«1 Unf
Leto I. (VIII.), štev. 181
Maribor, petek 9. decembra 1927
»rvTRm
Izhaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16, ori Rad« pri poštMHn ž*k. tm. v	«1 tt.4<09
V«K* m«e«4no, preietmtn v upravi ak po poifl 10 Dkrv, deatorfkm na dom pa t2 Dta
Telefon:
Ursdn. 440 Uprava 455
U redfliatvo «j »praara; Maribor, Al®k«a*4rova e««taftt t3
Oglasi po tarif«	’
Oglaee sprejema tatH o#a3s< ocMetafc JAMri v LfrateJ^rtl,
mmsBm
Revija našega Itsjlfuraega dala
@b sneli
KRASNO USPELI OBČNI ZBOR AGILNE ZVEZE KULTURNIH DRUŠTEV ZA MARIBORSKO OBLAST. TAMBUR. IN PEVSKI KONCERT.
Maribor, 9. decembra.
Včerajšnji občni zbor Zveze kulturnih društev v Mariboru, ki se je začel ob 11. uri v dvorani Narodnega doma, spada brezdvomno med lepe in vspodbudne dogodke. Iz nič v materijelnem pogledu in z velikim duševnim poletom je ZKD pred dvema letoma začela delovati, storila je mnogo in bo še več, ker duševne sile kulturnih in prosvetnih delavcev so čile in požrtvovalne ter je tudi občni zbor nudil blagodejno sliko velike iniciative.
Iz delovanja ZKD.
Predsednik g. učitelj Skala je po pozdravu zbranih zastopnikov društev, zastopnika velikega župana in prosvetne uprave g. dr. Kotnika, podžupana g. dr. L i p o 1 d a s soprogo in zastopnika ljubljanske ZKD g. Berlota, podal sliko kulturnega delovanja in položaja v mariborski oblasti. Kar se tiče sklepov lanskega občnega zbora, je ZKD vse po najboljši moči in volji izvršila ter delovala v pogledu knjižnic, odrov, glasila, članstva, predavanj in za narod važnih akcij. Lani je bilo v Zvezi 186, letos pa že 206 društev, od katerih ima 82 društev lastne knjižnice. 16 knjižnic je Zveza na novo ustanovila ter je organizirala po oblasti več sto predavanj in dala raznim odrom nad 300 iger na razpolago. Publicistična knjižnica se vneto pripravlja, za zbiranje in ohranitev narodnih u-metnin se pa snuje tudi narodna galerija. Velika pozornost se bo v bodoče posvečala tamburaštvu.
Znani slovenski tamburaš g. Alojzij J a-2 o d i č iz St. Lenarta je zanimivo poročal o tamburaštvu — iugoslovenski narodni godbi in za čim uspešnejši razvoj tega domačega kulturnega in prosvetnega sredstva se je priporočalo marsikaj tudi med debato. Tako je prof. B r o 1 i h opozarjal, kako je tamburica širom Istre budila narodno zavest, učitelj Lukner je povdarjal važnost tamburaših zborov za mladino do 18. let, trgovec Šoštarič je pa naglašal, da se stori v kulturnem in narodnostnem oziru mnogo dobrega, če se v tamburaške zbore po deželi privabi trgovski naraščaj.
Iz blagajniškega poročila je razvidno, da se je denarni promet ZKD povečal. Mestna občina je prispevala enako ko lani. Posojilnica v Mariboru je zvišala svoj prispevek za looo Din, ministrstvo prosvete pa ni dalo nič. Od kulturnega dneva je bilo 3260, od kinopred-stav, ki jih prireja predsednik Skala, pa 3500 Din dobička. To so glavni dohodki.
O ustanavljanju knjižnic
Je zopet poročal predsednik. Vse knjižnice, ki so bile ustanovljene, se najboljše razvijajo. Sedaj se je nabralo zopet že 60 prošenj za ustanovitev knjižnic. So pa tudi kraji, iz katerih prihajajo žalostna poročila. V primer je služil dopis iz neke vasi, kjer je edina čitalnica v rokah prodajalca žganja in kjer društvo gasilcev služi interesom treh krčmarjev.
Pri proslavi desetletnice ujedinjenja prihdnjc leto hoče ZKD podati kulturno sliko mariborske oblasti s posebno razstavo. Društva so dobila navodila za zbiranje statističnih in drugih podatkov, zlasti pa slik, katerih pomanjkanje se vidi v vseh knjigah, ki ‘obravnavajo življenje in razmere v Sloveniji: Kulturni delavci naših severnih krajev vidijo v
tem veliko potrebo pridobivanja in pri-občevanja slik. Mnogo bi koristilo, če bi listi prinašali slike iz delovanja društev ZKD.
Dosedanji odbor je bil soglasno ponovno izvoljen, na novo pa stopita vanj dva člana vodstva tamburaškega odseka.
Glasbena prireditev, ki se je vršila popoldne v vseh gornjih prostorih Narodnega doma, je uspela nad vse pričakovanje lepo. Nabralo se je domačega občinstva in tudi posetnikov iz zunanjih krajev toliko, da so bile zasedene vse mize v veliki in spodnji mali dvorani ter tudi deloma galerija. Značilno je, da so bili zastopani predvsem gospodarsko šibki sloji, znatno število je bilo-iz delavskih in iz vrst malih nameščencev. Znamenje, da je v teh krogih mnogo razumevanja za uživanje lepe glasbene umetnosti in da privlači zlasti tudi naša domača jugoslovanska godba, tamburica.
Zveza kulturnih društev je na dopoldanskem občnem zboru obširno razpravljala o organizaciji tamburaških zborov po deželi. Popoldne je pa hotela praktično pokazati lepoto tamburaške godbe iti so se v to s hvalevredno požrtvovalnostjo angažirali razni tamburaŠki zbori iz mesta in oklice. Koncert je trajal od 3. do 7. zvečer, menjavali so se razni zbori v nastopih, publika je vztrajala in uživala mile zvoke tamburic.
Nastopili so sledeči tamburaški zbori: Trgovske in obrtne napredne omladine iz Maribora, narodnega delavskega društva »Bratstva« iz Maribora (odrasli in naraščaj), dijaški tamburaški zbor društva »Zvon« na Teznu, tamburaški zbori iz Sv. Antona v Slov. Gor., iz Št. lija, iz Sv. Trojice in končno združeni tamburaški zbori. Pokazalo se je, da tam burica enako obvladuje melodije narodnih kakor tudi umetnih pesmi. Vmes pa so nastopili s pevskimi točkam:	pevsko društvo »Orač« iz
Rač, »Luna« iz Krčevine, »Zarja« iz Pobrežja, »Drava« in »Jadran« iz Maribora.
Prireditev sama je dosegla v muzikalnem ozira upoštevanja vredni uspeh. Kar smo slišali, je pričalo o agilnosti teh društev. Aktualno pa postane sedaj vprašanje nadaljnega razvoja teh društev in oživljanja pev sko-organizatoriškega pokreta. O tem bo treba kmalu resno razpravljati.
Po oficijelnem koncertnem delu se je vršila animirana zabava s plesom ob zvokih tamburaške godbe.
Tudi ta prireditev je pokazala neprestano izpopolnjevanje narodnega kulturnega dela. Zveza kulturnih društev v Maribora je po šele dveletnem obstoju postala močan in uva ževan faktor našega javnega življenja.	__________
Hotel Haftbwkdi -
V soboto dne 10. decembri odprto od 20. ure do
2. ure zjutraj
Družinski večerni koncert
Priložnost za ples. Program velike atrakcije.
V nedeljo jutranji in večerni koncert' 1889
Prispevajte za spomenik Kralju Petru v Mariboru
Tragedija nesrečnega zakona!
PEKEL V HIŠI. — ŽENA IN HČERKA OBTOŽENI UBOJA.
M a r i b o r, 9. decembra.
Porotna razprava radi umora Žuže Š a v e 1 j iz Gorice v Prekmurju je bila v sredo popoldne končana s smrtno obsodbo starega Čahuka in oproščenjem njegovega sina Kalma-na.
Stari je ostal mrko-molčeč do kraja. Sedel je poleg sina kot bi ga vse skupaj prav nič ne brigalo.
*
Četrta zimska porotna razprava in — tretja o umoru! Prva in druga sta končali z obsodbo v smrt na vešalih, kakšen konec bo vzela današnja?
Državno pravdništvo obtožuje 25-letno Ivano Rajšpovo, samsko posestniško hčer in Ivano Klemenčičevo, 571etno posestnico, da sta 18. avgusta 1.1. umorili v Grušovi Jurija Klemenčiča, moža drugo-in očima prvoobtoženke.
V razlogih obtožbe pravi javni ob-tožitelj, da je bilo zakonsko sožitje med pokojnim Jurijem Klemenčičem in njegovo ženo drugoobtoženko prava slika zakona sovraštva, propadanja in končne propasti. V tej zvezi, ki je trajala celih 37 let, je po navedbi Ivane Klemenčičeve same vladalo medsebojno umevanje borih prvih šest tednov zakona! Vso ostalo dolgo dobo sta si stala nasproti mož in žena kot nespravljiva sovražnika, ki sta zalezovala drug drugega, se sumničila, pretepala, tožarila in skrito ter očito nadaljevala neizprosno medsebojno borbo. V takih razmerah ni nerazumljivo, če se je pojavila misel na umor soproga, kar je postalo končno kruto dejstvo.
Pokojni Klemenčič je bil robat človek, zlasti v svojih mladih letih. Še bolj nasilna in povsem neženskih lastnosti pa je bila njegova življenska družica, današnja drugoobtoženka. Bila je že kaznovana radi posesti in nošenja orožja — streljanje s puško ji ni bilo nič nenavadnega! Enkrat je bila kaznovana že tudi radi lahke telesne poškodbe na lastnem možu. Lahko si predstavljamo, kak pekel je bil v hiši Klemenčičevi!
Jurij Klemenčič pa se je z leti nekam ugnal in gledal le še na to, da bi bil preskrbljen za starost. Nastala so j trenja med njim in ženo radi gospodarskih vprašanj. V teh bojih je imela žena na svoji strani tudi otroke, zlasti prvoobtoženko Ivano Rajšp, svojo nezakonsko hčer, ki je bila rojena v času, ko je služil Klemenčič 41etno ječo radi nekega uboja. Starega niso pustili niti delati, jesti mu niso dali, pač pa ga zmerjali, da noče delati in da zapravlja. Imel je proti sebi vso rodbino, ki se ga je hotela iznebiti na ta ali oni način: včasih celo pravnim pototn: lani je žena stavila predlog na preklic svojega moža, v čemur pa ni uspela. V izbiranju sredstev je postala nato vedno manj izbirčna. Takrat je ob neki priliki rekla prvoobtoženka svoji znanki, da je bila le ta v napotju, da ni — Klemenčiča ubila...
Stari Klemenčič je uvidel, kaj se plete proti njemu in je spoznal, da besede, o umoru, ki so po naključju nekje padle, niso brez podlage. Hotel je ube žati in je vložil tožbo na ločitev zakona. To pa je bila njegova poguba. Z ženo je bil solastnik posestva do polovice. Klemenčičeva je vedela, da
zgubi vse pravice iz Ženitovanjske pogodbe, če se zakon loči iz njene! krivde. Da pa do take ločitve prav, lahko pride, je mogla sklepati iz dej' stva, da je imela tekom zakona ne zakonskega otroka. Misel na umori soproga ji je prešla v sklep. Obe obtoženki sta se dogovorili, da Klemen čiča o prvi priliki kratkomalo odstranita. To je dala stara Ivana razumeti celo svoji hčeri Mariji, poročeni §ott-mann. Oba sina Jurij in Večeslav pa1 o strahoviti nameri nista bila poučena, ker sta se zdela obtoženkama menda »nezanesljiva«. Stari Jurij Klemenčič je že javno pripovedoval okoli pri sosedih, kaj ga čaka doma...
Do katastrofe je prišlo 18. avgusta, o kateri se zagovarjata stara in mlada1 Ivana, da sta spravili Klemenčiča vt silobranu in ne namenoma na oni! svet. Incident da je izzval stari sam,] ki je prišel s srpom nad ženo. Med’ pretepom da ga je hči v samoobrambi s polenom tako težko pobila, da je na poškodbah kmalu nato umrl. Izi izjav nekaterih prič pa sledi, da jej) zgodba o silobranu iz trte izvita. Ob-! dolženki sta Klemenčiču glavo na-, ravnost zdrobili s peterimi udarci polen in mu zlomili tudi roko. Tako! obtožnica.	i
Razprava se vrši pred popolnoma-nabito porotno dvorano. Večino av-<‘ ditorija tvori kmečko ljudstvo, ki po-' zna razmere v hiši pokojnega Klemenčiča v Grušovi. Porotni senat:/ predsednik dss. Vidovič, votanta dss./ dr. Senjor in okr. sodnik dr. Trav-: ner. Obtožbo zastopa prvi državni; pravdnik dr. Jančič, zagovarja dr,' Novak: izvedenec-zdravnik dr. Zor-jan.	_	.	i
Ko prečita zapisnikar avsk. Piš-; kot obtožnico, prične zasliševanje Klemenčičeve. »Ste slišali obtožbo?«d vpraša predsednik'in odkrije na pultu postavljeno lobanjo Jurija Klemenčiča, razbito na več krajih. Dvorana zašušlja ob pogledu na »mrtvaško glavo«, Klemenčičeva pa plane v, jok in odgovori: »Ja!« Razlaga na' dolgo in široko svoje zakonsko živ-1 ljenje in kritični spopad z možem. Pravi, da ni niti najmanj kriva moževe smrti, ker se ga niti dotaknila ni. Kaj pa sta imela Klemenčič in Rajšpova, drugoobtoženka, ne ve. Rajš-pova pa izjavi, da je sicer kriva, nfj pa imela namena ubiti očima. Vse je? bilo storjeno v silobranu. Obe obto->J ženki sta veliki robustni ženski in? nad vse zgovorni. Ob 11.30 je šele pričelo zasliševanje prič.
Razprava je bila ob 12.45 preki-njcna za tretjo uro popoldne. ,,
Zakopani milijoni.	i
V sredo je umrl v Prčanju pri Dubrov-j niku 661etni posestnik Pero Junak, o ka-* terem se je splošno mislilo, da nima nobenega premoženja. Tri dni pred svojoj smrtjo pa je na splošno presenečenje! vseh, sporočil svoji rodbini, da je na tem in tem mestu zakopal svojo blagajno, v kateri je velika gotovina v zlatu. In res so po njegovi smrti našli na navedenem kraju veliko železno blagajno, v kateri je bilo zlatega denarja v vrednosti nad milijon dinarjev, skupno premoženje čudaka pa se ceni na več kot štiri milijone. Junak je odšel že kot 141etni deček v Ameriko, kjer je opravljal najtežje posle kot rudarski delavec. Nedavno se je vrnil v domovino in živel skrajno skopuško, kakor da bi ga tila največja revščina, .—j
IHarf&orikT V t C Z R W T K loTfC
V Mariboru, fine 5». XII. 1927
Seja mariborskega občinskega
sveta
BURNO PREPIRANJE MED KLERIKALCI IN SOCIALISTI. - PO KOMISA-RIJATU DIŠL — ZIDANJE STANOVANJSKIH HIŠ SE MORA NADALJEVATI. NEODLOŽLJIVA REGULACIJA MELJA.
Pri seji občinskega sveta v sredo zvečer ni bilo niti ene zadeve brez prepirov med .socialističnimi odborniki in prvaki SLS. Zlasti svetnika B a h u n in dr. Jerovšek sta dobojevala izredno serijo dvobojev, ki so tekom let postali specijaliteta mariborske občinske zboro-valnice. Obiskovalci galerije so najbrž slutili n»kaj takega za likof, prišli so v precejšen številu in — popolnoma na svoj račun.
Začelo se je z vprašanjem socialističnega kluba glede namestitve mestnih u-Siužbencev. Na podlagi dveh slučajev se Je županu očitalo nastavljanje uslužbencev brez odločevanja občinskega sveta.
Konzorcij za zgradbo žične železnice od Peker na Pohorje je prosil mestno občino za primeren prispevek, povdarja-joč, da je to bolj formalnega značaja, da bi se pokazal interes občine za tako podjetje. Konzorcij sam je denarno dovolj močan za vzdrževanje svojega podjetja. Zadeva se je odstopila tajni seji.
Stavbeni urad je stavil nujni predlog za zgradbo stanovanj za šoferje pri garaži. Potrebno bi bilo 856 tisoč Din, pridobilo bi se pa 15 manjših stanovanj. Stroške bi kril avtobusni promet.
Župan je odgovarjal svetniku Bahunu na vprašanje glede nerešenih prošenj starega mestnega uslužbenca Lamprehta. Zadeva še vsled tega ni rešena, ker je treba presoditi, za kakšno delo bi bil ta uslužbenec še sposoben. Bahun se s takim odgovorom ni zadovoljil ter je o-risal obširnejše silno bedo starega delavca, Pol svojega življenja je delal pri mestni plinarni, sedaj pa samo še njegova žena zasluži na mesec 100 Din, ker rta-žiga 6 plinskih svetilk. Mož pa ima za po škodbo v svoji službi mesečno nezgodno rento v znesku dveh dinarjev. — »Evo  poglejte si ga!« — zakliče svetnik Bahun, ko se slučajno ozre — »ravno sedajle je vstopil, pa lahko vsi presodite, če je pri takem živem mrliču res potreba dolge mesece razmišljati, za kako delo bi bil še sposoben!« — Zadeva pa se je odstopila zopet odseku.
Nov prepir se razvije, ko dokazuje svetovalec Bahun, da so se pri zadnjem razdeljevanju stanovanj kršili sklepi občinskega sveta. Dr. Jerovšek, ki je bil tedaj referent, odgovarja, da je že od začetka opozarjal na možnost pomot in da je mestni svet dobil tudi pooblastilo za potrebne' popravke. Na Bahunovo u-govarjanje, zakliče dr. Jerovšek: »Pa popravljajte vi vse to po volitvah!«
Poročevalec gradbenega odseka predlaga posebno strokovnjaško in odborni-ško komisijo za proučevanje regulacijskega načrta za magdalensko predmestje in Melje. Sprejme se pa razpis natečaja z nagradami po 20, 15 in 10 tisoč Din za najboljše načrte. Po razlaganju poročevalca, da so načrti za zidanje sta- ' novanjskih hiš pripravljeni, in da se bodo gradile tudi male hišice iz raznih fondov,
zahteva svetnik Bahun načelno izjavo za zidanje stanovanjskih hiš. »Najprej volja, potem drugo. V »Slovencu« je lahko zidati hiše, govoriti je pa treba jasno tudi ob volilni agitaciji«. — Dr. Jerov-šku, ki ugovarja, zakliče eden od socialistov: »K velikemu županu ste hodili in-trigirat proti gradbenim kreditom«. — Nadaljevanje zidanja stanovanj je bilo v načelu sprejeto.
Za električno podjetje se sklene nabava osebnega avtomobila, potrebnega pri delu in nadziranju na obsežnem omrežju. Sklene se tudi nabava dveh vozov za mestni avtobusni promet in sicer za zvezo Melje—Studenci.
Na predlog poročevalca finančnega odseka se za preureditev Melja odobri kredit od dveh milijonov in najetje posojila iste svote. Posojilo se bo krilo z delom preostanka od davščine na vino in z zaostalimi najemninami, ki jih bo moral plačevati vojaški erar, ko dobi občina pravdo tudi v zadnji instanci. Na ugovore proti uporabi sredstev iz gradbenega fonda v druge svrhe, pojasni podžupan dr. L i p o 1 d formalno stran pri najetju posojila ter opozori na nujno potrebo kanalizacije. Odsekov predlog se na to sprej me.
Mestno knjigovodstvo je zaprosilo za provizorij za januar in februar. Provi zorij je bil soglasno sprejet, prej je bil pa hud prepir župana in dr. Jerovška s so cialisti, ki so ironično vprašali, kaj je s proračunom. »Vaš Grčar je kriv, da ga ni« — sta klicala župan in dr. Jerovšek »toliko je delal za svoj stranko, da ni u-tegnil napraviti proračuna za šolo«. »Prazen izgovor! Mestni proračun ne more biti odvisen od šolskega, ki znaša komaj 3 tisoč dinarjev. Za komisarja hočete prositi po volitvah» — so odgovar jali socialisti.
Za preureditev mestnega kopališča bo napravljen nov proračun na podlagi ele ktrične kurjave. Dr. Jerovšek je moral tudi ob tej priliki povedati: »Bahun je kriv, da je kopališče tako!« »Vi ste ga pa hoteli prodati!« — je bil odgovor.
Pri računskih sklepih mestnih podjetij predlaga podžupan dr. L i p o 1 d preglednejše sisteme računskih zaključkov. Poročevalec P f r i m e r je podal preglec gospodarstva pri plinarni in pogrebnem zavodu. Dr. Jerovšek in Bahun sta se kregala radi pogrebnega zavoda, ker je drugi prvemu očital, da je hotel zvišati pogrebne stroške pri nižjih razredih. Dr. Jerovšek' je odgovoril, da se nikdar n' mislilo na tako 'zvišanje, marveč samo na regulacijo tarifov v slučaju pasivno sti zavoda.
Za Špeharje se je končnoveljavno določil kot stojišče Vodnikov trg. Občinski svet se je pridružil tudi zahtevi pekov iz mesta, da morajo delovni čas v pekarnah upoštevati tudi oni peki, ki delajo brez pomočnikov in vajencev, da ne bo neenakega konkurenčnega boja.
Drugi svedrovec — sokrivec Armanda Hansa aretiran
Na podlagi točnih podatkov in izčrpnih Ugotovitev mariborske policije, so dunajske varnostne oblasti nadaljevale zasledovanja v svojem območju, kamor so vodile sledi tajinstvenih zločincev. Dunajski kriminalni organi so imeli uspeh in posrečilo se jim je izslediti drugega komplica — svedrovca strokovnjaka — v osebi Karla Lindla, pekovskega pomočnika iz Strebersdorfa, XXI. okraj (FIo-ridsdorf). Dunajska policija je s pomočjo informacij ugotovila, da je Armand Hans, ki tiči v mariborskih zaporih, odpotoval z Dunaja dva dni pred izvršenim zločinom na Koroški cesti v pekarni Karla Robausa. Hans je stanoval na Dunaju pri materi, hišnici v IX. okraju, Grii-ne Torgasse 33, odkoder je po usodnih materinih izpovedbah odšel z nekim tovarišem, pekovskim pomočnikom iz Strebersdorfa, iskat dela in zaslužka na Madžarsko. Delo in zaslužek sta si svedrovca
zamislila v obliki vloma, ki sta ga tud spretno izvršila, toda slabo prikrila.
Izpovedbe nič zJega sluteče mamice so vrgle takoj sum na policiji dobro znanega peka Karla Lindla, ki ga je tudi Hansova mati po predloženi sliki spoznala za tovariša svojega sina. Lindi je priznal, da je ugotovljenega dne odpotoval s Hansom proti jugu, o ostalih ugotovitvah v interesu preiskave oblasti ne dajejo pojasnil. Znano le tudi, da je bil Hansov zločinski tovariš že 4 leta v ječi radi drznega vloma v blagajno nekega dunaj skega urada. Lindi in Hans pa sta se spoznala na svedrovski univerzi Karlau pri Gradcu. Torej bodo njuna pota in njuna dejanja precej sorodna in ni dvoma, da sta pri vlomu v Mariboru uspeh delila, morala pa bosta deliti tudi kazen, ki bo njuno poznanstvo še bolj utrdila. —
Dražba aa carinarnici.
Trgovski gremij obvešča svoje člane, da bo jutri v soboto kakor tudi v ponde-ljek, vsakikrat ob 9. uri dražba raznega trgovskega blaga. —»
Mariborski	in
Stranke,
d se obračajo na »Večemik« z raznimi vprašanji ali informacijami, prosimo, da prilože za odgovor vedno znamko ali pa dopisnico, sicer na dopise sploh ne bomo odgovarjali. —
Občinske volitve v Studencih. Prihodnjo nedeljo pade odločitev o nadaljnji usodi v našem delavskem centru. Glavni nasprotniki sedanje socijalistične trdnjave so na eni strani klerikalci, na drugi komunisti. Volilni šlager zadnjih je »samostojna fara«, ki se baje namerava ustanoviti v Studencih, kar bi stalo ogromne vsote. To želijo pristaši SLS in jim baje ne nasprotuje niti sedanji župan g. Kaloh. Zato se pojavljajo razne socijalistične struje, ki ne soglašajo z dosedanjim gospodarstvom. Tudi radi nakupa gostilne »Triglav« je mnenje deljeno. Ob-; ektivni opazovalci pa v delovanju sedanjega odbora ne vidijo nikakih neredno-sti, nasprotno je socijalistična večina v raznih problemih — proti pričakovanju   pokazala svojo naklonjenost za dobrobit vseh občanov. Zanimivo je, da so bile vložene sledeče 4 liste: 1. Socialistična: nosilca gg. Kaloh in Pušnik. 2. Gospodarska (napredna): nosilca gg. Ulrih in Belšak (hišna posestnika). 3. Klerikalna in najemniška: .nosilca gg. Mlaker in nadučitelj Alt. 4. Komunistična: nosilec g. Zupanc. Klerikalci so uprizorili proti iomunističnim kandidatom preiskovalno gonjo, ki pa je bila brezuspešna. Ker je bil 1. 1924 postavljen napram socijalistom »Narodni blok«, bo nova grupacija pokazala čisto nove rezultate. Vederemo! — Poskusi z našimi podmornicami v Angliji.
Naši prvi dve podmornici, zgrajeni v Angliji, delata sedaj poskusne vožnje v angleških vodah. Posetili sta že več angleških mest in prinašajo angleški listi o tem obširna poročila. Naše moštvo se je namreč pokazalo kot izredno spretno, ker je moglo že osmi dan po prevzemu samostojno voditi podmornice. Obe vojni ladji prideta v naše vode začetkom anuarja prihodnjega leta. —
Sneg... Sneg...
Prvi sneg, ki je zapadel točno pred tremi tedni, so južne sape kmalu stopile in mesto zaželjenega mraza je nastopilo spremenljivo jesensko vreme. Zadnje dni novembra je pričelo deževati in je polagoma dežilo prav do Marijinega oznane nja. Včeraj pa je termometer zdrsnil navzdol in še predpoldne je začelo sne žiti, ne da bi prenehalo. V mestu je do večera na razmočeni podlagi ostalo zelo malo snega, dočim ga je na Pohorju zapadlo v razveseljivo ugodnejših in znatnejših količinah, kar je med smučarji in sankači zopet dvignilo razpoloženje in u-trdilo upanje, da bo vendar pričela željno pričakovana zimska sezona v pohorskem Chatnonixu. — Davi se je nebo malce zjasnilo, vendar najobčutnejša vremenska izprememba ne more do nedelje skvariti ugodne smuke. —
Ljudska univerza.
Kakor smo že poročali, priredi operni pevec Fran N e r a 1 i č v pondeljek, 12. trn. v veliki kazinski dvorani koncert s sledečim sporedom:	a) Parma: »Urh,
grof celjski«. Podoknica, b) Zajc: Romanca iz »Zrinjski«. 2. Verdi: »Rigo-letto«. Velika arija iz 3. dejanja. 3. a) Gounod: »Faust«. Molitev Valentina, b) Puccini: »Tosca«, arija Scarpija. 4. a) Wagner: »Tanhauser«, nastop Wolframa. b) Zvezda večernica. 5. a) Čajkowsky: »Evgen Onjegin«, arija Onjegina. b) Verdi: »Ples mask«, arija Renata. 6. Rossini: »Seviljski brivec«, nastopna arija Fi-gara. Vstopnina običajna; predprodaja na običajnih mestih. —
Kolo jahačev v Mariboru naznanja, da se je po naklonjenosti gg. oficirjev omogočilo otvoriti jahalno šolo in je prva vaja v nedeljo ob 9. uri v jahalnici 32. art. polka. Vabijo se vsi člani, ki se nameravajo udeleževati pouka v jahanju, da se v nedeljo, 11. t. m. ob 9. uri zglasijo v novi artiljerijski vojašnici. Za pouk se plača za vsako uro 5 Din. — Kolo jahačev namerava tudi članicam nuditi priliko za izvežbanje v jahanju in otvoritvi za nje posebno šolo, če se jih prijavi dovoljno število. Pismene prijave naj se naslovijo na Kolo jahačev v Mariboru, art. kasarna. —
Akademija trgovskega in obrtnega naraščaja v Mariboru.
V nedeljo, lL tm. ob 3. pop. priredi neumorna trgovska in obrtna mladina v Narodnem domu svojo redno letno akademijo. Pokazati hoče svojim služboda-;alcem, uspehe svojega izvenposlovnega zanimanja. Priredila bo lepo igro, tam-burala in nastopila z godbo na lok. Pričakujemo, da bodo trgovci in obrtniki z veseljem prišli na to prireditev svojega naraščaja, ki skrbi za ugled in kulturni razvoj trgovskega in obrtniškega stanu. Tri leta že deluje društvo trgovskega in obrtniškega naraščaja in v vseh treh letih se je le enkrat obrnilo na trgovce in obrtnike za materijelno pomoč. S sredstvi, ki jih je nabralo s svojimi nastopi, se je vzdržalo kljub temu, da nima niti društvene sobe. Vstopnine ni, ker namen te prireditve je, da se stvorijo čim najtesnejše vezi med trgovci, obrtniki in njihovim naraščajem. Prostovoljni prispevki se bodo pobirali. Ako se bo trg. in obrt. stan brigal za svoj naraščaj, lahko mirno zre v lepšo bodočnost-----
Čajanka Angleškega krožka
minulo soboto v Vesni je bila povoljno obiskana in je potekla v najboljšem razpoloženju. Profesor dr. Kotnik je v gladko tekoči angleščini predaval o nastanku, zgodovini in znamenitostih Londona. Številne barvne slike je predvajal gosp. Kling. Nato je umetniški trio sestoječ iz g. Emila Perca, gdč. Bodner in g. Bajdeta vzorno izvajal celo. vrsto glasbenih točk. Čajanko je aranžirala ravnateljica »Vesne« gospa Rapoc z gojenkami zavoda na priznano izvrsten način in s finim okusom. —
Spretna tatvina porcelana razkrita.
V soboto je prispela v Maribor večja pošiljatev porcelanskega blaga, namenjena več mariborskim in celo ptujskim trgovcem. Pri prekladanju in izlaganju blaga na carini pa so privatni delavci zlorabili zaupanje tvrdk in od 12 zabojev blaga ukradli en zaboj,, ter plen razdelili med sabo. Zločin pa ni ostal dolgo prikrit Še isti večer je stražnik na Pobrežki cesti aretiral sumljivega moškega, ki je nosil težak nahrbtnik. V nahrbtniku so rožljali krožniki in skodelice, katerih izvor zasačeni lopov ni vedel navesti. Na podlagi slučajne aretacije je bila razkrita tatvina, o kateri se ni do takrat še nikomur sanjalo. Zaslišanje aretiranca je dalo povod za aretacijo dveh sotrudnikov, k! so dali prepeljati poln zaboj na stanovanje Ivana J., kjer so si razdelili blago. Pri tatvini sta sodelovala tudi Anton Ž. in Ivan P. Po policijski preiskavi bodo vsi oddani sodišču. Okradene tvrdke ne bodo utrpele nobene škode, ker je vse po kradeno blago zaplenila policija, predno so ga utegnili razpečati. —
Poskusen samomor.
V sredo ob 20. zvečer je Roman V„ predno je prišel na dravsko brv, opazil na brvi neko žensko, ki je v Samomorilnem namenu hotela preplezati ograja Ko se ji je neznanec približal in jo prijel za roko, da ji namero prepreči, se mu je s silo izvila iz rok in v skoku planila čez ograjo v Dravo. Za trenotek so jo valovi pokrili, nato pa se je zopet prikazala na površju in z močnimi kretnjami spretno plavala kakih 150 m ob bregu, nakar so jo z drogom potegnili iz mrzle vode. Pri zaslišanju je priznala namen samomora, ni pa hotela navesti vzroka. —
Policijski drobiž.
Poleg 5 aretirancev je bilo na policijo privedenih več oseb odgonskim potom, vloženih pa je bilo 18 prijav, radi najrazličnejših prestopkov. — Sam se je javil policiji Emerih Potočnik iz Maribora, ki ga zasleduje sodišče v Sremski Mitroviči radi zločina tatvine, ki jo je izvršil že pred štirimi leti pri svojem službodajal-cu. — Aretirana je bila I91etna Jožefa Krušič radi tatvine, ki jo je izvršila pri svojem varuhu, kjer je stanovala več dni. Sinoči jo je policija izsledila in oddala sodišču. —
Starešinska zveza »Triglav« v Mariboru
sklicuje izreden občni zbor na pondeljek dne 19. decembra v gostilniških pr0**®" rih Narodnega doma v Mariboru ob 8. uri zvečer. Dnevni red: Izprememba pra-viL — Odbor. —
V MtrlSoriOtaeU 19Ž7.
1War!S6tsff VFČFPfff* W*.
'Stran 3.
Uspehi in nevarnosti misijonarjev
IGRALCE SPREOBRAČA IN POSTANE SAM IGRALEC. — MED PARIŠKIMI BERAČI.
Nedavno so listi poročali o neki italijanski nuni, ki je prevzela važno in nevarno delo za odsek Lige narodov, ki zasleduje trgovino z dekleti. _ Požrtvovalna nuna je obiskala nešteto zločinskih beznic ter se je na ta način izpostavljala podobnim nevarnostim, kot misijonarji med divjimi pogani. Ce bi jo bili zločinci spoznali, bi ji bila strašna smrt gotova. Redovnica ie pa imela srečo, v roke pravice je izročila mnogo zločincev^ in še več ubogih žrtev je rešjla strašnega zla^
So pa misijonarji, ki nimajo sreče. Povodom uspehov italijanske nune navaja sedaj pariški list »Oeuvre« nekaj značilnih in zanimivih primerov ponesrečenih misijonarjev. Jako je bil v Parizu neki moralist, ki je spisal že več knjig o nemorali igranja in stav; Da bi v svrho spreobračanja soljudi nevarnosti igranja še bolj spoznal, se je nekega dne pojavil sam na dirkališču ter se tam od znancev natančnejše informiral, kako se vršijo stave in kako pride do nevarne igralske strasti. Stave in igre je pa tako temeljito •spoznal, da se še danes • potika po igralnicah in dirkališčih. Iz apostola je postal žrtev igralske strasti.
Iz Amerike je prišel v Pariz silno . vpet bojevnik proti alkoholizmu, da ki Parižanom predaval o nevarnostih alkohola. Grešno življenje po krčmah je pa hotel osebno preštudirati in ne-
kega jutra so ga policisti našli v cestnem jarku. Bil je pijan ko muha in ostanke svoje zgovornosti je uporabljal v proslavo alkohola. Ameriški konzulat je imel dosti truda s potla-čenjem cele zadeve.
Par let pred vojno je hotel neki novinar izčrpno opisati življenje pariških beračev. Preoblečen v berača in kruljevca — enkrat brez. roke, drugič slep, potem zopet gluh — se je sam potikal naokrog, da bi spoznal vse sleparije beraških postopačev. Po osmih dneh vnetih študij ob cerkvenih vratih in po drugih shajališčih beračev je izginil brez sledu. V redakciji ga niso več videli. Ostal je pri novem poslu, ker je uvidel, da se z beračenjem več zasluži, kakor pa z novinarstvom. Svoje novo znanje je hotel izkoristiti. Mogoče ima danes že vilo: kar je pri novinarjih silno redek slučaj — vsaj pri onih, ki samo pišejo.
Ker se je redovnica maskirala v trgovko z dekleti, se po mnenju pariškega lista lahko tudi tu pokažejo kočljive strani vseh uspehov. Če bo policija v Ženevi ali v Marseille-u hotela zapreti kako sumljivo zapeljivko deklet, se prav lahko zgodi, da se ženska užaljeno in ogorčeno odreže: »Kaj pa mislite? Jaz sem vendar nuna, ki iščem gojenke za samostan.« In policist se bo še lepo opravičil.
Leteči sanatorij
VPLIV ZRAČNIH VIŠIN NA DIHALNE ORGANE.
d »Deutsche medizinische Welt« zagovarja dr. med. et phil. A. H. Kett-ner idejo, tiaj se bolniki z bolnimi dihali zdravijo z vožnjami na aeroplanih v zračnih višinah 3000 do 4000 metrov ter opozarja na nekatere tozadevne poizkuse.
Znano je, da je zdravniška veda danes še brez vsake moči napram dušljivemu (oslovskemu) kašlju, ki .povzroča otrokom tako hude in dolgotrajne muke. Vsa zdravila so brezuspešna in deluje na bolnika blažilno le sugestivna zavest, da je v zdravniški oskrbi, da je zdravnik, ki mu zaupa, v njegovi bližini in da vživa zdravila, ki so po zdravnikovem zatrjevanju uspešna.
Dr. Kettnerja je poklical k družini neki tvorničar aeroplanov v Nemčiji; kar trije otroci so mu naenkrat oboleli na hudem dušljivem kašlju. Zdravnik je skušal na njih vsa sredstva, ki jih za ta slučaj stavi veda na razpolago, toda bilo je vse zaman. Prišla mu je pa ideja, naj oče dva starejša otroka, 6 in 91etni deklici, vzame s seboj na aeroplan; domneval je namreč, da bi mogla nagla izprememba zraka, manj ši zračni pritisk in manjša količina kisika ugodno vplivati na bolezen. Takoj po prvem poizkusu, ki je obstajal v dveurni vožnji v višini 4000 m, se je pokazalo znatno izboljšanje zdravstvenega stanja pri obeh otrokih. Po naslednjih dveh vožnjah, ki sta enako dolgo trajali in si sledili vsakokrat po dvodnevnem presledku, je bolezen Popolnoma izginila, dočim se je tretji otrok, ki bi radi prenežne mladosti ne bil prenesel tako napornega zdravljenja, moral mučiti nekaj tednov, dokler bolezen tudi pri njem ni ponehala po običajnem poteku.
Dr. Kettner sklepa: navadna izprememba zraka, ki učinkuje pri tej bolezni vedno blagodejno, zahteva kar več tednov, je združena z dolgim trpljenjem in različnimi sitnostimi in velikimi izdatki. Temu nasproti stoji trikratna vožnja v aeroplanu po dve uri, razmeroma majhen izdatek, nič sitnosti in takojšnje ozdravljenje.
Vprašanje je, nadaljuje zdravnik, ne učinkuje li taka nagla in radikalna izprememba zraka blagodejno tudi na neakutne. torej kronične, stare bolezni na dihalih? Ne bi se li dali odpraviti tem potem tudi stari brouhijalni katarji, ki kljubujejo vsem metodam in zdravilom? Tudi kronični nahod bi se morda dal na ta način izlečiti. Veliko ulogo igra namreč pri tem načinu
zdravljenja nenadnost izpremembe zraka. Človek, ki se povspenja na visoko goro, le polagoma prehaja v višje zračne plasti in se med potjo nekako postopoma in polagoma aklimatizira, dočim se pri dvigu z aeroplan-skim poletom izvrši izprememba zraka v najkrajšem času.
Nadaljni poizkusi, s tem sredstvom bodo morda pokazali nove smernice zdravljenju dihalnih organov, morda celo tuberkuloze.
Moda v iečah
Ameriški časopisi objavljajo zanimivo dogodbico, ki je značilna za žensko dušo. Kaznjencem belforskih ječ je dovoljeno čitanje časopisov in revij. Kaznjenke s posebnim zanimanjem prebirajo modna poročila, kajti neob-hodno potrebno je, da so informirane o modnih izpremembah za slučaj odhoda iz zaporov. Ko so jetnice, ki so bile že več let v ječi. ugotovile, da se nosijo zunaj vedno krajša krila, so se sporazumele in zaprosile jetniško upravo, da se jim dovoli poprava njihovih toalet v skladu z izpreminjajo-čo se modo. Doslej je bilo strogo prepovedano, da bi se na jetniških uniformah sploh kaj izpremenllo. V isti obleki, ki so jo sprejele na dan nastopa kazni, so tudi zapuščale ječo. Seveda se pri tem ni moglo paziti in ozirati na modne izpremembe v javnem življenju. Ravno ta strogost je bila jetnicam, zlasti mladim, zoprnejša in povzročala več bolesti kot kazen sama. Vendar niso samo ameriške jetnice tako modno razpoložene., So-trudnik »Petit Journala« pripoveduje, da je nekoč dobil dovoljenje za poset francoskega zapora, v katerem so bile samo ženske — »znamenite« zločinke. Predstojnica jetnišnice pa je po-setniku pripovedovala, da je kaznjenkam največja muka, ako se morajo razen pred jetniškim personalom kazati v svojih jetniških, ostudno sivih haljah, tudi pred drugim občinstvom. Zato ga je prosila, naj bo pri pregledovanju ječe obziren. V resnici se kaznjenke niso sramovale kazni, vse pa je bilo sram radi neokusnih, nemodernih toalet.
V Angliji so pazniki neke jetnišnice zgodaj zjutraj opazili, da je večina kaznjenk pudranih. Zaman je preiskava ugotavljala, odkod izvira dišeči prašek. Bile so namreč popolnoma izolirane od sveta. Končno so nekega dne izsledili, kako so ictnice strgale apno z zida in si ga spretno nanašale na lica.
Mariborsko gledališče
Petek, 9. decembra. Zaprto.
Sobota, 10. decembra ob 20. uri »Mada-me Butterfly« ab. C.
Nedelja, 11. decembra ob 20. uri »Logarjeva Krista«. Prvič. Navadne operne cene.
»Logarjeva Krista«. Ta lepa in priljubljena opereta se vprizori letos prvič v nedeljo, 11. decembra zvečer. Veljajo, navadne operne cene. Že prihodnji teden pa bo premijera operete »Takrat v starih časih«, ki obeta biti letošnji šiager..
Puccini: Madame Butterfly. Ta popularna opera, ki se je v lanski sezoni u-prizorila devetkrat, je sedaj spet prišla nanovo naštudirana na oder. Dosegla je pri prvi predstavi, v torek, nad vse zadovoljiv uspeh. Zasedba, režija in muzikalno vodstvo je bilo kakor lani, le, v vlogi kneza Jamadorija je nastopil g. Skrbinšek in kot stric fBonzo g. Stanko-via. V' izvedbi bi samo še podčrtali dobro označeno in dosledno izvedeno glavno vlogo Butterfly po g. Burjevi. Sicer pa o ostalih vlogah ni poročati-nič bistveno novega. Obisk gledališča je bil dober in potek predstave vseskozi dostojen.
H.	D.
Prireditev Uubllanskega velesejma I. 1928
, Upravni svet je na svoji zadnji seji sestavil program prireditev v letu 1928. Iz -tega načrta bo razvidno vsem gospodarskim in kulturnim krogom, da se Ljubljanski velesejem vedno bolj razvija in da so zasnutki od leta do leta širokopo-teznejši in postavljeni na obsežnejšo bazo.
Vffl. mednarodni vzorčni velesejem se vrši od 2,—11. junija 1928 torej ob času, ko se baš razvija kupčija na veliko za jesensko sezijo, na malo pa za spomladansko in poletno. Junij je za Ljubljano eden najlepših mesecev v letu. V petih razstavnih paviljonih se bo namestil med narodni vzorčni velesejem t. j. industrija, obrt in trgovina. Poseben oddelek bo tvorila razstava automobilov. En paviljon se bo uporabil za gostilničarsko, hotelirsko in kavarniško razstavo, zvezano cventuelno s tujsko-prometno razstavo in pokušnjo odprtih vin v sodu. V ostalem paviljonu bo nameščena higijenska razstava.
Med velesejmom, t. j. dne 6, 7 in 8. junija je predviden srednjeevropski gostilničarski kongrse v Ljubljani, ki ga organizira Zveza gostilničarskih zadrug v Ljubljani.
Posebne oddelke velesejma bodo tvorile reprezentativna razstava francoske industrije, češki oddelek in špecijelna mizarska razstava. Upamo, da prihodnje leto pritegnemo h sodelovanju tudi celokupno tekstilno industrijo, ki se zadnja leta nenavadno hitro in uspešno razvija.
Pokrajinska razstava se bo vršila od
1.—10. septembra 1928. Razstava bo imela predvsem agrarni značaj, zastopana pa bo tudi kultura, telesna higijena in avstrijska industrija in obrt.
Predvideno je, da priredi v dveh ali treh paviljonih Kmetijska družba za Slovenijo v Ljubljani prilikom 160-letnice njenega obstoja, veliko »Jubilejno kmetijsko razstavo«, ki bo obsegala sadjarstvo, zelenjadarstvo, čebelarstvo, mlekarstvo in sirarstvo, vinarstvo, kmetijske stroje, razstavo konj in govedi, razstavo perutnine in malih živali ter kme-tijsko-strokovno-poučni oddelek. V enem paviljonu bodo razstavljeni izdelki avstrijske industrije in obrti, ki pri nas še ni zastopana, ali je nedovoljno razvita. To bo prva tovrstna avstrijska reprezentativna razstava na Balkanu.
V enem paviljonu bo nameščena Higijenska razstava, ki bo, popolnoma pre-grupirana, gotovo vzbujala staro zanimanje vsega ljudstva.
Nadalje je projektirana razstava izložbenih oken, književna razstava, revija slovenskih narodnih noš, konkurenca slo venskih harmonikarjev, razstava ptic iz Slovenije in event. tudi ribarska razstava.
To so samo obrisi obeh prireditev v letu 1928, ki bosta, zvezani z raznimi drugimi privlačnimi razstavami in prireditvami, gotovo vzbujali enako, čc ne večje zanimanje kot dosedaj na celem balkanskem polotoku in še daleč preko na-,Ših meja.
Šport
ISSK Maribor — nogometna sekcHa.
Drevi ob 20. (8.) uri gimnastične vaje vseh oddelkov v Cankarjevi meščanski šoli. Udeležba obvezna. — Načelnik. .
Sokolstvo
Sokoli - smučarji! V soboto ob 8. uri‘j
zvečer sestanek v društveni sobi, Narodni dom. Udeležba s smučkami obvezna!
Skromno mnenle zločinca o zločinu
Pred tedni so našli na cesti v bit« zini. Londona truplo redarskega podčastnika Gutteridgea. Bil je na zverinski način umorjen. Skozi obe očesi mu je zločinec prestrelil lobanjo. Najboljši detektivi Scotland Yarda so pri čeli preiskavo, da razjasnijo zagonetni umor, ki je vzbudil pozornost v javnosti in razburjenje med londonskimi zločinci, ki so v številnih pismih, naslovljenih na policijo, zavračali krivdo in se celo zgražali nad načinom izvedbe zločina. Več zločincev je celo policiji ponudilo sodelovanje z obljubo, da bodo, čim najdejo kako sled, obvestili policijo. Sotrudnik nekega londonskega časopisa pa je pri-šelna originalno misel in inlervijuval znanega mednarodnega zločinca Yoh-na Murphya ter doznal njegovo mnenje o tajinstvenih zločincih. Murphy. je izjavil kot strokovnjak sledeče: »Gutteridgea niso umorili navadni razbojniki ali tatovi. Skoraj gotovo je postal žrtev maščevanja. Profesionalni banditi cenijo policijo kot nasprotnika in se ne maščujejo. Morilci pa so temu podčastniku vzeli iz žepa njegovo beležnico in mu stlačili med prste nalivno pero, kar dokazuje, da je bilo vse natančno premišljeno. Gotovo je, da redar ni mogel v noči beležiti zapiske. Umor je bil izveden s popolno hladnokrvnostjo.
Anglež - gentleman
Angleži so znani povsod glede precizne natančnosti in korektnosti, ki je Francozi ne upoštevajo preveč resno, kar dokazuje tudi sledeča anekdota, ki jo pripoveduje pariški pisatelj Hen-ry Beraut: »V neki večerni vlak, ki odhaja iz Londona, je vstopil potnik, na katerem se je jasno odražaj vpliv zaužitega \vhyskija. Kljub temu si je našel udoben prostorček v kupeju. Toda, nista minuli niti dve minuti, vrata se odpro in vstopi drug neznanec, ki je bil tudi malce razgret. Kot njegov prijatelj, ki je vstopil pred njim, je tudi on želel, da se njegovo stanje ne opazi in je mirno zavzel prostor v nasprotnem vogalu. Ko je vlak prevozil že precejšen del poti, vpraša prvi gospod sopotnika:	»Pardon. Ali mi
iahko poveste, kol|ko je ura?« Ogovorjeni ni dolgo iskal po žepih. Potegnil je dozo za cigarete, pogledal pobožno v inicijale monograma in odgovoril, ne da bi jecljal:	»Čemu ne,
gospod, danes je četrtek.« Prvi gospod se je korektno zahvalil s skromnim poklonom in dejal resno premišljajoč: »Četrtek?... Saj to je vendar postaja, kjer moram izstopiti! Hvala vam.« — Nobeden od obeh, zaključuje pisec, sc ni zavedal, da je govoril ne-zmisel in oba sta bila prepričana, da sta se obnašala kakor korektna Angleža.	_______
Pomladitev z magnetizmom.
■ Dr. Maks Kohorn je imel na Dunaju pred dnevi jako zanimiv govor, V katerem je med drugim razpravljal tudi o zdravljenju s pomočjo magnetizma, pred vsem v zvezi s pomlajevanjem. Predavanje, ki je vzbudilo splošno zanimanje, je imelo naslov »Obuditev življenskih moči«. Vsa dvorana je predavateljevim izvajanjem sledila z napetostjo. Dokazoval je na podlagi praktičnih ugotovitev, da temelji magnetična metoda na sugestivnih vplivih, ki se jih lahko uporablja le pri pojavih nervoze. Govoril je tudi o drugih ugodnih vplivih zdravilnega magnetizma in žel obilo priznanja.
STrarr^
Marffiotsfl VFCFPVJK Tu?«.'
T marT^orn ane 9. X1T T921.
Maksim Gorki:
Oiroika teta
53
Poslovenil dr. I. D.
Ko se spominjam teh svinčenih gnusob divjega ruskega življenja, se vprašam včasih: ali je vredno govoriti o teh rečeh? In z novo trdno |uverjenostjo si odgovarjam: vredno ; je, kajti — to je živa, podla resničnost, ki še do današnjega dne ni izginila. Ta resničnost, ki jo je treba poznati do korenin, da bi jo tudi s koreninami izruval iz spomina, iz človeške duše, iz vsega našega življenja, ki je tako težko in sramotno.
In še drug, bolj trden vzrok je, ki Bie sili, da opisujem te gnusnosti. Četudi tako odvratne, četudi nas tišče in ubijajo toliko prekrasnih duš, — je ruski človek vendar toliko zdrav in mlad po duši, da jih zmaguje in jih bo zmagal.
Ne samo zaradi tega je presenetljivo naše življenje, ker je v njem tako rodovitna in mastna plast vsakršne živalske podlosti, ampak zaradi tega, ker skozi to plast zmagovito poganja jarko, zdravo in ustvarjajoče, raste človeško dobro ter budi ne-porušeno upanje pa naše prerojenje k svetlemu, človeškemu življenju.
XIII.
Zopet sem pri dedu.
»Kaj je. razbojnik?« me je sprejel in udaril z roko po mizi. »Nu, sedaj te jaz ne bom več redil, naj te redi
babica!«
»Saj ga bom«, je rekla babica. »Kakšna težava pa je to?«
»Kar redi ga«, je kriknil ded, toda isti hip se je pomiril in mi pojasnil: »Sedaj sva si vse porazdelila, vsak živi zase...«
Babica je sedela pri oknu, hitro pletla čipke, — veselo so pokali klje-klji, kakor zlat jež je blestela na pomladnem solncu blazinica, gosto posajena z medenimi bučkami. In babica je bila sama kakor zlita iz medi — tako nepremična! Ded pa se je še bolj posušil, zgubančil, njegovi rdeči lasje so posiveli, mirna važnost njegovega gibanja se je umaknila goreči prizadevnosti, zelene oči so postale motne in so gledale prezirljivo. Smejaje se mi je pripovedovala babica o delitvi premoženja med njo in dedom: dal ji je vse lonce, sklede, vso posodo in rekel:
»To je — tvoje, za naprej ne spraviš ničesar več od mene.«
Nato ji je pobral vse stare obleke, nakit, kožuh iz lisičjih kož, prodal vse skupaj za sedemsto rubljev, denar pa je izposodil svojemu krščencu judu, ki je prodajal sadje, na obresti. Nazadnje je postal skopuh in je izgubil ves sram; šel je k vsem svojim starim znancem, ki so bili njegovi tovariši v cehu, k bogatim trgovcem in jim tožil, češ, da so ga upropastili otroci, ter jih prosil podpore. Izrabljal je to s svojo važnostjo, dajali so mu mnogo, velike bankovce: maha-
je z bankovcem babici pod nosom, se je bahal ded in jo zbadal, kakor otrok:
»Ali vidiš, neumnica? Tebi še stotinko tega ne bi dali!«
Nabrani denar je dal na posodo svojemu novemu prijatelju, dolgemu in plešastemu krznarju, ki so ga v predmestju imenovali Klista, in njegovi sestri — kramarici, debeli, rdečelični babi, ki je bila temna in sladka kakor med.
Vse v hiši je bilo strogo razdeljeno: en dan je pripravila obed babica iz tega, kar je kupila za svoj denar,
drugi dan je nakupil jedi in kruha ded in vsak dan so bili obedi pri njem slabši; babica je kupovala dobro meso, — on pa vampe;, jetra, pljuča, želodec. Čaj in sladkor sta hranila vsak za sebe, kuhala ča j v eni posodi in ded je v skrbeh govoril:
»Stoj, počakaj — koliko si vrgla čaja na vodo?«
Vsul si je čaj nai dlan, ga natančno preštel in dejal:
»Tvoj čaj je drobnejši od mojega, — to se pravi, da ga moram dati jaz manj, ker je debelejši in se bolj nakuha.«
MaRogleei. M st»ti je* povezovalne in eocljafn« namena •bčinstva: vaaka baseda 30 p, aajmanjii zneaek Din 6-
5 Sllali s
- m
Žanitva, dopieovanja bi ogla« ' trgovakoga ali raklamaagaj značaja: vaaka beiada 50 Mjmanjii zneaek Din 10'
a
Na hrano In stanovanje.
sprejmem dva gospoda. Več po dogovoru. Vojašniška 10. Gostilna Klanjšek.
1876
Oddam tako]
prazno sobo gospej ali gospodični, ki mi plača za 3 mesece naprej. Tattenbachova 16. III. Florian.	1885
Otroka
sprejmem v dobro oskrbo. Tattenbachova 16. III. Florian.	1886
Dva dijaka (inji) se sprejme na stanovanje. Naslov pri upravi.	1884
Skisane zeljnate glave za sarmo priporoča M. Berdajs, Trg Svobode.	1774
Velika zaloga kuhinjske posode.
Vsaki gospodinji znano prvovrstno Posodo znamke »Herkules«, la. aluminijevo, litoželezno, postekleno, tehtnice, ribeže, sita, deske za testo, valarje, likalnike, razne oblike za pecivo, kutiie za speče* riio in dišave, kotličke in šibe za sneg, solnike, mlečne kangle, cedila, vedrice, umivalnike, vrče, stiskalnice za ocvirke in krompir, samovare »Phobus« in druge vrste, gkafe, lonce za kuhanie perila in perilnice, jedilno orodje in žlice vseh vrst, jedilne servise iz porcelana, krožnike \z porcelana in kamenine, umivalne garniture in vse vrste steklene robe. — Albert Vicel, Maribor, Glavni trg štev, 5. -	15.S
■MM.MIIIIB I IMIMII IBM lili II
Ivan Kravos
Uefcsandtova 13 Maribor Slomškov trg 6
Opreme in potrebščine za konje, potni kovček!, torbice, usnjati izdelki, gamaše, > ovratniki in nagobčniki za pse itd. 1364
V priznano dobri
kvaliteti in izredno nizkih cenah nabavite vaše zimske potrebščine kakor velourje, kamgarne, doubl-sukno, par-hente in drugo manufakturno blago edino le pri tvrdki 1565
1 Preac, Gl. trs 13
MARIBOR
19a
veste, (opice, puloverje, volneno zimsko perilo za gospode, najlepše češko in angleško blago v vseh modnih baivah za moške obleke in razno drugo manufakturno blago nudi v lepi izbiri in po znano solidnih cenah manufakturna tigovina
M. FELDBN
GRAJSKI TRG S
: MARIBOR
VETRINJSKA ULICA
Državni in drugi nastavljene! imajo znaten popust!
AVARNA JADRAN
v soboto in nedeljo pri normalnih cenah
ONCERT
Volneni deleni
20.	od	18	Din naprel
Su Br m d od 27 Din napref
GG KG ■ H w dokler traja še zaloga se dobi pn
I.Trpin-u, Maribor, Glavni trs 17
Pisemski papir
najmodernejše izpeljave le pri	1138
Zlata Brišnik, Slovanska ul. tl
Polnilna peresa znamk Vfaterman, Montblanc, Poiskala
par žun
se dobi po nizki eeni pri tvrdki
FRANJO MAJER
Maribor - Glavni trg 9
Ke samo nizke cene
ampak tudi kvaliteta blaga, ki ga kupite v trgovini
n. N. Šoštarič, Maribor
Aleksandrov« cesla 13
Vas zadovoll v vsakem oziru.
!«»•
Na zalogi je največja izbiri najnovejšega blaga za moške in lenske obleke, plašče in perilo. Izgotovljene obleke za moške, ženske in otroke, Najnovejši kroji in zelo nizke cene. Postrežba točna in solidna.
Nalpriisiarnajia
božična
darila
kupite najceneje pri tvrdki
ANICA TRAUN
Grajski trg 1.	24a
Gostilna ..Pri zelenem eenen*4
(preje Schrej) Daajkova ul. 10
v soboto in v nedeljo domače
koline
Z dobrim pekrskim in dalmatinskim vinom ter svežim Union pivom prskrbljeno.
Za obilen obisk se priporoča 1887 K. Prinčič, gostilničar
Najboljši podplati
S
)
X
Arminu ElllngerJu
Kralja Petra trg9
se dobijo samo pri
1758
J
Pisarniške Mrcine
najboljše kvalitete kupite le pri	1125
Zlati Brišnik, Maribor, Slovenska ul. 11
Vsa tiskovina po naročilu.
laRaRnHDBaRDHDRaRajRURURURCMUaLSiLmOiURaRnRCIHDRDHDRnEDBDRClRORaEaRaE □RDRDROBDRDRaRDRORDRORDB ®BOBDRDBOBnRDBORCIRnRnR
Pristno slivovko, drozenko, brinjeveo, konjak, rum, vse vrste likerjev, sadnih sokov, špirita, Ha W vinskega kisa, ezenenega kisa; oaj v zavitkih in odprt dobite po ugodnih cenah v trgovini ■
JAKOB PERHAVEC - MARIBOR • GOSPOSKA 19
MA DROBNO IN DEBELO Tovarna za izdelovanje likerjev, desertnih vin in strupov
Br-^rwTWi^rw'----r-',-^ttr-l«r^r-TWnyriwni»agaiaiClRCaiDRORaRCMaRaRDRaRaRC3EDRn»n^riw.nmr-,--
POSTREŽBA TOČNA
Izdiia Komorjcil^J utra« y LiublianL: oredstaviUk Izdajatelja in urednik: Fran Brozovičv Maribpru, Tiska Mariborska tiskarna,^ d„ .predstavni
is L a u k o Dete lav. Mariboru,