanalu, imenovanem Rake, speljali vodo vse do Idrije. S tem so dobili toliko vodne sile, da je le-ta lahko gonila velikansko vodno kolo, imenovano Kamšt (Wasserkunst), ki je vzdigovalo vodo iz jam. Pozneje so začeli uporabljati vodni pogon tudi za izvažanje rude in so tako pri vseh takratnih glavnih jaških uredili dvigalne in črpalne naprave na vodo, ki jo je dajala Idrijca. Poleg tega pa so obdobno vodo iz Rak uporabljali tudi za pogon raznih drugih rudniških naprav, kot kovačije, brusilnice ter celo manjša mlina in žage. Od vseh teh različnih vodnih pogonov se je do danes ohranila le še slovita kamšt, velikansko vodno kolo na korce, s približno 14 m premera, s sesalno napravo, ki je obratovala vse do 1948. leta. Tega leta pa je velika povoden j odnesla jez pri Kobili ter ustavila dotok vode po Rakah in kamšt se je — obenem z modernizacijo rudnika — ustavila za vedno. Pri Kobili so sicer potem zgradili nov jez, tako da voda iz Idrijce ponovno teče po Rakah, toda danes služi za pogon manjše rudniške hidrocentrale na Lenštatu z zmogljivostjo 125 KVA in letno proizvodnjo okoli 850.000 kWh električne energije.
Poleg energetske izrabe vode so Idrijco in še nekatere večje vodotoke skozi cela stoletja, vsaj okoli 375 let, izkoriščali tudi za plavljenje lesa, ki sta ga rabila rudnik in mesto. Zato so plavili samo do Idrije in so na Idrijci, tik pred tedanjim mestom, že leta 1551 postavili lesene grablje za zaustavljanje lesa. Ker pa Idrijca v svojem zgornjem toku, kakor tudi ostali vodotoki, nima stalno dovolj vode, so v teku let njih struge pregra-dili z velikimi jezovi, imenovanimi klavže, za katerimi se je akumulirala voda, potrebna za plavljenje. Tako so zgradili klavže na Idrijci in Zali, potem Belčine in Putrhove na Beli ter manjše pregrade v Logu na Idrijci, na potoku Šihtenpoh in Poševnik. Razen teh so postavili klavže na Ovčjaku, pritoku Ka-nomljice in na Trebuši, vendar od tod niso plavili v Idrijo«, temveč v Sp. Idrijo oziroma Gorico. Količina lesa, ki so ga naenkrat plavili, je bila različna in je znašala od najmanj 1.720 m3 do največ 13.000m3. Za predstavo naj omenim, da bi za prevoz 13.000 m3 lesa, ki ga je Idrijca naenkrat odplavila, potrebovali približno 520 10-tonskih železniških
vagonov ali 311 7-tonskih kamionov z 12-tonsko prikolico. Računa se, da je bilo v vsej dobi plavljenja vrženih v vodo blizu 4 mili-jomne prm. lesa, od tega preko 3,603.000 pnm. drv in vsaj 300.000 prm. jamskega lesa in hlodov. Ves ta les se je ustavil na omenjenih grabljah v Idriji. Zadnje grablje, ki so 150 let stale neizpremenjene, so bile 413 m dolga lesena pregraja, ki je lahko naenkrat zadržala do 13.000 prm. drv ali jamskega lesa. Ker pa so že tako plavili le ob deževju in visoki vodi, je razumljivo, da je vsakokrat, ko je klavža prinesla les, zajela spodnji del mesta kratkotrajna poplava, ki je pri visoki vodi segla celo do sedanje pošte. Da pa voda ni vdirala v veže, stanovanja in kleti, so imeli pri vsaki hiši za vežna vrata posebne v podboje vložljive deske. Kljub temu pa je vsakokratna poplava pretrgala v spodnjem delu mesta vse gospodarsko življenje. Ko je sčasoma Idrijca grablje močno zaprodila, so bile povodnji že ob vsakem količkaj večjem deževju- Tako so grablje, ki so ležale tako rekoč že sredi mesta, postale same po sebi, posebno pa zaradi rednih poplav, ki so jih povzročale, resna ovira za njegov nadaljnji gradbeni razvoj. Zaradi tega so pričeli že konec prejšnjega stoletja misliti na njihovo odstranitev ali premestitev. Toda šele v spremenjenih gospodarskih pogojih, ko je plavljenje lesa postalo nerentabilno, so leta 1926 prenehali plaviti na idrijskih vodah ter naslednje leto tudi podrli slovite grablje na Idrijci.
LITERATURA IN VIRI:
S. Mazi: Klavže nad Idrijo. Vodniki tehniškega muzeja Slovenije VI. Ljubljana 1955.
A. Struna: Idrijska »Kamšt«. Vodniki tehniškega muzeja Slovenije III. Ljubljana 1954.
Habe-Hribar-Stepančič: Habeško brezno. Acta carseologica II. Ljubljana 1955.
D. Udovič: Direktivna osnova za novo regulacijo mesta Idrija,. Tipkani rokopis-
Zavod za urbanizem in komunalno tehniko': Urbanistični plan Idrije. Tipkani rokopis.
Zavod za urbanizem in komunalno tehniko: Arhiv Uprave hidrometeorološke službe LRS Ljubljana.
Zavod za urbanizem in komunalno tehniko: Lastna merjenja, poizvedovanja in zapa-pažanja.
Inž. Anton Šivic
GOZDARSKI ARHIV V IDRIJSKEM MESTNEM MUZEJU
Preden začnem naštevati gozdarske spise, ki jih brani Mestni muzej v Idriji, naj zaradi lažjega umevanja na kratko ponovim nekaj zgodovinskih podatkov 6 rudniku živega srebra, o svoječasnih posestnih in upravnih razmerah rudniškega gospostva, o gozdih, rezerviranih za rudnik, ter o gozdnih upravnih razmerah, — čeprav so bili ti podatki v raznih publikacijah že opisani.
Rudnik
Živo srebro je v Idriji našel neki sodar leta 1493. Nato so prvotno živo srebro pridobivali domači delavci, pozneje (od leta 1504) pa razne, tudi tuje rudarske družbe.
Rudarske družbe so, boječ se turških napadov, med leti 1522—1533 zgradile v Idriji utrjen grad, imenovan Gewerkenegg. Včasih so v njem hranili živo srebro. Grad je bil pozneje sedež rudarskih upravnih uradov.
Leta 1578 je po triletnih pogajanjih kupil nadvojvoda Kari rudnik od rudarskih družb, ki so bile zašle v dolgove in težkoče. Rudarske družbe so torej poslovale kakih 85 do 87 let.
Do leta 1580 je sodno in upravno oblast nad Idrijo izvrševalo Tolminsko gospostvo, last Goriških grofov, s svojim rudarskim sodnikom. Po letu 1580 pa je bil na čelu rudniške uprave oskrbnik (Verweser). Rudniški urad (Bergamt) v Idriji je bil po<drejen Višjemu rudarskemu uradu v Gornji Beli na Koroškem, od leta 1689 pa je bilo v Idriji samostojno Rudarsko ravnateljstvo, podrejeno neposredno Dvorni komori.
Leta 1607 je nadvojvoda Ferdinand izločil Idrijo iz Tolminske oblasti Goriških grofov. Idrija pa je postala sedež novega Idrijskega, gospostva vendar je bil idrijski urbar sestavlj
en šele leta 1623. Na čelu idrijskega gospostva je bil potem gori omenjeni Rudarski oskrbnik (Vervveser), ki je v imenu deželnega kneza upravljal poleg rudniških tudi vse druge posle Idrijskega gospostva, Te upravne razmere so trajale do tretje zasedbe Idrije po Francozih 1809, ko so upravo izpremenili in postavili 1812 Rudniškega oskrbnika za »mera« (župana) z dvema pri-sednikoma. Po odhodu Francozov (1814) pa je bil uveljavljen zopet stari red.
Od leta 1780 je posloval v Idriji Višji rudarski urad (Oberbergamit). Od leta 1824 se je imenoval zopet Rudarski urad (Bergamt), podrejen Višjemu rudarskemu uradu v Celovcu, od leta 1850 pa Rudarski in gozdarski
direkciji v Grazu. Od leta 1869 dalje je nosil ime Rudarsko ravnateljstvo (Bergdirek-tion) v Idriji, podrejeno Finančnemu ministrstvu), od leta 1872 pa Ministrstvu za zemlje-delstvo na Dunaju.
Temeljne spremembe je prineslo leto 1848, ko so prenehala vsa gospostva in je bilo odpravljeno tlačanstvo.
Tega leta (1848) je prišla Braitovska sklad-ndca, ustanovljena leta 1696 in upravljana po idrijskih rudarskih oblastvih, v roke in v upravo rudarjev.
Dne 5. avgusta 1850 je Idrija izvolila svojega župana, Župani so poslovali do okupacije leta 1919, nato pa so jim sledili razni italijanski komisarji.
Gozdne in gozdarske razmere
Že gozdni red cesarja Maksimilijana iz leta 1517 je ustanovil deželnoknežje gozdne rezervate. Gozdovi so bili rezervirani za potrebe rudnikov.
Ferdinandov gozdni red z dne 1. maja 1553 je še bolj poudaril deželnoiknežji regal s tem, da je predpisal, da so vsi gozdovi v okolju pol milje, pa tudi več, okoli rudnikov rezervirani za le-te. Podrejeni so jurisdikciji rudarskega sodnika.
Gozdni red z dne 23. februarja 1575, izdan v Grazu — Karolinški gozdni red — poudarja, da so vsi rudniki, najdišča rudnin, vodovja, gozdovi itd. na Kranjskem ter na Goriškem deželnoiknežji. Z rezervatno pravico sicer ni prizadeta privatna lastnina gozdov- Morajo pa se zabraniti devastacije gozdov po gospostvih in podložnikih, da ostanejo ohranjeni za potrebe rudnikov; podrejeni so deželnoknežjemu višjemu rudarskemu sodniku. (Devastacije so bile: požigalstvo, naprava rovtov, paša koz).
Dne 6. aprila 1580 je nadvojvoda Kari izdal za Idrijo še poseben gozdni red.
Ko je leta 1607 postala Idrija samostojno gospostvo, so prišli Idrijski državni gozdovi pod njegov vpliv. Del teh gozdov je bil rezerviran za potrebe rudnika, rudarjev in rudniških nameščencev, drvarjev in podložni-kov. Takrat so spadali zraven tudi za rudnik rezervirani gozdovi gospostva Sv. Križ in Vipavski rezervirani gozdovi.
Gozdni delavci in gozdni nameščenci so bili prvotno podrejeni rudniškemu vodstvu.
Leta 1607 in 1738 so popisali meje Idrijskih državnih gozdov, med letom 1759 in 1772 pa so postavili mejnike in so meje geodetsko
izmerili. Leta 1845 do 1847 so meje temeljito revidirali.
Leta 1724 so prvikrat dognali donos lesa. Zadevna dela so leta 1792 in 1832 ponovili.
Ureditev gozdnega obratovanja pa je šele v letih 1840 do 1847 izvedel nadgozdar Ema-nuel Balasitz, Njegov operat ise imenuje: »Hauptbericht iifoer die Regulierung des Idrianer Waldwesens«. Obsega 1644 strani. Temu poročilu je pridejanih 8 zvezkov, kar-terih vsak obsega po več sto strani. Vsebujejo zakone, predpise, listine itd., posetne liste, kopije katastrskih kart in 4 gozdne karte, ki pa niso ohranjene- Pojasnjujejo zelo zapletene servitutne razmere v gozdih, odmerjenih za potrebe rudniškega obrata. Podložniki so imeli pravico do dobave gradbenega lesa in drv, do štel je, paše.
Balasitz je izdelal mnogo predlogov za bodoče gospodarjenje z gozdovi, vendar njegovega operata — žal — niso dolgo vodili v evidenci, čeprav je predpisal tudi vodenje posebne gospodarske knjige.
V gori navedenih zvezkih so izkazane tudi številne pomanjkljivosti in zlorabe v gozdih ter predlogi, kako bi jih bilo treba odpraviti.
Po patentu z dne 5. julija 1853 so bile vse servitute v letih 1873—1879 odpravljene. Nekatere pa že poprej (1868—1872). Upravičencem je bilo treba odstopiti nekaj zemljišč in plačati 7124 gl. Idrijski gozdovi so tedaj neobremenjeni s servitutami.
Omeniti je še, da obsega Balasitzev operat 23 poglavij, v katerih je opisano vse, kar je potrebno za sestavo gospodarskega načrta. Vsebino tu opuščam.
Nova iameritev in nova ureditev za gozdnogospodarska okoliša Idrija I in Idrija II sta bili izvedeni leta 1879 oziroma 1880. Nato so bile vsako deseto leto revizije. Tretji revizijski operat je bil napravljen torej leta 1910. (Za poznejše revizijske operate bi bil moral poskrbeti okupator 1919—1943.)
Zaloga lesa leta 1846
(po Balasitzu) ......	1,595.000 plm
leta 1879-80 (Gozd. dir. Gorica)	1,534,630 plm
leta 1910 (Gozd. dir. Gorica) .	1,293.000 plm
Skupni povprečni prirastek
leta 1846 (po Balasitzu) . .	18.123 plm
leta 1879-80 (Gozd. dir. Gorica)	18.900 plm
leta 1910 (Gozd. dir. Gorica) .	18.063 plm
leta 1879-80, 18.900 plm in 2500 plm vmesnih užitkov.
leta 1900 24,330 plm in 2500 plm vmesnih užitkov,
leta 1906 celo 30,100 plm in 2500 plm vmesnih užitkov-
Povečava predvidenega poseka zato, da bi prej pospravili presežke starega drevja in
da bi spremenili čiste bukove sestoje v mešane, pretežno igličaste gozde.
Idrijski gozdovi so prešli leta 1873 v upravo C. kr. Direkcije državnih in verskozaklad-nih gozdov v Gorici. Leta 1899 so bili idrijski gozdovi razdeljeni na dva gozdnogospodarska okoliša, ki sta ju upravljali Gozdno oskrb-ništvo (uprava) Idrija I in Idrija II. Od leta 1873 dalje je oddajala imenovana Direkcija rudniku in drugim interesentom potreben les proti plačilu.
Skoraj 376 let, in sicer od leta 1551, ko so v Idriji postavili »grablje«, do leta 1927, ko so bile pod okupatorjem te grablje opuščene, so skoraj ves les in drva splavili po Idrijci in njenih dotokih. Pozneje pa so spravljali les in drva iz gozdov po novozgrajenih gozdnih cestah.
V Idriji so delovali na vodilnih mestih naslednji vidnejši gozdarski strokovnjaki:
Emanuel Balasitz okoli 1.1839—1847 Jožef Wessely Franc Miklitz Mihael Burbel Moric Seitner Ernest Friedrich Josip Laus
1846—1849 1873—1876 1881 1897—1903 1904—1918 Idr. I 1904—1920 Idr. II
Popis gozdarskega arhiva
Ta arhiv je bil — poleg rudarskega arhiva — dolga leta shranjen v idrijskem, gradu. Po osvoboditvi Idrije (1943) je bil del gozdarskega arhiva prenesen v mestno hišo, v kateri je bil leta 1951 ustanovljen Idrijski mestni muzej.
Poleg tega arhiva je v Idriji pri Gozdni upravi Idrija I še gozdarski arhiv izza dobe od leta 1873, ko se je bilo gozdarstvo odcepilo od rudniške uprave, tja do leta 1919.
Leta 1954 sem imel v spremstvu ing. C. B. priliko, pogledati v gozdarske arhivske spise v mestni hiši. Z ing. C- B. sva takrat napravila nekaj zabeležb. Po najinem odhodu pa je bilo iz Idrijskega gradu še nekaj gozdarskih spisov prenesenih v Mestni muzej.
Izmed spisov, ki sva jih našla v Muzeju, navajam naslednje:
Exhibitenprotokoll des k. k. "VValdamtes Idria (Vložni zapisnik Goadnega urada Idrija) za leta 1856, 1857, 1861; des k. k. Forstaimtes Idtria (Gozdarskega urada Idrija) za leta 1866, 1870 do 1878, — der k. k. Forstverwaltung Idria I (Gozdnega »skrbništva Idrija I) za leta 1875, 1882, 1885, 1888, 1889, 1896, 1897, 1901, 1915 der k. k. Forstverwaltung Idria II (Gozdnega ©skrbništva Idrija II) za leta 1872, 1875, 1878, 1880—1882, 1887 — der LandVervvaltung (Uprave naplavlje-nega lesa) za leto 1873.
Index der k. k. Forstvervvaltung Idria I (Kazalo spisov Gozdnega OiSikrbništva Idrija I) za leto 1907, Idrija II za leto 1875.
Forstordnung ftir das Idrianer Waldamt fur die Unterthanen der Montanherrsohaft (brez letnice) (Gozdni red za Idrijski gozdni urad za podložnike rudniške gospoščine). — Na ta gozdni red se nanaša arhivska listina z dne 23. septembra 1762, ki daje navodila za izkoriščanje rudniških gozdov.
V arhivu jte vezana knjiga z naslovom: Archiv der, im Gegenstande der Regulierung des Idrianer Waldwesens seit dem Jahre 1840 erflos-senen Berichte und sonstigen Amtshandlungen (Zbirka poročil in uradnih odredb, ki so izšle od leta 1840 glede ureditve idrijskega gozdarstva). V tej knjigi j'e vpisano tudi naslednje:
Dienstinstruktion fiir das k. k. Waldaimt Idria im AUgemeinen und Besonderen fiir dan k. k. provisorischen Forstkommissar Emanuel Balasitz. (Službeno navodilo za c. kr. Gozdni urad v Idriji v splošnem in podrobnem za c. kr. začasnega gozdarskega komisarja Emanuela Ba-lasitza).
Instruktion fur den zeitlichen Waldforster in Idria (Instrukcija za občasnega gozdarja v Idriji) z dne 1. avgusta 1847.
Dalje so v knjigi vpisane razne prošnje in pritožbe zemljiških posestnikov in razne tekoCe gozdarske zadeve in še
statistični pregled monarhije in raznih naprav,
celoten prepis Začasnega gozdnega reda za Tirolsko in Vorarlberško — 68 paragrafov z napisom: Provisorische Waldordnung fur Tirol und Vorarlberg,
Die Forstorganisierung (Organizacija gozdarstva) kot predlog,
razna službena poročila nadrejenemu rudarskemu oblastvu v Celovcu,
Einteilung der Forst'e bed dem k. k. Wald-amte in Idria im Jahre 1846 (razporeditev gozdnih predelov c. kr. Gozdnega urada v Idriji).
Odredba cesarja Leopolda z dne 10. aprila 1660 z naslovom: Veranderung der Walder, Schwendung. (Sprememba gozdov, požiganje.)
Glede gospodarstva v nekaterih gozdih idrijskega rudnika je izdal cesar Leopold posebno odredbo z dn'e 15. aprila 1660.
Listina z dne 8. februarja 1754 in z dne 2. marca 1754 o upravljanju gozdov, dalje z dne 26. oktobra 1762 (slabo ohranjena) ter z dne 22. januarja 1763, ki se nanaša na prepoved požiganja gozdov (Waldschwendung).
Protokoli, betreffend Waldnutzungen der Gemeinden Dol und Melca, abgefasst in Hai-denschaft arn 13. April 1848. (Zapisnik, ki urejuje izkoriščanje gozdov po posestnikih iz občin Dol in Melca, sestavljen v Ajdovščini dne 13. aprila 1848).
K. k. B'erg- und Forstdirektian Graz vom 20. Janner 1852, betreffend die Beschwerde der Grundbesitzer von Zadlog und Idrijski log we-gan Schmalerung der Servituttsrecbte (C. kr. Rudarska in gozdna direkcija v Grazu z dne 20. januarja 1852 — razsodba o pritožbi Posestnikov iz Zadloga in Idrijskega loga zaradi omejevanja njihovih služnostnih pravic.)
Protokoli wegen Ablosung der Holzungs-rechte in der Gemeinde Vojsko votn 20. September 1867 und Ablosungserkenntnis der k. k. Grundlasten Ablosungs und Regulierungs- Lan-deskommission voim 25. September 1868. (Zapisnik glede odveze pravic do drvarjenja v občini Vojsko z dne 20. septembra 1867. Odlok o odvezi, izdan po c. kr. Deželni komisiji za odvezo in ureditev zemljiških bremen leta 1868.)
Podobnih listin, veljavnih za posestnike v drugih občinah Idrijskega okolja, je v Mestnem
arhivu večje število, in -sicer iz leta 1862, 1868, 1869, 1870, 1871, 1872, 1873, 1875, 1876, 1877, 1878, 1879.
Odlok cesarice Marije Terezije iz leta 1757 v zadevi prepira med Idrijskim rudniškim uradom in Goriškim gozdnim uradom.
Obravnavanje zadev, ki se tičejo gozda Tri-buša, iz teta 1661 in 1759, 1761, 1762.
Spis z dne 23. julija 1770 obravnava razne razmejitvene zadeve.
ConfmierungsprotoikoM. zwischen der Herr-schaft Wippach und dem Idrianer Bergamt vom 17. August 1771 (Zapisnik o razmejitvi med Vipavsko graščino in Rudarskim uradom v Idriji.)
Vertrag zwischen dem Idrianer Bergamt und der fiirstl. Freising'schen Herrschaft Laok vom 12. September 1773 in Abgrenzungsangelegen-heiten. (Pogodba med Idrijskim rudarskim uradom in knez. frižinskim gospostvom v škof j i Loki z dne 12. septembra 1773. S to pogodbo so uredili mejne zadeve.)
Spis z dne 18. januarja 1786 vsebuje navodila o izkoriščanju gozdov.
Spis z dne 29. avgusta 1792 odreja, da se rudniški gozdni uradi zopet vzpostavijo.
Circular der k. k. Landessteiile Krain vom 14. Marz 1804, betreffend die genaueste Hand-habung des allerhochsten Waldreservates (Deželna vlada za Kranjsko opozarja z okrožnico z dne 14. marca 1804, da se morajo predpisi o gozdnem rezervatu najstrože upoštevati.)
Vorschriften vom 16. Marz und 13. Juli 1815 iiber Holzanvveisung fiir Unterthanen und Werksgenossen. (Predpisi z dne 16. marca in 13. julija 1815 o odkazilu lesa poidložndkom in pripadnikom rudnika.)
Waldkonfinsprotokoll zwischen dem Wald-amte in Gorz und dem Oberbergamtfe Idria vom 20. Oktober 1819. Nachtrag vom Jahre 1823. (Zapisnik glede gozdnih meja med Gozdnim uradom v Gotrici in Višjim rudarskim uradom v Idriji z dne 20. oktobra 1819. Dodatni zapisnik iz leta 1823.)
Protokoli vom 19. August 1845, bertreffend Besitzstands-Tnformationen. (Zapisnik z dne 19. avgusta 1845, ki vsebuje pojasnila o posestnem stanju.)
Richtigsteilung der Grenzen der, dem Idrianer Bergwerke gewidmeten Reservatvvaldungen gegeniiber der graflich Lanthierischen Herrschaft Wippach in ihren, in diesen Waldungen enklavierten und eingeforsteten Unterthanen. Begonnen zu Idria am 2. August 1846. (Popravki meja v rezervatnih gozdovih, ki so bili dodeljeni Idrijskemu rudniku proti graščini grofa Lanthierija v Vipavi, ki ima v svojih gozdih eklavirane in do služnosti upravičene podložnike.)
Podobnih spisov o popravah meja z navedbo podrobnih podatkov je v Mestoem muzeju še veliko.
Poseben vezan fascikelj z označbo: »Nr 5 b« vsebuje manjše spremembe gozdne posesti Idrijskega rudnika od leta 1847 do 1859 na podlagi pogodb, reverzov itd.
Spisi z dne 5. aprila 1851 in 10. januarja 1852 o gozdovih Vipavske graščine.
Zapisnik o mejnikih, postavljenih po rudniških gozdovih z dne 5. avgusta 1853.
Vergleichsurkunde vom 16. September 1862, betreffend Wippacher Herrschaftswa!dungen. (Listina o sporazumu glede Vipavskih graščinskih gozdov z dne 16. septembra 1862.)
Zapisnik z dne 8. do 10. julija 1862 o ureditvi meja (Grenzregulierung) med občino Vojsko na Kranjskem dn Gornjo Tribušo v Primo-rju.
Spisi iz leta 1870 vsebujejo razne zadeve, obravnavane z Vipavsko graščino.
Gozd Tribuša se leta 1870 intabulira v korist rudnika v Idriji.
Več spisov obravnava zadeve med grofom Attemsom Svetokriškim in Gozdnim uradom v Gorici.
Razne pogodbe in -reverzi -ter poravnave, sklenjene z raznimi strankami v različnih zadevah, predvsem glede odpovedi do dobave lesa in drv iz državnih gozdov.
Begrenzungstabtelle fiir den Idrianer Staats-forsit, nach -dem Stande mit Schluss des Jahres 1886. (Tabela o mejah Idrijskega državnega gozda po stanju ob koncu leta 1886.)
Revisionsoperat fiir den Wirtschaftsibezirk Idria II, 1889—1898, 1910—1919. (Z,a desetletje 1899—1910 revizijskega operata ni v arhivu.)
Plan der Hau-barkeits- und Zwischennut-zung 1890—1899. (Načrt za izkoriščanjte glavnih in vmesnih užitkov za desetletjte 1890—1899.)
Predpisi in tiskovine za revizijo gospodarskih gozdnih načrtov (napisano v nemščini).
Besitzstand (posestno stanje). Razporedba po katastrskih občinah za gozdnogospodarski okoliš Idrija I. (Katastralne občine: Zgornja in Spodnja Idrija, Jelični vrh, Idrijski log, Črni vrh, Vojsko, Zgornja, Spodnja in Srednja Kanomlja, Krnice, Čekovnik, Godovič). — Sumarij za leta 1902, 1905, 1910.
Veranderungsausweis (izkaz o spremembah). Sestavljen leta 1909, 1911—1915.
Besitzstandsakten (spisi o posestnem stanju).
Wirtschaft.sbuch (gospodarska knjiga) Idrija II. Odd. I. 1879—1888 (Izvrženi poseki, navedeni površinsko in količinsko za različne sor-timente.
Odd. II. Iste vsebine. Sestava po obratovalnih razredih.
Od-d. III. Isto po oddelkih 1—64. Material, mezde, prevoz.
Odd. IV. Obnova gozdov.
Wirtschaftsibuch (gospodarska knjiga) Idrija II.
1889—1910 (po obratovalnih razredih A, B in po oddelkih 1—65).
1900—1910 (I. del, II. del)
1910—1919 (I. del, II. del)
1920—1929 (I. ded, II. del)
Wa-ldfrevelilš-ste (izkaz gozdnih prestopkov) z dne 4. februarja 1854.
Monatsliste Dezemibter 1860, iiber Uebe-rtre-tungen gegen die Sicherheit des Waldeigentums. (Mesečni izkaz o prestopkih proti svojini gozda za december 1860.)
Gedenikbuch (Spominska knjiga).
k. k. Wirtsehaftsbezirk Idria II.) Gozdno? gospodarski okoliš Idrija II.
Sestava za leta 1879 do 1890 in 1900 do 1914.
Vsebuje naslednja poglavja:
Veranderungen in der raumlichen Einteilung (Sprtemembe v -površinski razdelbi).
Holzschlage. (Sečnje, količina, mezde.)
KoMereibetrieb. (Ogiarjenje.)
Bringungsanstalten. (Spravilne naprave.)
Kulturen. (Pogozdovanja.)
Verwertung der F-orstprodukte und Neben-nutzungcn (Jagd, Fischerei). (Vnov-čenje gozdnih pridelkov in postranskih užitkov — lova,-ribars-tva.)
Forstfrevel. (Gozdni prestopki.)
Stabdies Arfoeiterpersonal. (Stalno delavstvo.)
Begrenzungsarbeiten. (Dela omejičenja.)
Person al veranderungen. (Spremembe oseb-
Erbauung einer Waildbahn und Brennholz-riese von der Suha grapa iib-ar Mrzla rupa, Korenina, Log (Zgradnja gozdne železnicte in lesene riže od Suhe grape čez Mrzlo rupo, Korenino, Log.)
Ombrametersta-tion Krekovše. (Ombrometr-ska postaja Krekovše.)
Elementarereignisse und Triftwasser - Ge-denkbucher. (Elementarne prigode in spominske knjige o plavni vodi.)
Inventar, premični.
P-opis po Italijanih iz leta 1932: spisek vseh knjig, ki jih je takrat imela Gozdna uprava Idrija I. Pogl. I—XVI, vsega 309 knjig.
Pogodba iz leta 1847 z nekim akordan-tom za izdelavo lesa.
Pogodba z dne 10. marca 1879, sklenjena med c. kr. Gozdnim in domenski-m ravnateljstvom v Gorici in Leopoldom Bolko, lesnim trgovcem iz Krnice, o prodaji lesa.
Denarna podpora 4000 gl za katastrofo, ki so jo I-drijčani utrpeli po ujmi dn'e 26. avgusta 1782. Rešenj-e izdano 27. januarja 1783 v Grazu.
Revers des Georg Kogovs'ek, dass er kei-nen Schadenanspruch erheben wird — fiir Scha-den beim Holzschvremmen. Idria 8. Marz 1835. (Reverz Jurija Kogovška, da ne bo zahteval odškodnine za škodo, povzročeno s plavi j en jem lesa.)
Takih in podobnih reverzov je v Muzeju še
več.
Razsodba Okrajnega glavarstva v Logatcu z dne 27. februarja 1877 na pritožbo J. Murovca, ki je utrpel škodo zaradi 9. oktobra 1870 pretr-ganih »grabelj«.
V Mestnem arhivu je še več drugih spisov o poravnavah glede škode po poplavah v zvezi s spravilom lesa.
K. k. Bezirkshauptmannschaft Loitsch in commissiione in Idria 11. November 1884: Tnift-kommiss-ionsergebnis. (Okrajno glavarstvo v Logatcu na komisiji v Idriji: Izvid plavbne komisije.)
Okrajno glavarstvo v Logatcu je izdalo 25. februarja 1854 dvojtezičmi Opomin zaradi po-sprave lesa z na.plavišča v Idriji (Erinnerung der Abraumung von Holz von der Legs-tatte.)
Spis iz leta 1858 obravnava škodo, povzročeno po plavljenju les-a (Holztrifscha-den). Nadaljnji spis o plavljenju -lesa je z dne 10. januarja 1860. Spis z dne 19. septembra 1863 o so-plavb-i in o zavarovanju bregov.
O plavbni za-kovnici (Triftklause) govorita spisa z dne 8. januarja in 14. januarja 1854.
Spis z dne 6. avgusta 1854 se tiče spravila lesa čez tuje zemljišče.
Krei-sam-t Adfelsberg vom 16. Juni 1834: Holz-reisen fiir den Verkehr gefahrlich. (Okrožni urad v Postojni opozarja, da je proženje lesa po ri-žah n,a prometnih krajih nevarno.)
Arhivski spis iz leta 1851 o sporu, nastalem zaradi zaplembe pašne živine.
Spis' iz -leta 1811 obravnava oddajo raznega materiala (lesa, sadik in dr.) rudarjem in drugim.
Diseiplinare fiir jene, welche in den hochst-gelegenen k. k. Idrianer Montanforsten Saube-rungen und Puritationshiebe, d. i. die Aus-beutung und Verko-h-lung der daselbst vorhan-den-en Lagerholzer, Diirrlinge und Durchfor-stungsstangen, iibernehmen wolle. Izdano leta ??? (Pravila za one, ki hočejo prevzeti v najviše ležečih c. kr. Idrijskih rudniških gozdih trebljenja in -čiščenja, t. j. izrabo in poogiljenjfe tam ležečega podrtega drevja, sušic in z redčenjem pridobljenih drogov.)
Gegeinschein uber 20 F1 um 120 Sttick Scha-fe in den aufgezahlten ... Gegenden weiden zu durfen. Giiltig fiir 1 Jahr. (Potrdilo o plačanih 20 gl za dovoljeno pašo 120 ovac v naštetih ... krajih. Velja eno leto.)
V arhivu je večje število takšnih potrdil o plačilih za dovoljene raznotere užitke (košnja, paša v gozdu itd.) ____________
Mezdni statut (Lohnstatut) za stalne delavce v Idrijskih državnih gozdovih izza leta 1891.
Statut obsega:
Štiiri kategorije stalnih gozdnih delavcev (tudi število delavcev v vsaki kategoriji, delovni čas in mezde v 'krajcarjih).
Izvršitev dela, v glavnem v akordu. Ob težkem delu doplačilo 10 kr na mezdo.
Preskrba delavcev z žitom in z drvmi po znižanih cenah (po' količinah)1. Istotakjo za družinske člane po 8 službenih letih delavca.
Postopek ob boleznih in nezgodah. Za delavce in njih družinske člane brezplačna zdravniška pomoč in zdravila.
Podpore družinam (vdovi, otrokom) v odstotkih temeljne mezde ali pa v ustreznih količinah provianta po znižani ceni.
Stalni gozdarski provizionisti. Letne pro-viz. iziriere: a) za gozdne delavce, b) za vdove gozdnih dfelavcev in sirote brez staršev, c) za sirote gozdnih delavcev brez očeta. Začasni predpis za provizije iz leta 1891.
Gozdna uprava Idrija II:
Izkazi provizioniistov od leta 1891 dalje: a) stalni gozdni provizionisti, b) začasni gozdni delavci brez limitirane preskrbe, c) vdove začasnih gozdnih delavcev z milostno provizijo.
Zneski za vzgojo po gornjih seznamih a, b in c za osebe, fci so upravičene do zdravljenja in do zdravil.
Sfeznaim izplačil provizij za 1. 1919 ter za januar in februar 1920.
MannschaftSbuch (Knjige moštva) za gozdarska okoliša Idrija I in II.
1. za stalne delavce, 2. za začasne delavce, 3. za delavce pri c. kr. skladiščni upravi (Leg-stattverwaltung).
Spis c. k. Gozdne in domenske direkcije v Gorici z dne 14. junija 1895 o odpustitvi delavcev, kaznovanih zaradi dobičkaželjnasti.
Personalstatus der Gorzer k. k. Forst- und Domanindirektion nach dem Stande vom 31. Dezember 1887. (Izkaz osebja goriške Gozdne in domenske direkcije po stanju dne 31. decembra 1887.)
Dienstesemfuhrung des Forsters Urban vom 31. Juli 1854. (Uvedba gozdarja Urbana v Službo.)
Ccsarj evo potrdilo z clne 16. februarja 1855, da se nastavi delavec lesnega mojstra (Holz-meisterknecht) Matija Medved.
Bewilligung von Eheschlissungen fiir Ange-stellte (Holzknechte, Forstvvarte etc.) Eheschlies-sung erlaubt, doch hat die Witwe keinen An-spruch auf eine Pension, wenn der Ehemann nicht 8 Jahre gedient hat. — Dekret vom 21. Marz 1857. (Dovoljenje, da se nameščenci oženijo — lesni dfelavci, gozdni pazniki itd. Ako je bila ženitev dovoljena, vdova nima pravice do pokojnine, ako mož ni odslužil 8 let.)
Razne zakupne pogodbe, ki se tičejo lova, in razne druge pogodbe.
Pogodba, sklenjena z B. Dollscheinom dne 24. septembra 1886 glede kamnoloma.
Pogodba med Rudarskim ravnateljstvom in Gozdno upravo zaradi prevzema stavbe za ribogojnico. Datum?
Pregledna karta lovskih rezervatov d iz leta 1907. (Reservati nastali ob odvezi gozdnih služnosti).
Zakupodaja lovske pravic'6 občine Vojsko. (Okrajno glavarstvo v Planini z dne 15. novembra 1867), dalje občine Črni vrh (28. avgusta 1867), podzakup (12. avgusta 1867). V Muzeju so še razne druge lovsko-zakupne pogodbe.
Spis z dne 29. januarja 1854 o ribolovni pravici na Idrijci.
K. k. Forstersehule, prvotno Forstwartschu-le in Idria (C. kr. šola za gozdarje, prvotno za gozdne nadglednike.) Šola otvorjena 1. oktobra 1892. Enajstmesečni tečaj pod vodstvom c. kr. gozdarskega oskrbnika (upravitelja) okoliša Idrija I. Pri pouku je sodeloval c. kr. gozd. eleve. Šola je imela internat, ki je bil pod nadzorom c. kr. gozdarja. Šola je bila opuščena jeseni 1909.
Gedenkbuch der k. k. Forstersehule in Idria 1892-93 do 1907-08. (Spominska knjiga c. kr. šole za gozdarje v Idriji.)
Vormerkbuch fiir das k. k. Waldamt Idria (vezana Zalbeležna knjiga). Vsebina: Uvod — Prepis Ferdinandovega oes. patenta z dn'e 7. oktobra 1848 — Prepisi raznih odredb za upravo rudnika v Idriji iz lete 1848, 1849 (tudi v slovenščini). — Razglas c. ikr. Ilirskega poglavarstva o varovanju gozdnih pravic (varstvo gozdov!) — Prisega za gojzdnike in služabnike, katerim je varstvo gozdov izročeno — Prepisi raznih cinkularnih razglasov in dopisov — Lovski zakon z dne 7. marca 1849. — Razne odredbe glede izkoriščanja gozdov. — Pogoji glede voznikov, tarifa za posamezna področja (5. januarja 1851). — Okrožnice. — Navodila za kaznovanje gozdnih prestopkov z dne 6. septembra 1851. — Prijava o potrebi gozdnih pridelkov. — Proračun za pogozdovanja. — Prodaja posestev (realitet). — Provizija delavstvu (10. marca 1870). — Mestni statut za nižje služabnike pri c. kr. Rudarskem uradu v Idriji. — Vzdrževanje gradbenih objektov. — Postranski dohodki, nakazilo, ustavitev. — Predpisi o iniventarizaciji. — Določila o gozdnih prestopkih.
Zur Verteidigung dfer Geibirgspasse bei Pon-tafel und gegen Kamten sind eine entsprechen-de Anzahl von Schiitzen aus dem Bergwerks-gebiet beizustellen. Wien am 17. September 1796. (Dunajska odredba z dne 17. septembra 1796: Za obrambo gorskih prehodov pri Pontaiblju in proti Koroški je treba preskrbeti ustrezno število strelcev iz rudniškega okolja.)
Regelung der Grundsteuer. Reklamations-verfahren bei den, bei der Regelung der Grund-steuer geltenden Term.inen. Spis iz leta 1881. (Ureditev zemljiškega davka. Reklamacijski postopek ob upoštevanju obstoječih rokov.)
Provinz Illyrien, Kreis Adelberg, Steuer-beziirk Idria. Datum? Auszug aus dem Ver-merkungs- und Schatzungsansatze fiir den all-gemeinen Kataster. (Izvleček iz postavk o pripombah in cenitvah za splošni kataster.)
Beschluss uber die Einfdrmigkeit der Rech-nungsfuhrungen — 11. Februar 1813. (Sklep o poenostavljenju računovodstva.)
Odredba z dne 2. junija 1782 z navodili, kako je treba adjustinati prošnje na urade.
I n terims in s tr u'k ti on vom 10. September 1740 (nečitljivo, spis pokvarjen).
Urkundenbuch (Knjiga listin — vezana) — obsega razne zapisnike v različnih gospodarskih zadevah, pogodbe med rudarskim uradom in strankami (posestniki), uživanje vrtov, travnikov in dr.
Normalienindex (Indeks normalij — vezana knjiga). Vodili so indeks od leta 1873 do 1914.
Getreidebticher. (Knjiga o nabavi in oddaji žita.)
Mon tanbuchhaltungs schri f ten. 31. Oktober 1817. (Spisi o rudniškem knjigovodstvu.)
Karolingische Bergordnung fiir das Berg-werk Idria de anno 1580, von dfen Waldem und Geholz. (Karoliški rudarski rtd za Idrijo iz leta 1580 o gozdih in lesov ju.)
Pismo Marije Terezije z dne 7. aprila 1789 — vsebuje raznovrstne stvari.
Razni spisi Marije Terezije (so nečitljivi, pokvarjeni od vlage).
Widmuni@suriounide, betreffend Abhaltung einer gesungenen Messe am 20. September Eustaohiustag. 10. August 1865. Widmer. (posve-tilna listina glede ustanovitve pete mase na dan 20. septembra. — Evstahijev dan. 10. avg. 1865. Widmer škof — Ljubljana.)
Razne listine o pravicah posameznih vašča-nov.
Prepis listirie cesarja Ferdinanda z dne 26. septembra 1626 o izročitvi posestev grofu Lan-thieriju v Vipavi (podaritev).
Pismo Marije Terezije z dne 20. januarja 1759, naslovljeno na rudarskega svetnika Sarto-rija — o krivičnih obdolžitvah neimenovanega pritožnika proti. V. Sartoriju in rudarskemu uradu vobče.
Patent cesarja Jožefa z dne 1. februarja 1781 o prepirih med podložniki in graščinami (Grund-herrschaften).
Zapisnik o ureditvi pravnih razmer v rudarstvu z dne 6. januarja 1847.
Indeks listin c. kr. Gozdarskega urada v Idriji izza leta 1870.
Seznam listin, I. II. III. Bratovska skladnica — Bruderlade Tabelarni seznami zneskov za prejem inva-liditetne rente:
1.	Tabela za rudniške delavc'e;
2.	Tabela za tovarniške in gozdne delavce;
3.	Tabela zneskov za provizije za vdove in sirote.
Sledijo spisi o spremembah oziir. dopolnitvah statutov Bratovske slkladinice za leta 1906, 1907, 1908, 1910—1913.
Dodatek II k statutom Bratovske skladnice: k § 1: Določila statutov zadevajo tudi vse aktivne in njih bližnje člane, ki so vstopili v službo pred 9. julijem 1898 pri Gozdni upravi Idrija I in II. k § 76/3: Za gozdne člane Bratovske skladnice se odmerjajo provizije slično kakor rudniškim delavcem, to pa v izmeri po zadevni tabeli.
Službeni predpis za bolniškega strežaja v bolnišnici Bratovske skladnice v Idriji. Odobrilo c. kr. Ministrstvo za zemdjedelsitvo na Dunaju dne 22. malega srpana 1903.
Statut fiir die Betzirkskrankenkassa in Loitsch fiir den Sprengel der Bezirksgerichte Idria, Laas und Loitsch. K. k. Efezirkshauptmannschaft Loitsch vom 5. Janner 1889. (Statut za Okrajno bolniško blagajno v Logatcu za sodne okraje Idrija, Lož in Logatec.)
Razne pogodbe med Rudarskim ravnateljstvom in rudarskimi zdravniki.
Zapisniki z dn'e 11. avg. 1847 s podanikom A. Majnikom, — z raznimi drugimi posestniki, z dne 10. avg. 1847, 3. jul. 1847, 2. avg. 1847, 28. sept. 1847, 29. sept. 1847, 6. okt. 1847, 10. okt. 1847, — z vsemi glede meja.
Vergleich zwischen dem Inhaber der Herr-schaft Reifnitz und der Herrschaft Čabar (za-stop. grof Kobenzl in baron von Wiesfenhutten) geschlossen am 28. August 1784. (Poravnava med lastnikom gospoščine Ribnica in gospoščine Čabar.) Op. Ta zadeva se Idrije ne tiče!
Razne zakupne pogodbe med posestniki in med Goriškim gozdnim ravnateljstvom — 24. marca 1879.
Oddaja javne lekarne s pogodbo Josipu War-tozu, 11. aprila 1874.
Kupna pogodba z dne 21. januarja 1861 med c. kr. Rudarskim erarjem in Matijo Mrakom za zemljišče 3 oralov 1063 tovadr. stežnjev.
Več menjalnih pogodb in kupnih pogodb med Rudarskim uradom in privatniki od leta 1860 dalje.
Fascikel »1661« vsebuje razne kupne pogodbe.
Darstellung einer zweckentsprechenden Art der Baichuferbefestigungen. 2. Marz 1834. (Prikaz smotrnega zavarovanja bregov ob potokih.)
Regulierung fliessender Gewasser, von Gu-genberg, k. u. k. Haupfcmann, Graz 1842. (Urejanje tekočih voda, napisal Gugenberg.)
C. kr. Gozdnogospodarski okoliš Idrija II.
Gradbeni inventar 1911—1917/18.
Gradbeni natčrt za delavsko bajto, 1914.
Načrt Putrichove zapornice 1891 (Putrich-klause).
Načrt »grabelj« na Idrijci 1890.
Zapisnik v zadevi vzdrževanja) nekaterih cest, 1852.
Ureditev spornih zadev glede vzdrževanja gradbenih objektov med mestom Idrijo in Rudarskim uradom, 19. marca 1852.
Projekt za gradnjo ceste: Hochwald—Smrekova draga iz leta 1913.
Poprava občinske ceste Gol. Načrt 1911.
Rudarsko in gozdno ravnateljstvo v Grazu z dne 30. junija 1857 opozarja na nameravano izgradnjo ceste v Logatec do železnice.
Pripomba pisca: Prav bi bilo, da bi kdo konsigniral še tiste gozdarske spise, ki so bili proti koncu leta 1954 in pozneje prineseni iz Idrijskega gradu v Mestni muzej.
Popisati bi bilo treba tudi stare arhivske spise, shranjene pri Gozdni upravi Idrija I.
Anton Vončina - Bobi
BORCI PRIPOVEDUJEJO
NAPAD V GACNIKU
V	partizane sem odšel s skupino sedmih mladincev leta 1943, ko mi je bilo komaj 18 let. Naš odhod so uredili terenci, iskat pa nas je prišla patrulja iz Vojkove čete, ki jo je vodil starejši partizan Stric. Na Brinovem griču nas je Stric najavil komandirju Vojku, ki je kmalu nato stopil iz barake, kar smo mi željno pričakovali, ker smo o njem že mnogo slišali. Peljal nas je posebej na neko trato in nas nekoliko skeptično ogledoval, ker smo se mu zdeli nekam premladi. Povedali pa smo mu prav po otročje, da se ne bomo nič bali. Na to naše zatrdilo se je Vojko od srca nasmejal in nam je rekel, da bomo že videli, kakšni vojaki bomo in da, če se res nič ne bojimo, nas bo kar obdržal. Čeprav so nas bili z osnovami partizanstva seznanili že terenci, nam je Vojko obrazložil taktiko in težave gibanja. Oddati smo mu morali tudi vse dokumente in denar, da bi nas sovražnik ne spoznal, če bi se komu kaj pripetilo. Takoj smo si morali izbrati partizanska imena, da bi nas niti v četi ne poznali pod pravim imenom. Vsi so že imeli razna živalska imena, le pasjega ni bilo med njimi. Meni je šinil v glavo Bobi in pod tem imenom me še danes pozna večina Idrijčanov.
Seveda smo takoj vprašali po puškah, ker so nas te najbolj mikale. Vojko nam je pojasnil, da so z orožjem težkoče. Rekel nam je, da bomo dobili samo ročne granate, ki nam bodo služile v borbi, da si bomo z njimi lahko sami priborili puške-
V	Vojkovi četi sem ostal samo kakih 14 dni, ker je bil dotok norvih borcev prav takrat zelo velik in Vojko je pooblastil Črta, doma iz Vipavske doline, da formira novo četo, za katero so izbrali področje Čekovnika. V to četo sem prišel tudi jaz z bombaškim vodom, kjer sem se kar dobro obnese! in sem bil kmalu nato imenovan za vodnika tega voda, ki je štel — reci in piši — štiri ljudi z menoj vred- Izvedli smo razne akcije na področju Čekovnika in Vojskega, Najpomembnejša pa je bila v februarju 1943, ko nas je Olga Čibejeva obvestila,, da bodo Itar lijani peljali na muli njenega brata Cirila, ki so ga bili ujeli kot terenca. Peljali naj bi ga iz vojašnice v Dol. Tribuši preko Vojskega v Idrijo. Črt je prišel takoj v četo in zahteval nekaj prostovoljcev, ki naj bi šli po drva. Jaz sem takoj zaslutil, da bo po sredi nekaj drugega in sem se javil, ker še vedno
nisem imel svoje puške. Puško sem si zopet izposodil pri nekem prijatelju in, ko smo bili na samem, nam je Črt povedal, da gremo v napad na italijansko kolono. Precej časa je trajalo, da smo ugotovili pravo smer, v katero bodo krenili Italijani. Na položaje v Gačniku smo pritekli prav zadnji trenutek in postavili zasedo. Pridružili so se nam tudi prostovoljci iz dveh drugih čet, tako da se nas je nabralo 14 borcev. Tudi Olga, ki jo je skrbela usoda njenega brata, je šla z nami, čeprav ni imela puške, dali smo ji prazno pištolo, ker zanjo nismo imeli muni-cije. Ko so prišli Italijani v dolino, jih je komandir druge čete Ludvik Kuimšetov pozval, naj se predajo, vendar je njihov poveljnik zaklical, naj se poskrijejo. Črt je poveljeval »ogenj« in prvi ustrelil oficirja, ki je bil težko ranjen in je pozneje med prevozom umrl. Takoj nato je isti oficir ukazal Italijanom, naij se predajo- Borba se je naglo končala z dvema ali tremi mrtvimi sovražniki. Vsi ostali so se predali in se kar sami slačili in oddajali vse, kar so imeli pri sebi. Mi smo jim takoj ukazali, da morajo oblačila obdržati, ker jih imamo sami dovolj- To smo napravili bolj iz propagandnih ozirov, ker bi bila marsikatera njihova obleka prišla tudi nam prav. Pustili smo jim celo njihovo mulo, druga m,ula pa je bila težko rar njena in smo bili prepričani, da bo vsak čas poginila.
Italijane smo pustili, da so odšli proti Voj-skem, mi pa smo se umaknili proti Opalam. Pozneje smo od ljudi zvedeli, da so srečno prišli v Idrijo, od koder jim je že hitel na pomoč močan oddelek vojakov. Prav tista ranjena mula pa jim je pošteno zagodla. Ponoči se je pobrala in šla sama za njimi proti Vojskem. Njene korake so zaslišali Italijani, ki so prihajali proti Gačniku, in so mislili, da so partizani, zato so jo naglo ubrali nazaj proti Vojskem. Šele pozneje so ugotovili, da jih je pregnala njihova lastna mula in so nadaljevali pot. Prišlo je tudi ojačenje iz Trebuše, da so nas napadli z vseh strani. Držali smo položaje do noči, nakar smo s© prebili proti Mrzli rupi. V tej borbi je padel Idrijčan Kumer, Italijani pa so imeli preko 20 mrtvih, zato so se zopet znesli nad civilnim prebivalstvom. Požgali so domačijo v Gačniku ter pri Čibeju in vse okoliške hleve, mnogo ljudi pa so internirali.

Talko smo rešili ujetega terenca Cirila, ki je nato ostal kar v partizanih. Plen je bil nepričakovano velik. Zaplenili smo dve strojnici, šest zabojev municije za strojnico, 25 pušk in tri pištole. Oficirjevo pištolo si je iz-
M L A D I N S
JAMARSKI KRST
Ljudje se ozirajo.
Konec tedna. Ljudje hitijo, da bi čimprej prišli k polni skledi in pobegnili mige-tajoči vročini opoldanskega sonca. Tam nekje pa se nas je zbrala kaj čudna skupina. S svetniško zamaknjenostjo strmimo na naše svetišče — veliko piramido, sestavljeno iz vrvi, žičnih lestvic, nahrbtnikov, fotografskega aparata in vse mogoče šare. Počasi se nam pridružujejo še drugi ljudje in čakamo. Zanimiv motiv. Mimo idoča ženska se ozira na kup in zmaje z glavo.
Končno je prišel.. .
Za ovinkom zahupa in že lezemo na avto in ocenjujemo kapaciteto. Še nekaj prerekanja in odrinemo. Nevarno nas premetu je sem in tja, vsi pa se s strahom oziramo na moža, ki drži kup koles, stoji nekje v zraku in nemoteno žvižga koračnico. Mislim si — največji strah v življenju, toda drugi dan sem mnenje spremenil. Ko mi začne srce zqpet normalno biti, se v daljavi prikaže prijazna cerkvica in na cilju smo. V planinskem zavetišču nas čaka prijetna soba s posteljami- Toda, proč z zapeljivimi mislimi — danes je še nekaj v načrtu. Hitro pojemo, vzamemo lestve in odidemo. Pred nami leži vojskar-ska planota, lepa in prijazna, toda zelo obširna, Če ne bi bilo p'rijaznih in uslužnih domačinov, ne bi bili prišli do nobene jame. Toda vsakdo rad žrtvuje nekaj časa in pokaže pot. Moraš pa prej doumeti, kaj pomeni pojem »sosedova hiša«. Pri tem si moraš misliti prijazno kmečko hišico, ki pa je na žalost oddaljena pol ure ali pa še več. Tolažimo se s tem, da je vsake poti konec in v temni goščavi se pokaže še bolj temna luknja. Spustimo se vanjo. Običajen primer, ki ga samo jamarska natančnost ume, da je registriran. Še vodnjak in noč nas prehiti. Čaka nas topla juha, zanimivo pripovedovanje starih očancev in mehka postelja.
Zdaj gre zares.
Počasi se prebujamo in v prsi vdira deviški zrak. Še nekoliko v kraljestvu sanj tipam za aparatom, opravim še nekaj nepotrebnih stvari in že smo na poti. Najprej hočemo opraviti z manjšimi brezni. Toda jame
brala naša Olga, ostalo orožje pa smo si to-vairiško razdelili v vseh treh četah. Tako sem prišel tudi jaz do svoje puške. Izbral sem si karaibinko, ki me je nato spremljala ves čas mojega partizanskega življenja,
K O T I C E K
so muhaste in na vsakem koraku te presenetijo z novo lepoto in uganko. Ko pritrjamo lestve, se nam že sanj a, da stoj imo nad 20 metrov visokim breznom. Prvi počasi tipa navzdol, proži kamenje, njegov glas pa zamira v globini- Nazadnje naznani, da je na dnu. Ko pride vrsta name, mi je nekoliko tesno pri srcu. Navežem se in pozabim na svet. Sedaj obstajajo le še lestev, mrzli klini in vlažna stena. Krčevito se oprijemljem in ležem navzdol. Lestev se odlepi od stene, globoko spodaj zagledam luč. Počutim se kot v imorečih sanjah. Za hip me preblisne — kaj če padem? Bojim se, toda strah se polega. Poraja se nov občutek — želja po pustolovščinah. Doživel sem jamarski krst. Toda bal se nisem zaman, kajti od tistega trenutka nisem več sam svoj, ampak del jame. Kogar jame pri vežejo, jim ne uide več. Vedno znova se bom vračal k njim.
Na dnu me čaka lepa kapniška dvorana. Na vsakem koraku novo presenečenje. Tu stoji zanimiv kapnik, tu nežna zavesa, nad glavo pa mogočen baldahin. Vse se blešči v kapljicah. V meni živi duh raziskovalcev. Kaj je tam spodaj, kaj se skriva v temi? Hitim naprej- Jama pa ne da vse lepote hkrati. Skriva jo v težko dostopne hodnike. Toda nevarnosti in skrivnosti so le velik magnet, ki privlači.
Nedelja se bliža koncu.
Prelezli smo še dve brezni in izpolnili načrt. Zapuščamo prijazno vas, ki nas je gostoljubno sprejela. Poslavljamo se od oskrbnice, v srcu pa čutimo, da se bomo še vrnili.
T. O.
i
NOČ
Vode! — je kričala žejna kraška zemlja-Vode in zraka! — se je culo — Jaz pa sem slišal odmev iz globin:
življenja, pomladi, svetlobe! Rdeča zemlja — portret ljubezni,
vinskih trt.
In —- vode! je kričala zemlja. Jaz pa — življenja, zvezd, svetlobe in dne!
K I
OBČINSKI LJUDSKI ODBOR IDRIJA
Na podlagi 1. in 2. člena temeljnega zakona o občinski dokladi in o posebnem krajevn'em prispevku (Uradni list FLRJ, št. 19/55, 19/57 in 52/58) ter 26. člena statuta občine Idrija je občinski ljudski odbor Idrija na seji občinskega zbora in zbora proizvajalcev dne 11. junija 1959 sprejel
ODLOK
O UVEDBI OBČINSKE DOKLADE NA DOHODKE OD iSAMOSTOJNIH POKLICEV IN PREMOŽENJ ZA LETO 1959 V OBČINI IDRIJA
1.	člen
Na območju občine Idrija se pobira za leto 1959 občinska doklada od zavezancev dohodnine samostojnih poklicev in premoženj.
2.	člen
Zavezancem dohodnine samostojnih poklicev in premoženj, izvzemši zavezance za davek od dohodkov iz dopolnilnega delovnega razmerja in od honorarnega dela, se odmeri občinska doklada od davčne osnove, ki. je podlaga za odmero dohodnine od samostojnih poklicev in premoženj po naslednjih stopnjah:
1.	Brivcem, frizerjem, čevljarjem, potočnim mlinarjem, ibrusačem, pekom, krojačem, šiviljam, pletiljam, veziiljam, popravijalcem nogavic, urarfean, dimnikarjem, knjigovezom, sodar-jem, kovačem, tesarjem,, sedlarjem, zidarjem, stroj ar jem, pleskarjem, fotografom iin ključavničarjem, vsem pod pogojem, da se bavijo z uslužnostnimi opravili in sicer:
Ce znaša letna davčna osnova do 30.000 din, se odmeri in plača občinska doklada po stopnji,
ki znaša.............6 °/o
nad 30.000 do 50.000 din......7 °/o
nad 50.000 do 80.000 din......8 %
nad 80.000 do 120.000 din......9%
nad 120.000 din . . . . '.......10%
2.	Mizarjem, kleparjem, voznikom, zdravnikom, cerkvam dn duhovnikom:
Ce znaša letna davčna osnova do 30.000 din 7 °/o
nad 30.000 do 50.000 din ......8%
nad 50.000 do 80.000 din ......9 %
nad 80.000 do 120.000 din ......10 %>
nad 120.000 ............ 11 %
3.	Mehanikarjem, s oda vič arjemi, slaščičarjem, žagam venecijanfeam, zasebnim gostilnam, avtoprtevoznikorn in avtotaksijem:
Ce znaša letna davčna osnova do 30.000 dinarjev ..............8 °/o
nad 30.000 do 50.000 din ......9 »/o
nad 50.000 do 80.000 din ......10°/o
nad 80.000 do 120.000 din......11 %
nad 120.000 do 160.000 din ......12°/o
nad 160.000 do 200.000 din ......13°/o
nad 200.000 din...........14 %>
4.	Vsem ostalim zavezancem dohodnine od samostojnih poklicev . in zavezancem dohodnine od premoženj 8 °/o od letne davčne osnove. Skupna obremenitev z dohodnino, davkom na tujo delovno silo in občinsko doklado ne sme presegati 80 % čistega letnega dohodka zavezanca. Ta omejitev ne velja, ko zavezancu ostane po plačilu davkov več kot 80.000 dinarjev čistega dohodka na mesec.
3.	člen
Občinska doklada se odmerja in plačuje v gotovini istočasno in na isti račun kakor ustrezajoča dohodnina.
4.	čilen
Določbe uredbe o dohodnini (Uradni list FLRJ, št. 18/56) z vsemi spremembami in dopolnitvami odloka o stopnjah dohodnine za leto 1959 (Uradni list FLRJ, št. 5/59) ter uredbe o prisilni izterjatvi davkov in drugih proračunskih dohodkov (Uradni list FLRJ, fit. 33/53) se uporabljajo tudi za odmero An pobiranje občinske doklade.
5.	člen
Davčne olajšave, ki so določene za dohodnino, veljajo tudi za občinsko doklado.
6.	člen
Ta odlok začne veljati od dneva objave v Uradnem glasilu okraja Gorica, uporablja pa se od 1. januarja 1959.
Štev. 03/1-2997/1-1959-P/l
Idrija, 11. junija 1959
Predsednik Lado Božič, 1. r.
Na podlagi 26. člena statuta občine Idrija ter 1. in 2. člena temeljnega zakona o občinski dokladi in o posebnem krajevnem prispevku (Ur. list FLRJ, št. 19/55, 19/57 in 52/58) je Občinski ljudski odbor Idrija na seji Občinskega zbora in Zbora proizvajalcev dne 11. junija 1959 sprejel
ODLOK
O UVEDBI OBČINSKE DOKLADE NA DOHODKE IZ KMETIJSTVA ZA LETO 1959
1.	člen
Na podlagi 1. točke VII. poglavja III. dela družbenega plana občine Idrija za leto 1959 se uvede občinska doklada na katastrski dohodek kmetijskih gospodarstev v višini od 11 °/o do 34 % čistega katastrskega dohodka za leto 1959.
2.	člen
Stopnje občinske doklade so progresivne in razdeljene v 3 kategorije.
3.	člen
Davčna osnova občinske doklade od kmetijstva je Čisti katastrski dohodek 'kmetijskih gospodarstev za leto 1959 in se obračunava po naslednjih stopnjah:
1. za da-včne zavezance iz katastrskih občin Cerkno, Orni vrh, Dole, Idrija-mesto, Jeliični vrh, Labinje, Ledine, Lome, Planina, Spodnja Idrija, Spodnji Novaki in Vrsnik I.
Ce znaša letni čisti katastrski dohodek kmetijske-
se obračuna in plača občinska
skega gospodarstva		po stopnjah
nad din	do din	
	30.000	17 °/o
30.000	50.000	18 %>
50.000	80.000	19 %>
80.000	120.000	20 °/o
120.000	160.000	21 %
160.000	200.000	22 °/o
200.000	250.000	24%
250.000	300.000	26%
300.000	400.000	28 %
400.000	500.000	30%
500.000 dalje		34 %
2.	Za davčne zavezance iz katastrskih občin Godoviič, Gorje, Idrijski log, Oreheik, Otafež, Police, Reka-Ravne, Spodnja Kanomlja, Srednja Kanomlja, Sebrelje in Zakriž:
Če znaša letni čisti katastrski dohodek kmetijske-skega gospodarstva
nad din	do din
30.000
30.000	50.000
50.000	80.000
80.000	120.000
120.000	160.000
160.000	200.000
200.000	250.000
250.000	300.000
300.000	400.000
400.000	500.000 500.000 dalje
3.	Za davčne zavezance iz katastrskih občin Bukovo, Čekovniik, Gorenja Kanomlja, Gorenji Novaki, Idrijske Krnice, Javornik, Jesenica, Kanji dol, Prapetno brdo, Vojsko in Zadlog:
če znaša letni čisti katastrski dohodek kmetijske-skega gospodarstva
nad din	do din
30.000
30.000	50.000
50.000	80.000
80.000 120.000 120.000 160.000 160.000 200.000 200.000	250.000
250.000	300.000
300.000	400.000
400 000	500.000
500.000 dalje
4.	člen
Občinska doklada na katastrski dohodek od kmetijstva je dohodek občinskega proračuna razen 13 %>. ki se odvajajo kot dohodek v občinski investicijski sklad.
5.	člen
Za izterjavo občinske doiklade od kmetijstva se uporabljajo splošni predpisi o izterjavi dohodkov proračunov in skladov. Kontrolo nad pobiranjem in obračunavanjem občinske doklade od kmetijstva onravl i a Utirava za dohodke Občinskega ljudskega odbora Idriia.
6.	č l'en
Ta odlok vftlia od dneva objave v Uradnem glasilu okraja Gorica, uporablja pa se od 1. ja-nuaria 1959.
<5t nVt-"99»?/]-Fi9 Idrija, 11. junija 1959
Predsednik ObLO: Lado Božič, 1. r.
Na rvv^iaTi ^o^nMl 21.. 15. in 50. člena Zakona o oKMriilj-iVi liurtiskih odborih (Uradni list LRS, S t	iip io ter 13 Mena Zakona o prora-
čunskem prispevku iz osebnega dohodka delav-
cev (Uradni list FLRJ, št. 52-647/57 ter Uradni list FLRJ, št. 52—891/58) je Občinski ljudski odbor Idrija na seji Občinskega zbora in Zbora proizvajalcev dne 11. junija 1959 sprejel
ODLOK
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O DOPOLNILNEM PRORAČUNSKEM
PRISPEVKU IZ OSEBNEGA DOHODKA DELAVCEV NA OBMOČJU OBČINE IDRIJA
Odlok o uvedbi dopolnilnega proračunskega prispevka iz osebriega dohodka delavcev na območju občine Idrija (Uradno glasilo okraja Gorica št. 4 z dne 13. 2. 1959) se spremeni in dopolni tako, da se v prečiščenem besedilu glasi:
1.	člen
Na območju občine Idrija se uvede dopolnilni proračunski prispevek iz osebnih dohodkov delavcev.
2.	člen
Z delavcem v smislu tega odloka je mišljen vsakdo, ki prejema osebne dohodke iz delovnega razmerja, kakor tudi tisti, katerih osebni dohodek je po določbah zakona o proračunskem prispevku iz osfebnega dohodka delavcev izenačen z osebnim dohodkom iz delovnega razmerja.
3.	člen
Plačevanja dopolnilnega proračunskega prispevka po tem odloku niso zavezani osebni dohodki delavcev in uslužbencev:
a)	Obrtne delavnice »Krojačnica« Idrija,
b)	Obrtne delavnice »Krojač« Idrija,
c)	Kino podjetja »Porezen« Cerkno.
4.	člen
Osnova za obračun in plačilo dopolnilnega proračunskega prispevka po tem odloku je proračunski prispevek iz osebnega dohodka delavcev, ki se plačuje po določilih o proračunskem prispevku iz osebnega dohodka delavcev.
5.	člen
Obveznost, Obračunavanje in plačevanje dopolnilnega proračunskega prispevka se v celoti naslanja na določila zakona o proračunskem prispevku iz osebnega dohodka delavcev.
6.	člen
Dopolnilni proračunski prispevek iz osebnega dohodka delavcev plačujejo v l'etu 1959:
1.	Rudnih Hg Idrija, SGG Tolmin za gozdne obrate Idrija in Črni vrh, Av-topromet Idrija, Avtotransport Cerkno, Avtomobilsko prevozniško podjetje Tolmin —• Idrija ter oibrtno podjetje »Čipka« Idrija po stopnji	10°/o
2.	Gradbeno podjetje »Zidgrad« Idrija po stopnji	9 «/o
3.	Tovarna pohištva Idrija, Tovarna pohištva »Km« Podmelec — obrat Cerkno, GKPZ Idrija, Trgovsko podjetje »Vino« Idrija, Vinarska zadruga Vipava, klet Idrija, Obrtne delavnice »Simplefcs« Idrija ter kmetijske zadruge po stopnji 8 Vo
4.	Obrtna delavnica »Monter« Idrija, »Pekarna« Idrija ter vse zasebne obrtne delavnice po stopnji	6%
5.	Vse ostale gospodarske organizacije iz panoge trgovine in gostinstva, Obrtna delavnica »Remont« Idrija, Obrtna delavnica »Kruh in pecivo« Spodnja Idrija, Obrtno podjetje »Prehrana« Cerkno, Remontno podjetje »Graditelj« Cerkno
se obračuna in plača občinska doklada po stopnjah
15	»/»
16	%> 17%
18	°/o
19	%>
20	%y 22 »/» 24 «/o 26 »/o 28 °/o 34 °/o
se obračuna in plača občinska doklada po stopnjah
11»/» 12»/» 13»/» 14 »/o 15»/»
16	'/o
17	»/o 18»/»
19	»/o
20	%> 22«/»
in Obrtna delavnica »Iris« Idrija po stopnji	5 %
6.	Obrtno podjetje »Mesnine« Idrija, ETA Cerkno, Obrtna delavnica »Mizarnica« Otalež ter Kino podjetje »Zvezda« Idrija po stopnji	4 %
7.	Vsi državni organi, zavodi, družbene in politične organizacije, finančno samostojni zavodi, banke in hranilnice pa po stopnji	3 %
7.	člen
Sredstva iz dopolnilnega proračunskega prispevka po tem odloku so dohodek proračuna občine Idrija.
8.	člen
Ce gospodarska organizacija ne doseže minimalnega osebriega dohodka, lahko vloži prošnjo za oprostitev plačevanja prispevka po 6. členu tega odloka na Občinski ljudski odbor Idrija.
9.	člen
Navodila in pojasnila v zvezi z izvajanjem tega odloka izdaja po potrebi Svet za družbeni plan in finance ObLO Idrija, Uprava za dohodke pa skrbi za njegovo izvajanje.
10.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem glasilu okraja Gorica, uporablja pa se od prvega dne v mesecu, ki sledi dnevu objave odloka.
Odlok o uv'edbi dopolnilnega proračunskega prispevka iz osebnega dohodka delavcev na območju občine Idrija z dne 26. 1. 1959 (Uradno glasilo okraja Gorica št. 4/59) preneha veljati.
Št. 03/1-2945/1-1959-P/l
Idrija, 11. junija 1959 Predsednik ObLO: Lado Božič, 1. r.
Na podlagi 3. točke 26. člena Statuta občine Idrija1, 10. točke 50. člena Zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-88/52) in 106. člena Temeljnega zakona o proračunih (Uradni list FLRJ, št. 13-126/56) je ObLO Idrija na seji Občinskega zbora in na seji Zbora proizvajalcev dne 11. junija 1959 sprejel
ODLOK
O ZAKLJUČNEM RAČUNU O IZVRŠITVI PRORAČUNA OBČINE CERKNO (OBČINSKEGA PRORAČUNA) ZA LETO 1958
1.	člen
Potrjuje se zaključni račun o izvršitvi proračuna občine Cerkno (občinskega proračuna) za leto 1958, ki je sestavljen po določilih Temeljnega zakona o proračunih.
2.	člen
Občinski zaključni račun za leto 1958 z zaključnimi računi finančno samostojnih zavodov in posebnih skladov je sestavna del tega odloka.
3.	člen
Doseženi dohodki in izvršeni izdatki po zaključnem računu za leto 1958 znašajo: I. Po občinskem, proračunu:
a)	dohodki........ 41,496.486 din
b)	izdatki........ 38,350.295 din
presežek dohodkov nad izdatki 3,146.191 din
II. Po predračunih fin. samostojnih zavodov:
a)	dohodki........ 13,421.446 din
b)	izdatki...........13,821.822 diir
presežek izdatkov nad dohodki 400.376 din
III. Po predračunih posebnih skladov:
a)	dohodki........1,019.183 din
b)	izdatki........ 989.705 din
presežek dohodkov nad izdatki 29.478 din
4. člen
Presežek dohodkov nad izdatki po občinskem proračunu za leto 1958 v znesku 3,146.191 din se prenese:
1.	v stalni rtezervni sklad 20 %> ali 629.238 din
2.	v občinski proračun za leto 1959
80% ali	2,516.953 din __ 5. člen
Presežek dohodkov nad izdatki finančno samostojnih zavodov se prepusti finančno samostojnim zavodom za razdelitev na sklade. Presežek izdatkov nad dohodki finančno samostojnega zavoda Lekarne Cerkno pa se krije, delno iz sredstev lastnih skladov, 360.000 din pa iz proračunske rezerve proračuna občine Idrija za leto 1959.
6.	člen
Presežek dohodkov nad izdatki pos'ebnih skladov se po zaključnem računu .prenese kot dohodek v naslednje leto.
7.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem glasilu okraja Gorica.
St. 03/1-3363/1-1959-P/k
Idrija, 11. junija 1959
Predsednik ObLO: Lado Božič, 1. r.
Na podlagi 3. točke 26. člena Statuta občine Idrija, 10. točke 50. člena Zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-88/52) in 106. člena Temeljnega zakona o proračunih (Uradni list FLRJ, št. 13-126/56) je ObLO Idrija na seji Občinskega zbora in na seji Zbora proizvajalcev dn'e 11. junija 1959 sprejel
ODLOK
O ZAKLJUČNEM RAČUNU O IZVRŠITVI PRORAČUNA OBČINE IDRIJA (OBČINSKEGA PRORAČUNA) ZA LETO 1958
1.	člen
Potrjuje se zaključni račun o izvršitvi proračuna občine Idrija (občinskega proračuna) za leto 1958, ki je sestavljen po določilih Temeljnega zakona o proračunih.
2.	člen
Občinski zaključni račun za leto 1958 z za-' ključnimi računi finančno samostojnih zavodov in posebnih skladov je sestavni del tega odloka.
3.	člen
Doseženi dohodki in izvršena izdatki po zaključnem računu za leto 1958 znašajo: I. Po občinskem proračunu:
a)	dohodki........ 133,992.333 din
b)	izdatki........ 120,953.056 din
presežek dohodkov nad izdatki 13,039.277 din
II. Po predračunih fin. samostojnih zavodov:
a)	dohodki........ 61,843.799 din
b)	izdatki......... 58,444.910 din
presežek dohodkov nad izdatki 3,398.889 din
III. Po predračunih postebnih skladov:
a)	dohodki........ 13,792.464 din
b)	izdatki...........9,098.406 din
presežek dohodkov nad izdatki 4,694.058 din
4.	člen
Presežek dohodkov nad izdatki po občinskem proračunu za leto 1958 v znesku 13,039.277 dinarjev se prenese:
1.	v stalni rezervni sklad 20% ali 2,607.855 din
2.	v občinski proračun za 1. 1959
80% ali	10,431.422 din
5.	člen
Presežek dohodkov nad izdatki finančno samostojnih zavodov se prepusti finančno samostojnim zavodom za razdelitev na Sklade.
6.	člen
Presežek dohodkov nad izdatki posebnih skladov se po zaključntem računu prenese kot dohodek v naslednje leto.
7.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem glasilu okraja Gorica.
St. 01-3122/1-59
Idrija, 11. junija 1959
Predsednik ObLO: Lado Božič, 1. r.
Na podlagi 3. točke 26. člena Statuta občine Idrija, 12. člena Zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-88/52) in 42. člena Temeljnega zakona o proračunih (Uradni list FLRJ, št. 13-126/56) je Občinski ljudski odbor Idrija na seji Občinskega zbora in na seji Zbora proizvajalcev dne 11. junija 1959 sprejel
ODLOK
O PRORAČUNU OBČINE IDRIJA (OBČINSKEM PRORAČUNU) ZA LETO 1959
1.	člen
Občinski proračun za leto 1959 s posebnimi prilogami obsega: I. Občinski proračun:
z dohodki........ 209.368.000 din
z izdatki........ 197,401.000 din
in s 6 °/o obvtezno rezervo . . 11,967.000 din II. Predračune finančno samostojnih zavodov:
z dohodki........ 67,807.000 din
z izdatki ........ 73,174.000 din
in s primanjkljajem .... 5,367.000 din III. Predračune proračunskih skladov:
z dohodki........ 7,843.000 din
z izdatki........ 10,018.000 din
in s primanjkljajem .... 2,175.000 din
2.	člen
Primanjkljaji v predračunih finančno samostojnih zavodov, ki znašajo skupaj 5,367.000 din, se -krijejo z dotacijami iz občinskega proračuna.
3.	člen
Primanjkljaji v nredračunih proračunskih skladov v skupnem znesku 2,175.000 din se krijejo z dotacijami iz občinskega proračuna.
4.	Men
Presežki dohodkov nad izdatki finančno samostojnih zavodov se porazdelijo na občinski proračun in na sklade finančno samostojnih zavodov z zaključnim računom o izvršitvi občinskega proračuna za leto 1959.
Sredstva, ki jih finančno samostojni zavodi v letu 1959 vplačajo v svoje sklade za nagrado, ne smejo presegati viširie enomesečnih plač delavcev in uslužbencev zavoda. Prav tako ne smejo presegati polovice ostvarjenega presežka.
5.	člen
Predračune občinskih organov in zavodov, ki bodo v letu 1959 na novo ustanovljeni, potrjuje občinski ljudski odbor.
6.	člen
Nastavitve pri občinskih organih in zavodih, za katere v njihovih predračunih niso predvideni krediti, se lahko izvršijo samo po predhodni pritrditvi Sveta za družbeni plan in finance Občinskega ljudskega odbora Idrija,
7.	člen
Svet za družbeni plan in finance Občinskega ljudskega odbora Idrija sme razpolagati s proračunsko rezervo ob pogojih 67. člena Temeljnega zakona o proračunih za posamezne primere do zneska 300.000 din, vendar skupno največ do ene tretjine proračunske rezerve.
8.	člen
V primeru neenakomernega dotoka proračunskih dohodkov sme Občinski ljudski odbor Idrija za redno izvrševanje proračunskih izdatkov najeti posojilo do višine 14,000.000 dinarjev.
9.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem glasilu okraja Gorica, uporablja pa se od 1. januarja 1959.
St. 820/38-59
Idrija, 11. junija 1959
Predsednik ObLO: Lado Božič, 1. r.
Na podlagi 50. člena Uredbe o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov ter njihovih organov (Uradni list FLRJ, št. 52-659/57) in 3. člena Uredbe o spremembah in dopolnitvah tarife prometnega davka (Uradni list FLRJ, št. 19-343/59) je Občinski ljudski odbor Idrija na seji Občinskega zbora in na seji Zbora proizvajalcev dne 11. junija 1959 sprejel
ODLOK
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O OBČINSKEM PROMETNEM DAVKU V OBČINI IDRIJA
1.	člen
V II. delu — tarife odloka o občinskem prometnem davku v občini Idrija št. 48/19 z dne 17. 10. 1958 s'e spremenijo in dopolnijo naslednje tarifne postavke:
Tarifna postavka A/3 se spremeni in glasi:
a)	na maloprodajni promet z naravnim vinom v gostinskih podjetjih in gostiščih in zasebnega sektorja se plača 12°/o,
b)	na maloprodajni promet vseh ostalih alkoholnih pijač v gostinskih podjetjih in gostiščih družbenega in privatnega sektorja se plača 20°/o,
Tarifna postavka C/l se spremeni in glasi:
a)	na maloprodajni promet z naravnim vinom v trgovskih podjetjih in obratih se plača 8°/»,
b)	na maloprodajni promet vseh ostalih alkoholnih pijač v trgovskih podj'etjih in obratih se plača 20 %>.
2.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem glasilu okraja Gorica, uporablja pa se od 13. maja 1959.
Štev. 01/1-2996/1-59
Idrija, dne 11. junija 1959.
Predsednik ObLO: Lado Božič
Na podlagi drugega odstavka 16. člena, Zakona o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč (Uradni list FLRJ, št. 52-890/58) je ljudski odbor občine Idrija na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 11. 6. 1959 sprejel
ODLOK
O ZGRADBAH, KI VELJAJO KOT ZGRADBE ZA POČITEK IN ODDIH LASTNIKA
1. člen
Kot zgradbe, ki služijo za počitek in oddih lastnika po prvem odstavku 16. čl'ena Zakona
o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč, veljajo zgradbe, "ki so bile zgrajene za počitek in oddih lastnika zgradbe oziroma njegovih družinskih članov in sicer:
1.	če skupna uporabna površina stanovanjskih prostorov ne presega 70 m2, pri čemer se ne štejejo stranski prostori,
2.	če zgradbo lastnik in njegovi družinski člani sami uporabljajo za oddih in počitek oziroma jo dajejo za počitek in oddih na razpolago tudi drugim osebam.
i
2.	člen
Če je bila stanovanjska ali poslovna zgradba prteurejena v zgradbo za počitek in oddih, lahko velja za zgradbo po prvem členu tega odloka tudi, če presega 70 m2 skupne uporabne površine, če so izpolnjeni ostali pogoji 1. člena.
3.	člen
Kot zgradbe za počitek in oddih po prvem členu tega odloka veljajo takšne zgradbe, ki so glede na gradbeni načrt in način gradnje (konstrukcijske elemente, gradbeni material, razporeditev prostorov, instalacijske naprave, opreme in podobno) zgrajene tako, da laMso tajno služijo kot redno stanovanje.
4.	člen
Če je bila zgradba, ki izpolnjuje pogoje iz 1. oziroma 2. člena tega odloka, z odločbo stanovanjskega organa dodeljena kot stanovanje drugi osebi, velja ne glede na to kot zgradba za počitek in oddih, vendar s tem niso prizadete pravice stanovanjskega upravičenca.
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem glasilu okraja Nova Gorica.
Štev. 04/1-2912/1-Z/k
Datum: 16. 6. 1959
Predsednik ObLO: Lado Božič
Na podlagi 3. člena Uredbe o pravici ljudskih odborov, da lahko predpisujejo občinske takse (Uradni list FLRJ, št. 19/53 in 52/58), Odredbe o plačevanju turistične takse (Uradni list FLRJ, št. 4/59) ter 2. točke 26. člena Statuta občine Idrija, je Občinski ljudski odbor Idrija na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajal c'e v dne 11. junija 1959 sprejel
ODLOK
O POBIRANJU TURISTIČNE TAKSE NA OBMOČJU OBČINE IDRIJA
1.	člen
S tem odlokom se predpisuje turistična taksa za osebe, ki kot turisti ali potniki začasno prebivajo v občini Idrija.
Z začasnim prebivanjem v smislu prejšnjega odstavka je mišljeno bivanje, ki traja do 30 dni.
Če traja prebivanje več kot 30 dni, se sme pobirati taksa samo za prebivanje do 30 dni.
2.	člen
Turistično takso so dolžni plačevati turisti in potniki, ki prenočujejo v gostinskem podjetju, družben'em ali zasebnem podjetju odnos-no gostišču ali v registrirani zasebni turistični sobi proti plačilu ustrezne najemnine in sicer:
a)	v času od 1. julija do 31. avgusta v znesku 30 din od noči,
b)	v ostalem času v znesku 20 din od noči.
3.	člen
Turistična taksa je dohodek občinskega proračuna in jo pobirajo gostinska podjetja, gostišča oziroma zasebni lastniki istočasno z noč-nino.
4.	člen
Turistične takse so popolnoma oproščeni:
1.	otroci do dopolnjenega 15. leta starosti,
2.	vojaški vojni invalidi,
3.	člani Zveze slepih,
4.	dijaki in študenti, kadar v skupinah prebivajo v letoviščih, ki jih organizirajo šole oziroma fakultete,
5.	udeleženci ekskurzije, ki jih organizirajo šole oziroma fakultete,
6.	osebe na letnem dopustu pri svoji ožji družini,
7.	uslužbenci tujih diplomatskih in konzularnih misij v Jugoslaviji.
Za 50 °/o zmanjšano turistično takso plačujejo:
1.	delavci in uslužbenci ter člani njihovih družin med letnim dopustom,
2.	delavci in uslužbenci na službenem potovanju,
3.	tisti, ki jih organizacija socialnega zavarovanja napoti ali jim priporoči prebivanj'e v turističnih krajih zaradi zdravljenja ali okrevanja,
4.	druge osebe, ki so glede prevoznih ugodnosti na prometnih sredstvih izenačene z delavci in uslužbenci na letnem dopustu (upokojenci, odvetniki in dr.) ter člani njihovih družin,
5.	imetniki »Partizanskega spominskega znaka 1941« in odlikovanci s »Karadjordjevo zvezdo« ter člani njihovih družin,
6.	tujci — koristniki tujega socialnega zavarovanja ob pogoju vzajemnosti.
Člani Počitniške zvez'e Jugoslavije, Zveze iz-vidniških organizacij Jugoslavije, Zveze za telesno vzgojo »Partizan« in Planinske zveze Jugoslavije, ki prebivajo v lastnih letoviščih ali letoviščih, ki so jih organizirale omenjene zveze, plačujejo turistično takso, ki znaša vse leto 10 din na dan.
5.	člen
Sredstva, zbrana s turistično takso, se stavijo na razpolago krajevnemu Turističnemu društvu, ki jih sme uporabiti za izvršitev svojega delovnega programa.
6.	člen
Z dnem, ko stopi v veljavo ta odlok, preneha veljati tarifa štev. 1 B točke II. dela Odloka o občinskih taksah št. 01/1-48/5 z dne 9. 4. 1959.
7.	člen
Ta odlok stopi v veljavo osmi dan po objavi v Uradnem glasilu okraja Nova Gorica.
Stev. 04/1-2913/1-Z/k
Datum: 17. 6. 1959
Predsednik ObLO: Lado Božič
IZ ZAPISNIKOV SEJ OBČINSKEGA LJUD.
ODBORA
III. SKUPNA SEJA OBEH ZBOROV DNE 11. JUNIJA 1959
Občinski ljudski odbor je poslušal poročilo sveta za družbeni plan in finance o družbenem planu in proračunu občine Idrija za leto 1959. Predlog družbenega plana in proračuna pa sta nato obravnavala oba zbora na ločenih sejah.

Ljudska skupščina LRS j'e v decembru 1958. leta sprejela zakon o spremembah zakona o območjih krajev in občin v LR Sloveniji. S tem zakonom je bila odpravljena Občina Cerkno in priključena k občini Idrija. Da bi prebivalci bivše občine Cerkno izvolili svoje odbornike v predstavniško telo občine Idrija, je začasni občinski ljudski odbor Idrija na predlog sveta za splošno upravo in notranje zadeve sprejel sklep
0	določitvi volilnih enot in števila odbornikov, ki se v teh enotah izvolijo v oba zbora Obč. LO Idrija.
Za volitve v občinski zbor LO Idrija je bilo določenih 10 volilnih enot, v katerih se izvoli 11 odbornikov in sicer:
I.	volilna enota Bukovo—Zakojca voli 1 odbornika,
II.	volilna enota Zakriž—Ravne voli 1 odbornika,
III.	volilna enota Orehek—Jesenica voli 1 odbornika,
IV.	volilna enota' Dol. in Gor. Novaki voli 1 odbornika,
V.	volilna enota Podpleče, Podlanišče in Cerkljanski vrh voliv 1 odbornika,
VI.	volilna enota Straža—JagršČe, Reka, Police voli 1 odbornika,
VII.	volilna enota Cerkno voli 2 odbornika
VIII.	volilna enota Lafoinje—Poljana voli 1 odbornika,
IX.	volilna enota Planina—Čeplez voli 1 odbornika,
X.	volilna enota Poče, Gorje, Trebenče voli
1	odbornika.
Za volitve v zbor proizvajalcev Obč. LO sta bili v skupini industrije, trgovine in obrti določeni 2 volilni enoti, v katerih se izvolijo 3 odborniki dn sicer:
I. volilna enota — RTA voli 1 odbornika,
II. volilna enota — ostala industrijska in trgovska podjetja ter obrt in gostinstvo — voli 2 odbornika.
V	skupini kmetijstva pa je bila določena ena volilna enota za območje KZ Cerkno, v kateri se izvolijo trije odborniki.
I. seja obeh zborov novega Občinskega LO Idrija 9. julija 1959
Občinski ljudski odbor se je konstituiral. Za predsednika je bil izvoljen tov. Lado Božič.
V	odbomiško komisijo za volitve in imenovanja so bili izvoljeni:
1.	Franc Sever — predsednik.
2.	Člani: Ignacij Čar, Zori Čuk, Jože Kofol, Andrej Makuc.
V	odborniško komisijo za prošnje in pritožbe so bili izvoljeni:
1.	Lado Filipič, predsednik.
2.	Člani: Andrej Prežel j, Gabri j'el Bevk, Ivan Rupnik, Franc Brence.
V	svet občinskega LO so bili izvoljeni:
a)	Svet za splošno upravo in notranje zadeve:
1.	ing. Miloš Sulin, predsednik.
2.	Člani: Jože Markš, Janko Klemenčič, Frančiška Golob, Adolf Ferjančič, Alojz Tomaževi č, Marijan Brus.
b)	Svet za družbeni plan in finance:
1.	Lado Velikonja, predsednik.
2.	Člani: Maks Podobnik, Franc Skok, Franc Klemenčič, Nežka Jemec, Ladislav Vukan, Damijan Flander, Jože Božič, Janko Kenda, Anton Kranj c, Franc Mohorič.
c)	Svet za gospodarstvo:
1 Franc Gantar, predsednik.
2. Člani: Mirko Tratnik, Franc Brence, ing. Ruža Jager, Silvester Kleindienst, Feliks Polja-
nec, Henrik Mohorič, Branka Car, Andrej Razpet, Anton Platiša, Gabrijel Tratnik.
d)	Svet za urbanizem, gradbene in 'komunalne zadteve:
1.	Mirko Šebenik, predsednik.
2.	Člani: Janko Lukan, Ciril Lazar, Rajko Svetličič, ing. Anton Jager, Filip Lampe, Anica Dolinar, Drago Rupnik, Anton Obid, Pavel Makuc, Franc Vidmar.
e)	Svet za kmetijstvo in gozdarstvo:
1.	ing. Kordiš Franjo, predsednik.
2.-	Člani: Franc Štucin, ing. Niko Rihar, Srečko Rupnik, Feliks Slabe, Angela Vidmar, Franc Kosmač, Franc Sever, Gabrijel Peternelj, Franc Škvarča, Franc Močnik.
f)	SVet za stanovanjske zadeve:
1.	Marijan Repanšek, predsednik.
2.	Člani: Jože Božič, Anton Strnad, Ignacij Velikajne, Vojko Jereb, Danica Logar, Viktor Majnik.
g)	Svet za delo in delovna razmerja:
1.	Srečko Poljanec, predsednik.
2.	Člani: Milan Babuder, Vilijem Podobnik, Izidor Kovač, Vilijem Pavšič, Viktor Likar, Stane Močnik.
h)	Svet za šolstvo:
1.	Slavica Božič, predsednik.
2.	Člani: Mihela Zelene, Lado Filipič, Franc Kokošar, Joško Štucin, Andrej Štucin, Janko Zgavec, Martin Pišlar, Albina Troha.
i)	SVet za kulturo in prosveto:
1.	Alojz Jurjevič, predsednik.
2.	Člani: Mirko Šebenik, Jakob Gantar, Feliks Ogrič, Talči Božič, Peter Falatov, Ferdinand Ličar, ing. Julij Vastdš, Adolf Anderle.
j) Svet za telesno vzgojo:
1.	Bojan Križaj, predsednik.
2.	Člani: Vinko Bevk, Silvij Blaj, Marija Logar, Janez Šlibar, Kristina Vukanovič, Frane Hladnik.
k) Svet za zdravstvo:
1.	Miloš Trampuž, predsednik.
2.	Člani: Anton Troha, Ludvik Močnik, dr. Tilka Mozetič. Milan Filipič, Slavko Bole, Vikca Jeram, Anton Prebil, Franc Vidmar.
1) Svet za socialno varstvo:
1.	Srečko Mohorič, predsednik:
2.	Člani: Franc Benčina, Rozalka Lipužič, Iv3b- Bevk, Ivanka Kavčič, Lida Jereb-Štraus, Pepi Bočin.
m) Svet za varstvo družine:
1.	Tonica Kogej, predsednik.
2.	Člani: Ignacij Čar, dr. Nesta Likar-Mi-klavčič, Tomislava Berglez, Stanka Rutar, Zin-ka Ferjan, Ignacij Velikajne ml.
n) Svet za blagovni promet in turizem:
1.	Adolf Podobnik, predsednik.
2.	Člani: Jože Kenda, Ivan Lampe, Mirko Kobal, Milena Lipušček, Franc Bončina, Milan Lahajnar.
Na predlog Sveta za družbeni plan in finance so dali jamstvo:
a)	Tovarni pohištva Idrija zaradi najetja investicijskega posojila v znesku 20,756.000 din iz občinskega družbenega investicijskega sklada. Tovarna bo uporabila kredit za nabavo hidravlične stiskalnice in za adaptacijo tovarniških prostorov.
b)	Gradbenemu podjetju »Zidgrad« Idrija zaradi najVtja investicijskega posojila pri Državni investicijski banki v znesku 3,780.000 din za nakup tnitonskega tovornega avtomobila.
Na predlog sveta za družbeni plan in finance so dodelili zemljišča v trajno uporabo zaradi zgraditve stanovanjskih hiš, naslednjim prosilcem:
a)	Obrtnim delavnicam »Simplex« Idrija,
b)	Francu Tušarju iz Spodnje Idrije,
c)	Justi in Borisu Jurman iz Cerknega,
d)	Francu Močniku iz Spodnje Idrije,
e)	Jakobu' Brelihu iz Spodnje Idrije in
f)	Andreju Šemrovu iz Jeličnega vrha. Naslednjim prosilcem pa bodo prodani razni objekti, da si bodo v njih uredili stanovanja:
a)	Milanu Mrcini — stara šola v Krnicah,
b)	Andreju Bevku — hiša v Doleh in
c)	Amaliji Jurjavčič — lopo v Sr. Kanomlji. Na predlog pristojnih svetov so sklenili:
a)'Podjetje	»Graditelj« v Cerknem naj se ne likvidira. Uredijo naj tarifni pravilnik, notranjo organizacijo v tej gospodarski organizaciji. V septembru bo posebna komisija zopet pregledala stanje v podjetju in ljudski odbor bo zadevo ponovno obravnaval.
b)	Pritoka Sore — Žirovnica in Osojnica, ki sta na območju občine Idrija, se dodelita v upravljanje Ribiški družini Ziri.
Irrienovanja in razrešitve: Imenovani so:
1.	Komisija za odlikovanja:
1.	Jože Kenda, predsednik.
2.	Člani: Zdravko Štravs, Ladislav Carl, Mira Lazar, Pavel Treven.
2.	Komisija za narodno obrambo:
1.	Lado Božič, predsednik.
2.	Člani: Cveto Šulgaj, Stanko Lužnik, Stanko Muirovec, Iva Franovič.
3.	Komisija za uslužbenska vpratšanja:
1.	Stanko Murovec, predsednik.
2.	Člani: Cveto Šulgai, Jože Gruden, Jože Rupnik, Slavka: Možina.
4.	Komisija za nacionalizacijo:
1.	Anton Rems, predsednik.
2.	Člani: Janez Šlibar, Jože Kenda, Srečko Mohorič, Cveto Pr'elovec, Mirko Zelene.
5.	Odbor civilne zaščite:
1.	Lado Filipič, predsednik.
2.	člani: Franc Pivk, Marijan Repanšek, Ivan Turk, Anton Bajt, Franc Zelene, Zdravka Jereb, Alojzij Kutin, Leopold Kogej.
6.	Strokovni odbor za izvenarmadno vzgojo:
1.	Silvester Kleindienst, predsednik.
2.	Člani: Stanislav Štrukelj, Jože Pire, Albin Likar, Ivan Primožič, Milan Lapajne, Jurij Bavdaž. Ivan Bevk, Anton Erjavec, Viktor Uršič, Jelko Kašca.
7.	Komisija za razdeljevanje socialnih podpor:
1.	Jože Markš, predsednik.
2.	Člani: Marija Šinkovec, Franc Šinkovec, Franc Likar. Stanko Jež.
8.	Komisija za dajanje soglasij k pravilnikom o delovnih razmerjih:
1.	Franc Didič, predsednik.
2.	Člani: Cveto Prelovec. Viktor Kos, Vikca Logar, Marijan Beričič.
9.	Komisija za dajanje soglasij k tarifnim pravilnikom gospodarskih organizacij:
1.	Mirko Tratnik, predsednik.
2.	Člani: Viljem Podobnik. Franc Gantar, Ignacii Čar. Maks Podobnik.
10.	Tarifna komisija:
1.	Silvi i Blaj. predsednik.
2.	Člani: Adolf Podobnik. Tonica Kogej, Traiko Djokov. Franc Bezeljak.
11.	Diseinlinsko sodišče:
1.	Cveto Prelovec. predsednik.
2,	člani: Franc Didič, Leopold Berčič, Ferdinand Velikajne.
12.	Komisija v.a ocenjevanje uslužbencev:
1.	Stanko Murovec. predsednik.
2.	Člani: Cveto Prelovec, Cveto Šulgaj, Franc Rupnik, Jože Gruden.
13.	Komisija za revtfzijo socialnih podpor za mesto:
1.	Rozalka Lipužič, predsednik.
2.	Člani: Julka Tratnik, Ivanka Kenda, Stanko Kokalj, Pavla Modrijan, Fanči Zušt, Mira Seljak, Pavel Šturm, Milka Guzelj.
Za podeželje:
1.	Karolina Baloh, predsednik.
2.	Člani: Franc Lapajne, Jože Rudolf, Ivan Erjavec, Janez Lapajne, Stanko Vehar, Julij Černilogar, Evgen Lapajne, Kristina Mohorič, Anton Pavšič, Anton čuk, Angela Vidmar, Ivan Liskovec, Anton Je-ram, Milan Golob, Ivan Brišar, Franc Bevk.
14.	Komisija za sečna dovoljenja:
1.	Franc Brence, predsednik.
2.	Član: Milan Štekar.
15.	Cestni odbor:
1.	Dori Šinkovec, predsednik.
2.	člani: Stanko Kobal, Peter Ozebek, Karel Čuk, Ciril Štuein.
16.	Komisija za s'estavo perspektivnega plana:
1.	Mirko Tratnik, predsednik.
2.	člani: Karel Treven, ing. Ivan Gantar, ing. Niko Rihar, Janez Dolenc, ing. Fran j o Kordiš, Franc Skok, Franc Brence, Denis Primožič, Slavica Božič, Alojzij Jurjevič, Miloš Trampuž, Pavel Makuc, Gabrijel Peternelj, Gabrijel Tratnik.
17.	Komisija za pomoč obsojencem po prestani kazni:
1.	Pavel Eržen, predsednik.
2.	Člani: Ivanka Kavčič, Rafael Petrič, Albin Likar, Mira Lazar, Albina Troha, Ivan Pervanje, Anica Šabec, Marijan Pavlin.
18.	Komisija za priznanj'e delovne dobe:
1.	Jože Gruden, predsednik.
2.	člani: Jože Kenda, Srečko Poljanec, Marija Pišlar, Viktor Likar, Albin Likar.
19.	Komisija za štipendije:
1.	Jože Kenda, predsednik.
2,	Člani: Mihela Zelene, Slavica Božič, Lado Miklavič, Franc Pagon.
20.	Komisija za organizacijo dela in sitemizacijo upravnih organov LO:
1.	Stanko Murovec, predsednik.
2.	Člani: Cveto Prelovec, Jože Gruden, Cveto Šulgaj, Mirko Zelene.
21.	Komisija za kadrovska vprašanja:
1.	Franjo Kordiš, mrtedsednik.
2.	Člani: Stanko Murovec, Cveto Šulgaj, ing. Ciril Prohinar, Slavica Božič.
22.	Komisija za razpis direktorskih mest:
1.	Miloš Šulin, predsednik.
2.	Član: Mirko Tratnik.
23.	Za tajnika ObLO — Stanko Murovec.
24.	Za načelnika oddelka za gospodarstvo — Cveto Šulgaj.
25.	Za direktorja tovarne pohištva »22. julij« v Idriji — Verner Breznik.
26.	Za vršilca dolžnosti upravnika KZ Cerkno — Venceslav Kranjc.
27.	Za vršilca dolžnosti upravnika KZ Spodnja Idrija — Pero Lukan.
28.	Upravni odbor Zdravstvenega doma Idrija: Silvester Kleindienst, Jožef Gruden, Venceslav Štravs, Anton Troha, Anica Štucin, Lado Velikonja, R, Božič, Olga Dolinar, Jože Božič, dr. Jožef Pfeifetr.
29.	Za sklepanje zakonskih zvez so pooblaščeni naslednji odborniki:
za območje matičnega urada Idrija: Lado Velikonja in Mirko Tratnik; za območje matičnega urada Spodnja Idrija: Franc Sever;
za območje matičnega urada Črni vrh: Ivan Lampe in Filip Lampe;
za območje matičnega urada Cerkno: Josko Štucin in Venc'eslav Kranjc. Razrešili so:
1.	vršilca dolžnosti tajnika ObLO Idrija Cveta Sulgaja;
2.	vršilca dolžnosti načelnika oddelka za gospodarstvo Mirka Zelenca;
3.	dolžnosti direktorja Tovarne pohištva »22. julij«'Milovana Lipuščka.
Moje prvo srečanje s pokojnim Ferdom Kobalom mi je ostalo živo v spominu. Čil in zdrav ter nasmejanega obraza je obiskal svojce v rodnem mestu ter povezal obisk s propagando filatelije. V letu 1949 so se postavljali temelji filatelistične organizacije, v katero naj bi vključili tudi naše rudarsko mesto. Pogovor smo naglo konkretizirali in že 27. julija postavili tričlanski pripravljalni odbor, ki je pripravil vse potrebno za ustanovni občni zbor Filatelističnega društva v Idriji, ki je bil 9. avgusta 1949. Na ta občni zbor je prišel tudi Ferdo Kobal, ki je medtem že postal prvi predsednik Filatelistične zveze Slovenije. V pozdravnem govoru je izrazil veliko veselje, da prav njegov rojstni kraj med prvimi na podeželju in prvi v Slovenskem Primorju ustanavlja filatelistično organizacijo. Usoda je hotela, da letos obhaja to najbolj marljivo društvo desetletnico svojega obstoja, od njegovega iniciatorja pa se poslavljamo, ker ga je kruta smrt iztrgala iz naše srede.
Pokojni Ferdo Kobal je bil rojen 26. maja leta 1883 v Idriji, kjer je začel tudi s šolanjem, ki ga je nato nadaljeval v Ljubljani. Že v zgodnji mladosti se je začel zanimati za prosvetno delo in leta 1911 je bil za usluge izvoljen za častnega člana Gledališkega društva na Jesenicah. V društvih je delal vse do smrti z največjim veseljem. V teku let je vedno bolj stopala v ospredje njegova zbira teljska strast, ki ga je kmalu pripeljala tudi v filatelijo, kateri je končno začel posvečati vse svoje sile in prav na tem področju si je nabral največjih zaslug, ki so mu dale trajen sloves. Začel je kot eden najbolj
I. seja občinskega zbora in II. seja Zbora proizvajalcev 11. junija 1959.
Oba zbora sta na ločenih sejah obravnavala in sprejela družbeni plan in proračun občine Idrija za leto 1959. Sprejela sta tudi zaključna računa občin Idrija in Cerkno za leto 1958.
I. seja Občinskega zbora in Zbora proizvajalcev 9. julija 1959.
Oba zbora sta se konstituirala.
S K I
marljivih članov Filatelističnega kluba »Ljubljana« in bil več let tudi njegov predsednik, nato pa častni član. Že po nekaj letih predsedovanja pri Filatelistični zvezi Slovenije je bil izvoljen za drugega častnega člana te naše najvišje filatelistične organizacije.
Njegovo ime pa je preseglo okvir naše domovine z njegovim neumornim raziskovanjem življenja in delovanja našega rojaka iz Spodnje Luše Lovrenca Koširja. Vse dotlej je veljal Anglež Rowland Hill za izumitelja poštne znamke in je kot tak prišel tudi v vse svetovne leksikone ter je doma užival čast velikega izumitelja. Našemu Kobalu pa je uspelo, da je na osnovi izvirnih dokumentov dokazal, da je zamisel o poštni znamki konkretiziral in predlagal avstrijski vladi Košir že nekaj let pred Hillom, le avstrijska vlada njegovega predloga ni bila osvojila. Dokumentarna brošura, ki jo je napisal Kobal, in razne njegove razstave o Koširju, ki jih je prirejal v raznih mestih Evrope, pa so vendar po trdi borbi dovedle do tega, da je bil Košir priznan za očeta prve poštne znamke. Vse to dokumentarno gradivo smo imeli Idrijčani priložnost videti tudi na razstavah našega društva, saj je le malokateri Idrijčan ostal tako zvest svojemu rodnemu mestu kakor ravno naš Ferdo, ki je bil vedno pripravljen za sodelovanje na naših društvenih razstavah.
Dne 13. junija so položili njegove zemeljske ostanke v grob na Žalah v Ljubljani, Idrijčani pa smo njegovo ime uvrstili v seznam naših velmož in ga bomo ohranili v trajnem spominu.
Srečko Logar
Z A P I
Ferdo Kobal
Janko Tavzes
Pred dobrimi štirimi meseci je umrl naš rojak prevajalec Janko Tavzes. Rodil se je v idrijski rudarski družini 1893. leta. Ljudsko šolo in realko je obiskoval v domačem mestu, po maturi pa je stopil v poštno službo. Sprva je služboval po raznih krajih, po prvi svetovni vojni pa je prišel k poštni direkciji v Ljubljani. Tu se je odlikoval kot uradnik in organizator: urejeval je Poštni glasnik in Službeni list ter uvedel in vodil francosko mednarodno dopisovanje. Sredi takšnega dela se je vpisal na romanistični oddelek univerze v Ljubljani, kjer je diplomiral in 1929. leta doktoriral s primerjalno temo Slovenski preporod pod Francozi.
Sestavil je obrazce za mednarodni promet pošte in brzojava, italijanski in slovenski po-
Prišli smo za Teboj prav nesrečni.
Ko smo se pred nekaj dnevi poslavljali od Tebe z načrti za nadaljnje skupno delo, nismo mogli slutiti tega in takega Tvojega povratka v rodne kraje. Velikokrat si nam pripovedoval o svojih domačih krajih, o napornih vaseh, kjer si začenjal svoje učitelje-vanje. Poln si bil humorja in ljubezni, ko si pravil ne najbolj vesele zgodbe mladega učitelja. S Teboj vred smo vzljubili te Tvoje vasi, pravzaprav vzljubili smo Tebe.
Naše šole v napornih idrijskih gričih, tovariš Tonček, danes tožijo po Tebi. Tako dobrega prijatelja, svetovalca in učitelja, kot si bil Ti, naše šole še niso imele. Eno leto si bil tudi naš. Kaj vse se je v naših šolah v tem kratkem letu porodilo in utrdilo prav zaradi Tebe, tovariš Nosan! Kaj vse si še snoval, verno nekoliko Tvoji delovni tovariši, drugo pa je kot načrti ostalo zaprto v Tebi. Zato nas ni zbegala le nenadnost strašne vesti- Grozotna resnica, da Te ne bomo mogli več pozdraviti ne na Vojskem in ne v Ledinah, nas je potrla.
Veste, tovariš inšpektor Nosan je bil vzor delavca. Bogat po znanju, goreč v hotenju, nepomirljiv v volji po ustvarjanju, trezen in
slovni slovar s pismi, slovensko-italijanski in italijansko-slovenski slovar itd. — Posebno pomemben in zaslužen pa je bil Janko Tavzes kot prevajalec iz francoščine. Z njegovimi prevodi so se predstavili ali še bolj približali slovenskim bralcem naslednji pisatelj: Ed-mont About, Robert Barbo, Henri Berand, Alphonse Daudet, Victor Hugo, Guy de Mau-passant, Charles Nodier, Henry de Regner in Bino Segrer.
V poštni službi je ostal Tavzes do 1937. leta, ko je moral zaradi slabotnega zdravja v pokoj; kot prevajalec pa je delal še dalje. Največ je živel v Ljubljani — tu je 3. junija letos tudi umrl.
Anica Munda
načrten v delu, pa toplo preprost kot človek je znal vsepovsod bodriti in hrabriti.
Ni lahko biti šolski inšpektor v treh hribovitih občinah, posejanih s hriba v hrib z raztresenimi vasicami in z majhnimi anood-delčnimi šolami. To ni lahko- Ampak, Ti, Tonček, si svoje breme tako vedro nosil, da je bilo tudi nam vsem prav lahko in lepo. Učiteljica na Masorah nič več ne gleda obupano v svoji samotni višini. Sredi otrok in vaške mladine odpira širokega sveta odsev tudi v strme bregove Idrijce. Na Krnicah je šola kot prerojena, v Zavratcu se šolska zadruga že bije z zaostalo mislijo, iz preteklosti podedovano, in Tonček v Kanjem dolu sanja o velikih nalogah v novi šoli.
Povsod je znal tovariš Nosan vžgati lučko, ki utrjuje v prepričanju o velikem smislu dela in borbe, lučko, ki razveseljuje v veri v bodoče lepše življenje, ki ga danes s tolikim trudom gradimo. To lučko, tovariš Tonček, naš dragi in resnično od vseh spoštovani inšpektor, bomo skrbno gojili, da bo pregnala tudi z naših hribov nevednost in zaostalost. To lučko bomo skrbno čuvali tudi z mislijo nate, tovariš Nosan.
Spoznanje, da se je vredno žrtvovati za napredek, za tisto mogočno novo, ki vedno
OB ODPRTEM GROBU ŠOLSKEGA INŠPEKTORJA
Toneta Nosana
znova prihaja., Te je gnalo v stalni študij, v nikdar zadovoljno iskanje in v neumorno delo. Prav to spoznanje, prav ta idealna ustvarjalna sila Te je privedla tudi k nam, da bi pomagal, kjer je živa želja in dobra volja po napredku in ker si slutil, na kako hvaležna tla bo padel Tvoj napor.
Tovariš Nosan, notranjskih gričev sin! Dežela ob Soči in ob Idrijci Ti je iz srca hvaležna za vse delo, za vse pobude, za vsako opozorilo in za vsako tovariško grajo, ki si jih z ljubeznijo vložil vanjo.
Tovariš Nosan, neskončno smo nesrečni, da Te je m|ed nami našla nesreča, da ne boš mogel več z nami graditi.
To smo morali povedati Tvojim domačinom, ker Tebi nismo mogli reč niti hvala. Če pa bi Tvojim moglo biti v tolažbo, potem naj Ti še naglas za zadnjo obljubo povemo, da bomo delali s podvojenimi silami zato, da se bodo uresničili tudi Tvoji ideali.
Z nami vred in v vedno rastočem razcvitu primorske zemlje boš živel tudi Ti.
Slavica Božič
PROSVETA
POGLED IZ MALEGA SVETA
Navadno pričakujemo spomine od znanih politikov, pisateljev, umetnikov, znanstvenikov in sploh tako imenov. odličnejših ljudi, torej oseb, ki so se na .družbeni lestvici povzpele razmeroma visoko. Taki spomini vzbujajo pozornost, včasih tudi razburjenje, razne razprave in podobno, nato pa ostanejo posreden ali neposreden zgodovinski vir.
Pred nami pa so to pot spomini človeka, ki je živel in še živi — kakor sam pravi — v malem svetu. Ni bil mfed odličniiki, marveč samo eden iz množice. In ta eden iz množice je pokazal, da so tudi ljudje tam med množico, med malimi ljudmi, mimo katerih hodimo navadno brez kakega posebnega zanimanja, doživeli marsikaj zanimivega in pomembnega in da je tudi tako življenje vredno, če že ne vpesnitve, pa vsaj takih spominov.
Za nas so ti spomini še toliko bolj zanimivi, kter je ta človek iz malega sveta rojak iz Črnega vrha nad Idrijo — Tone Habe.
Na več kakor 170 straneh pripoveduje naš Tone o svojem življenju: kaj je doživljal in kaj je videl. Govori, kako ga je življenje butalo in metalo s tega konca na drugi, kako ga je družbeni red tepel, kako je zašel delno po sili, delno po svoji volji med veliki in široki svet, kako je bil dteležen vojnih ter nemirnih medvojnih in povojnih let itd. Sin majhnega hribovskega kmeta, potem pastir pri večjih posestnikih" pa mizarski vajenec in pomočnik, nato avstrijski vojak na soški in ruskli fronti, ruski vojni ujetnik, srbski oz. jugoslovanski »dobrovoljec« v Dohrudži, bolgarski vojni ujetnik, od Bolgarov in Avstrijcev dvakrat na smrt obsojeni »vele-izdajalec«, bolnik, zaprt od Italijanov, pristaš in aktivist komunistične partije, uslužbenec ljubljanske univerze, politični preganjanec, brez-
poselnež in zapornik, uslužbenec trgovskega podjetja itd. Torej življenje polno doživljanja, dogodkov in pestrosti, kakršnih morda ne doživi marsikateri odličen človek.
Habetovi spomini ne želijo dokumentarne vrednosti ter tudi niso v tem smislu pisani. Sestavljeni so kot pripovedovanje o življenju ter se berejo kot resnična — obenem pa zanimiva — povest. O Idriji in Idrijskem govorijo ob opisovanju v mladih dneh ter živahno prikazujejo, kako je Tone prvič slišal o »motoračih« in rdeč-karjih (oboje izraza oz. poimenovanje nasprotnikov za isociajlne demokrate), dalje opisuje, kako je 24. marca 1907 imel tak »mokrač« (Anton Kristan) ob prvih državnozbonskih volitvah
po splošni enaki volilni pravici v Gasilskem domu v črnem vrhu socialnodemokratičen shod, dalje, kako je skrivaj bral idrijsko so-cis|Listično glasilo »Naprej!«, zatem govori o razmerah pod Italijo, ko se je skrivaj in brez dovoljenja vračal preko meje domov in Iko je tam organiziral prenos tržaških komunističnih listov in tiska čez mejo v Ljubljano itd.
Knjižica je zanimiv prikaz časa in pa razvoja našega človeka iz ljudstva, ki mu — kar priznajmo — navadno posvečamo vse premalo pozornosti in dajemo tudi premalo priznanja njegovemu dobremu delu. Zapise Toneta Hafoeta je spretno, tekoče in v glavnem logično razporedil in priredil njfegov prijatelj Vid Erhatič, ki ima po tej strani tudi lep delež pri uspeli knjižici.
Knjižico je izdala Državna založba Slovenije v lični izdaji. Prav bi bilo, da bi se razširila tudi na Idrijskem in bi naši ljudje spoznali svojega rojaka »iz malega sveta«.	Cv. A. K.
DELO DRAMSKE SKUPINE DPD »SVOBODA« IDRIJA V SEZONI 1958-1959
Delo dramske skupine DPD »Svoboda« v Idriji je ponovno zaživelo meseca septembra lani, s prihodom novega režiserja Dolfeta An-derlfeta. Le-ta je takoj po svojem prihodu v Idrijo pričel iskati ljudi, ki se zanimajo za oder. Moje prvo srečanje z njim je bilo na ulici in beseda je takoj nanesla o dramatiki. Tokrat je šlo za uprizoritev igre »Dnevnik Ane Frank« in novodošli režiser je z velikim elanom in priza-
devnostjo kar na cesti zbiral in prosil ljudi za sodelovanje. Zaradi njegove skromnosti in dostopnosti vsakomur mu je v kratkem času uspelo zbrati dovolj ljudi, ki so bili pripravljeni sodelovati pri dramskem odseku.
Omenjena drama je bila uprizorjena že po šestih tednih napornih vaj, ki so bile vsak večer razen nedelje. Nekateri so s pesimizmom pričakovali prvo predstavo, ker je bila drama naštudirana v tako kratkem času. Tudi nekateri igralci, ki so bili tokrat prvič na odru, se niso mogli dolgo otresti odrske mrzlice.
Do lanske Jeseni je bilo idrijsko občinstvo in igralci — amaterji — vajeno, da so se priprave za vsako dramsko delo vlekle dolge mesece in zato je bil strah za prvo predstavo upravičen, predvsem zato, ker je igra »Dnevnik Ane Frank« tudi tehnično zelo tvegano delo, zlasti za amaterje.
Po premieri »Dnevnika Ane Frank« je bil prebit l'ed pri igralcih in občinstvu, ki je bilo z uprizoritvijo nadvse zadovoljno. Igralci so zaradi uspeha dobili veselje do dela in še večje zaupanje v režiserja, ki je že s prvo premiero dokazal, da se da tudi -s skromnimi sredstvi in v kratkem času z vztrajnostjo in disciplino naštudirati tudi kako težje delo.
V počastitev praznika Dneva republike 29. novembra tudi dramska skupina ni stala ob strani. Takoj po prvi premieri je začela študirati dramo Emila Freliha »Vrnil se je«, ki prikazuje tragično zgodbo izza druge svetovne vojne. Vzporedno z igro »Vrnil se je« so se prizadevni igralci razdelili v dve skupini in naštudirali iransko komedijo Ferdinanda Rogerja »Trije fantje in eno dekle«, ki je zaradi sodobne tematike doživela nad dvajset uprizoritev.
Kot četrto vzporedno delo je bila uprizorjena makedonska drama pisatelja Kola Čašula »Vejica v vetru«, ki prikazuje razočaranje in veliko domotožje naših izseljencev V Ameriki, ki končno spoznajo, da ni vse zlato, kar se sveti.
Ker so občinstvo ter politične in družbene organizacije dobile zaupanje v idrijski 'igralski kolektiv in ker je bila že dolgoletna želja idrijskih kulturnikov uprizoriti v Idriji narj revolucionarne jšo Cankarjevo dramo »Hlapci«, so v okviru proslav 40. 'obletnice KPJ naštudirali tudi to delo. »Hlapci« so od režiserja in igralcev zahtevali res veliko truda in prizadevanj, če ,pomislimo, da v njih nastopa preko 40 igralcev in le redki amaterski odri se lotijo tako zahtevnega dela. Kljub bojazni so »Hlapci« doživeli presenetljiv uspeh in navdušenje.
Režiserju je uspelo poživiti dramsko dejavnost tudi med idrijskimi gimnazijci in njegovo plodno delo se odraža tudi na nekaterih podeželski!^ odrih. Pri gimnazijcih je tov. Anderle naštudiral Molierovo komedijo »Šola za žene« in dramo Jura Kislingerja »Na Slepem tiru«, na osemletki pa mladinsko igrico »Jurček«.
Tako je v sezoni 1958-59 dramska skupina DPD »Svoboda« Idrija dala nad šestdeset predstav v Idriji ter po večjih krajih Primorske. Igralci so bili povsod navdušeno sprejeti, posebno šte, ker so obiskali tudi nekatere zelo pasivne kraje. Povsod so bile poslovilne besede občinstva: »Kmalu na svidenje!«
Ob oceni letošnje idrijske igralske skupine ne moremo mimo nekaterih ugotovitev, ki ne veljajo samo za nastopajočo skupino, temveč za vse okoliško amaterstvo. Očiten je napredek v režijskih postavkah, v večji kulturni režijski
zasnovi, skratka — igralski kolektiv si želi napredka in se skuša priučiti sodobnemu načinu ustvarjanja na odru, predvsem pa se zanima za kulturo odrskega jezika. Idrijska dramska skupina je v tej sezoni pokazala, da načrtna in vztrajna prizadevanja in disciplina povsod rodijo uspehe; pa šte, da smo na dobri poti. Upamo, da bomo v prihodnji sezoni našli novo potrditev te vesele ugotovitve.
Drago Erjavec
TELESNA VZGOJA
USPELA KADEMIJA NAŠIH TELOVADCEV
Telovadno akademijo TVŠD »Partizan-Ru-dar« štejemo med najbolj uspele prireditve v našem mestu v počastitev 40 - letnice Partije. Spored je obsegal kar 15 točk, ki so se zvrstile na odru rudniške dvorane tako naglo in disciplinirano, da skoraj nismo občutili, kdaj sta pretekli skoraj dve uri. Druga značilnost te akademije pa je bila pestrost programa, kjer so nam vaditelji prikazali vsestransko delovanje društva. Posebno so nas zanimale nekatere stare klasične točke in prav z zanimanjem smo se ozirali po publiki, ki je napolnila dvorano do zadnjega kotička. In prišli smo do zanimive ugotovitve, da je publika sprejela z največjim navdušenjem prav klasične vaje, Mumikovo Karmen in Turški marš, ki so ga morali celo ponoviti. Torej bo le držalo tudi v današnjih dneh modernizma, da kar je lepo in umetniško, ostane, vse drugo pa gre s časom v pozabo.
Prostor nam žal ne dopušča, da bi se spustili v oceno posameznih točk, prav nič pa ne bomo grešili, če bomo pohvalili prav vse vrste in njihove vaditelje, ki so porabili ogromno časa v telovadnici, da so tako lepo izdelali razne vaje, raznoterosti in orodno telovadbo ter dosegli pri zelo kritični publiki največji uspeh. To priznanje vsem 116 nastopajočim od najmlajših pionirjev do starejših članov naj bo samo spodbuda za še uspešnejše delo, ker sd je Idrija takih prireditev vedno želela in jih bo nagradila s priznanjem tudi v bodoče.	S. L.
DRUGE OKRAJNE DELAVSKE ŠPORTNE IGRE
Dne 28. junija je bila Idrija prizorišče drugih okrajnih delavskih športnih iger, s katerimi smo začeli lani v Ajdovščini. Prav gotovo je, da so te igre najbolj posrečena zamisel telesno-vzgojnega tekmovanja v našem okraju, zato bi jih bilo potrebno še razširiti in še boli utrditi. Predvs'em je nujno potrebso, da se k sodelovanju pritegnejo vse občine v goriškem okraju, zato bo nujno, da postanejo iz enodnevnih vsaj dvodnevne ter da se razširijo tudi na zimske športe, ki jih bo seveda treba izvesti ločeno, vendar v enotnem ocenjevanju. Stroški, ki niso tako visoki, bi za naše kolektive ne smeli biti prav noben problem. Zanimanje za to tekmovanje je bilo že lani v Ajdovščini zelo veliko, letos pa se je v Idriji še stopnjevalo in bo prav gotovo že prihodnje leto na višku.
Uspehe in neuspehe posameznih občinskih moštev nam bo najbolje prikazala tabela, kjer se je po tekmovalnem pravilniku ocenilo prvo mesto s 5 točkami, drugo s 3, tretje z 2 in četrto z 1 točko, le pri lahki atletiki se je brez potrebe in vpliva na rezultat ocenjevalo dvojno:
	Gorica	Kanal	Idrija	Ajdov-
				ščina
nogomet	3	5	2	1
streljanje moški	5	3	2	1
streljanje ženske	5	3	2	—
odbojka moški	5	3	2	1
odbojka ženske		razveljavljeno		
nam. tenis moški	5	2	3	—
nam. tenis ženske	5	2	3	—
balinanje	2	5	1	3
lahka atletika m.	10	6	8	2
lahka atletika ž.	10	6	8	—
šah	2	3	5	1
skupaj točk	52	38	36	9
doseženo mesto 1.		2.	3.	4.
Prvak za leto 1959 je postala Gorica s premočno zmago, ki jo je zaslužila v celoti, ker se je na tekmovanje najbolje pripravljala z raznimi tekmovanji. Njena ekipa je bila najštevilnejša in najbolj disciplinirana. Okrajno pokalno darilo je odnesla kot zasluženo nagrado.
Drugo mesto Kanala nas ni presenetilo, ker smo vedeli, da so se dobro pripravljali in borili so se odločno ter vztrajno, čeprav njihovi tekmovalci niso bili številčno dovolj močni. Častno mesto so si upravičeno priborili s trudom.
Tretje mesto na lastnih tleh pomeni za Idrijo neuspeh, ki sta ga povzročili nepripravljenost in nedisciplina. Tekmovalci so bili skoraj v vseh disciplinah zbrani na hitro, strelci, ki so imeli največ možnosti za najboljše uspehe, pa na dan tekmovanja niso mogli zbrati niti kompletnih moštev. Njim moramo povedati, da bomo njihovo delo v bodoče ocenjevali samo po doseženih neuspehih!
Ajdovščina, lanski zmagovalec, je letos popolnoma razočarala že s tem, da je nastopala z nekompletnimd moštvi, ki pač niso mogla napraviti več, kakor so napravila.
Če se kratko ozremo še na posamezne panoge, moramo ugotoviti, da je bilo največj'e zanimanje za nogomet, kjer so se bile najbolj zagrizene borbe, kar nam dokazuje finale med Kanalom in Gorico, kjer so zmagovalca odločile enajstmetrovke. Idrija, ki je nastopila s kompletnim moštvom, je svoje šanse zapravila že dopoldne z neborbeno igro, ki jo je popoldne lahko le nekoliko popravila z zmago nad Ajdovščino. O naših strelcih smo mnenje povedali že spredaj. Zapravili so nam drugo mesto. Zanimivo je, da je morala tekmovalna komisija razveljaviti vse tekme pir ženski odbojki, ker so vsa moštva vložila proteste zaradi nastopanja neupravičenih igralk, ki so nastopale v vseh moštvih. Slabo spričevalo! Namizni tenis je potekal, kot je bilo pričakovati, le oibe naši tekmovalki bi bili lahko dosegli prvo mesto, če bi se bili vsaj malo pripravili. Balinanje je domena Vipavske doline in jim še nekaj časa ne bomo kos. Z lahko atletiko smo lahko več kot zadovoljni, če upoštevamo, da nimamo primernega tekališča in nanjo nismo bili posebno pozorni. Prav ta uspeh pa nam zopet kaže, da bi tu lahko dosegah zelo lepe uspehe, če bi imeli vsaj enega ali dva vaditelja, ki tod se ji posvetila. Edino zmago so nam nepričakovano priborili šahisti. Tu imamo prav sedaj mnogo novih moči, ki bi jih bilo treba organizirati.
Organizacija tekmovanja j'e bila v rokah domačinov, ki so zadevo vzeli v roke šele v zadnjem trenutku, vendar so jo rešili v splošno zadovoljstvo. Pohvaliti moramo naše kolektive, ki so zbrali za zmagovalce res krasna darila.
Za zaključek naj še omenimo, da imamo te igre za najbolj uspelo letošnjo telesnovzgojno manifestacijo na Goriškem in da že danes z napetostjo pričakujemo nadaljnjih uspehov v prihodnjem letu na tretjih delavskih igrah! S. L.
OKRAJNO PRVENSTVO V ODBOJKI
Letošnje -okrajno prvenstvo v odbojki bi moralo biti v Idriji, vendar je bilo preneseno v Kanal, kjer ima podzveza svoj sedež. Izvedeno je bilo 9. avgusta. Naši mladinci so bili zelo slabi in so tekmo s Kobaridom gladko zgubili v dveh setih 3:15 in 4:15. Ker pa je tekmovalo samo dvoje moštev, so zasedli drugo iriesto.
Naša članska vrsta se je tokrat na tekmovanje zelo dobro pripravila in je pokazala že kar dobro znanje. Imela pa je smolo, da je prišla v najtežjo skupino. Proti »Soškim elektrarnam« so začeli ■ odlično in so na presenečenje vseh odločili prvi set v svojo korist. Premajhna rutina pa je bila kriva, da so nadaljnje tri zgubili. Nato pa so moštvo »Elektro Gorica« gladko odpravili v treh setih, s Kobaridom, ki je postali pozrieje prvak, pa so zgubili prav tako v treh setih, vendar po zelo močnem odporu 4:15, 9:15 in 10:15.
Zaradi klubaškega odstopa Soških elektrarn, ki so v tekmovanju dosegle prvo mesto, vendar so bile diskvalificirane, ker so nastopale z igralcem iz Kanala, so naši odbojkarji takoj po igri s Kobaridom nastopili v zadnji borbi za 3. in 4. mesto proti šibkemu nasprotniku iz Anhovega. Prva dva seta so gladko dobili, v tretjem pa so imeli smolo, ker zaradi preutrujenosti ž'e skoraj niso videli več žoge v zraku ter so ga zgubili s 13:15. Potrebni so bili vsaj kratkega počitka in nato naj bi šele odigrali še zadnji set. Proti postaji pa je že vozil zadnji Vlak in vodstvo se je moralo odločiti, da prepusti tekmo mnogo šibkejšemu nasprotniku iz Anhovega ter se za-dovoliti s četrtim mestom med sedmimi.
Slabe nedeljske avtobusne zveze so nam še enkrat pokazale, da bodo »moštva morala potovati z lastnimi vozili. V sedanjih okoliščinah pa mora vodja z uro v reki preganjati tekmovalce, kar jim jemlje nujno umerjenost in negativno vpliva na rezultate. Ne glede na vse negativne okoliščine pa lahko trdimo, da so naši odbojkarji začeli kar dobro in da bodo z redno vadbo lahko napredovali, saj spada odbojka med najlepše športne igre in se lahko goji povsod. S. L.
(
POLETNI USPEH NAŠIH SMUČARJEV
Smučarski -klub iz Kranja je priredil tradicionalni slalom pri Češki koči pod Grintovcam letos 9. avgusta. Naš smučarski klub ie posla-l na to tekmovanje Ivana Ferjančiča, ki je padel, vendar je le še rešil 17. mesto s časom 1,26,3. Odličen uspeh sta dosegla naša mladinca Marko Tratnik s časom 1,13,0 kot tretji in mladi 14-letn,i Dimitrij Zigon, ki je bil s časom 1,31,0 deseti. Če upoštevamo, da se je fekmo-vanja udeležilo okoli 40 najboljših slovenskih smučarjev dn da je bilo izvedeno sredi poletja, ko naši tekmovalci že dalj časa niso videli snega, lahko upamo, da nam bo dala prihodnja sezona, na katero se hočejo naši smučarji dobro pripraviti, še mnogo lepih uspehov.	S. L.