gioielli - dragulji
¿Ifmolalon
VRŠR DRRGUURRNR z vami od leta 1949
Narodna ul. 28 - Tel.040.211.465 - Opčine ujujuu.malalan.it
-^-
Po padcu schengenske meje
Dnevi odprtih vrat na slovenskih višjih srednjih šolah na Tržaškem
1.3 v w jJ2
V Dolini slavje ob obletnici poimenovanja šole po Prežihovem Vorancu
Primorski
NEDELJA, 16. DECEMBRA 2007
Št. 297 (19.080) leto LXIII._
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190
Jaslice so lahko kamen spotike
Dušan Udovič
Zveni malce nadrealistično, a dandanašnji tudi postavljanje jaslic lahko postane sporno in tvegano dejanje. Pa ne nekje na nemirnem bližnjem vzhodu, kjer okoli ušes dnevno žvižgajo krogle, pač pa tu, v spokojni in varni Gorici, vtrenutku, ko padajo meje in se razglašajo epohalne vizije prihodnosti. Kaj hlevček z jaslimi in Jezusovo družinico, kaj pastirci, ovčke in trije kralji, kaj zvezda re-patica, ki naj bi kazala pot k miru in upanju. Vse to izgine v ozadje pred nekaj slovenskimi napisi, ki v veži goriške občinske hiše v očeh nekaterih zaštrlijo iz jaslic, za nekoga kot afront. Kot da bi se meja šele postavljala in ne brisala.
In vendar, najbrž prav v tem grmu tiči zajec. Šok ob skorajšnjem padcu meje je morda nekaterim narekoval, naj pritisnejo na župana, ki bi menda moral vedeti, da preveč slovenskih napisov ne sodi v vežo občinske hiše, pa čeprav začasno in gre pri tem le za jaslice, ki so jih postavili nič hudega sluteči otroci, nosilci najbolj avtentične želje po miru in sožitju. Malo je manjkalo, da niso jaslice odromale drugam, pod kakšno streho, ki bi bila gostoljubnejša od občinske. A so ostale tam, ker je župan ob odločnosti ravnateljice in učiteljev vendarle spregledal in še pravočasno popravil prenagljeni korak. Taisti župan, ki je ob včerajšnji uradni predaji dokončnega sedeža srednje šole Ivan Trinko izrekel spoštovanja vredne besede.
Konec dober, vse dobro, a goriške jaslice nam le sporočajo, kako ljudje kljub epohalnim spremembam s težavo pridemo iz svoje kože.
vreme
Sneženje ohromilo jug države
RIM - Močno sneženje je včeraj ohromilo promet v južni Italiji. Največ problemov je bilo v železniškem in avtomobilskem prometu v Apuliji, kjer je bilo mesto Bari povsem paralizirano. Prav tako so morali zaradi sneženja sinoči zapreti avtocesto Salerno - Reggio Calabria, policija pa je svetovala avtomo-bilistom, naj se ne odpravljajo na pot brez resnega razloga.
O slabem vremenu so včeraj poročali tudi iz srednje in delno severne Italije, kjer pa položaj ni dosegel alarmne stopnje.
Na 26. strani
dnevnik
Internet: http://www.primorski.it/
e-mail: redakcija@primorski.it
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste
1,00 €
CENA
V SLOVENIJI 0,80€(191,71 SIT)
GORICA - Včeraj praznična predaja sedeža v ulici Grabizio
Srednja šola Trinko tudi uradno na svojem
V šestdesetih letih se je šestkrat selila - Danes ima poslanstvo
GORICA - Z včerajšnjim dnem je slovenska nižja srednja šola Ivan Trinko tudi uradno dobila svoj dokončni sedež v ulici Grabizio v Gorici. Od ustanovitve leta 1945 se je šestkrat izselila, med šestdesetletno potjo do danes pa se je v njenih klopeh izšolalo preko šest tisoč učencev. Danes, v kulturno mozaičnem okolju, odigrava naša manjšinska šola poslansko vlogo, je včeraj poudarila ravnateljica med svečano predajo sedeža. Slovenska šola sicer tam deluje že dve leti. Zato da je začutila, da je zares na svojem, pa je počakala na dvojezični napis na pročelju in na namestitev Trinkovega doprsnega kipa na podstavek.
Na 12. in 13. strani
v »schengenskem tednu« vrsta srečanj in prazovanj ob padcu meje
Na 3. strani
Državni podsekretar Miloš Budin o padcu meje in drugih aktualnih vprašanjih
Na 2. strani
Ljudsko izročilo na Goriškem je trdoživo
Na 15. strani
V Trstu simpozij ob 150. obletnici rojstva Juliusa Kugyja
Na 4. strani
Y/ft/SW/AcYM
0
Decembra odorto:
ponedeljek 17. zjutraj, ¿p^ nedelja 23. zjutraj, jticoli ponedeljek 24. cel dan ^r^^m
Boljunec - m Trgu
tel, fl4[).22Sn92
MOFTOSTODIO
Katja Slobec «prik;i QirtufMlrüi)
kontaktne toie
očaia in kontaktne leče najboljših znamk

GSfifMAtaOfiO
E3SWISSFLEX
II Lli111 * '¿L]'Mil J.£ ZA ( tat IdtftonV-* 39-040-? M 561
ELI El ¡ L. HJlI (Clfhi JO KftllrttL'
15.rut-1 v.inh
jadranski koledar
vabljeni na predstavitev, v torek 18. decembra ob 18.30 v dvorani Zadružne kraške banke na Opcinah
2
Nedelja, 16. decembra 2007
ALPE-JADRAN
/
gost v uredništvu - Pogovor s podtajnikom na ministrstvu za evropske zadeve in zunanjo trgovino
Miloš Budin: Obmejni prostor in manjšina morata promovirati svoje adute navzven
Schengen kot obnova enotnosti obmejnega prostora - Določiti prioritete - Novi statut ne bi smel na novo utemeljevati posebnosti FJK
TRST - »Mislim, da je to ena osnovnih etap pri obnovi nekega prostora, ki ga je zgodovina razparala in ki je s svojimi dogodki pustila v njem globlje meje, ki so še in bodo ostale tudi po odpravi fizične meje. Vendar bodo ostale v majhni meri, saj bo odprava fizične meje prispevala k pre-moščanju notranjih meja.« Tako meni o bližnjem vstopu Slovenije v schengensko območje in o posledični odpravi meje pod-tajnik pri ministrstvu za evropske zadeve in zunanjo trgovino Miloš Budin (na sliki KROMA). Kot smo na kratko poročali že včeraj, se je Budin v petek popoldne mudil na obisku v našem uredništvu, kjer se je z našim odgovornim urednikom Dušanom Udovičem (prisoten je bil tudi direktor podjetja Prae Pavel Mahorčič) in ostalimi novinarji pogovarjal ne le o bližnjem padcu meje, ampak tudi o bodoči vlogi slovenske manjšine v obmejnem prostoru oz. o vprašanju, ali smo na tako vlogo pripravljeni oz. ustrezno opremljeni, beseda pa je tekla še o zapletih z novim deželnim statutom, o italijanski vladi, novem volilnem zakonu in zastopstvu manjšin.
Schengen
Za Budina je torej odprava fizične meje med Italijo in Slovenijo ena temeljnih etap pri obnavljanju enotnosti obmejnega prostora. Slednji, je prepričan podtajnik, bo našel svojo vlogo v sedanjem svetu, le če se bo znal promovirati navzven: »Mislim, da se Furlaniji-Julijski krajini, Trivenetu, južni Avstriji, Sloveniji, Istri in nasploh Hrvaški ter delu Madžarske splača sistemska povezava, ker je od tega odvisen tudi razvoj tega prostora. Ta evroregija je gospodarsko in socialno zelo razvita in relativno dobro
organizirana, ima izredno dobro kulturno zrelost, samo da mora vse to ohraniti,« meni Budin, za katerega mora to območje promovirati navzven svoje materialne proizvode, svoje znanje, znanost, tehnologijo, raziskave, svoje turistične dobrine in know-how v medetničnem sožitju oz. v obnovi odnosov med narodnostmi, kakršne je bil sposoben dosti bolj kot drugi prostori v Evropi, ki so doživeli podobno usodo. K temu smo toliko bolj poklicani zaradi Balkana, ki ima še velike probleme, zato nas Schengen tudi kliče k dolžnosti, da skrbimo za stabilnost na Balkanu.
Novi izzivi
in slovenska manjšina
Spričo povedanega smo tudi kot Slovenci znotraj tega procesa in če želimo biti protagonisti, pravi Budin, ne smemo biti zaprti vase, ukvarjati se moramo manj sami s sabo in več z zunanjim svetom. Zato se je treba opremiti drugače: podtajnik je prepričan, da moramo sami sebe videti kot skupnost, ki je koristna tudi navzven, prodajati moramo sposobnost, znanje v me-detničnih odnosih. Da se to lahko doseže, je treba določiti prioritete in gojiti določene stvari. Potruditi se je npr. treba, da bosta Trst in Ljubljana sodelovala, saj se to manjšini splača.
Šola kot prioriteta
Ena od prioritet je po Budinovem globokem prepričanju šola in to dobra šola. Naše šole, je bilo rečeno, morajo dosegati vsaj tako kakovostno raven, kot jo dosegajo druge šole okoli nas, ker so dvojezične pa
imajo adut več. V večinskem narodu se je že izoblikovala neka »elita«, ki je sicer maloštevilna, a je spoznala, da so slovenske šole kakovostno enake italijanskim in imajo večjo prednost zaradi poučevanja enega jezika več. Občutljivost se bo torej večala in zato je treba imeti tako ponudbo, da se lahko tej občutljivosti pride naproti.
Finančni vidik
Resen problem predstavlja finančni vidik, saj manjšina potrebuje več denarja, ki ga mora po Budinovem prepričanju dati Dežela. V FJK se vsi postavljamo z večje-zičnostjo, vendar je vprašanje, koliko denarja gre iz deželnega proračuna (drugače
gorica - Skupščina v konferenčni dvorani KB Centra
Slovenci v Demokratski stranki snujejo komponento in čakajo na odločitve SSk
GORICA - Demokratska stranka je v teh dneh eno samo veliko »gradbišče«, Slovenci v njej pa postavljajo temelje za oblikovanje slovenske komponente. O tem so govorili na predsinočnji skupščini v Gorici, ki pa je bila zaradi odsotnosti mnogih vidnih članov stranke precej okrnjena. Politično okrnjena pa je bila predvsem zaradi odsotnosti zastopnikov Slovenske skupnosti, ki so bili - kot je dejala Tamara Blažina -na skupščino povabljeni. Edina, ki se je opravičila za odsotnost, je bila dolinska županja Fulvia Premolin, sicer članica deželne ustanovne skupščine DS.
V sklopu nove stranke je na obzorju ustanovitev slovenske komponente, ki se bo ukvarjala predvsem s problematiko slovenske manjšine, nje na sta liš ča pa naj bi po tem osvo -ji la ce lot na stran ka. To bo men da za -količeno v njenem državnem in deželnem statutu, ki bosta sprejeta v naslednjih tednih. Ena temeljnih značilnosti DS mora namreč biti večjezič-nost in spoštovanje narodnih manjšin.
Igor Dolenc, ki je vodil srečanje, je prepričan, da si Slovenci, ki so v lepem številu sodelovali na primarnih volitvah, želijo novih prijemov in nove politike. Tamara Blažina je obžalovala odsotnost zastopnikov SSk. Rada bi raz ume la, če bo SSk pris to pi la ali ne v novo stranko ali pa bo z njo občasno sodelovala, kot je delala z
Skupščina Slovencev Demokratske stranke v goriškem KB Centru
bumbaca
Marjetico. »O tem vprašanju obstajajo v SSk različna gledanja,« je prepričana Blažinova, ki se sicer zaveda, da je Slovenska skupnost pred pomembnimi odločitvami, ki zahtevajo spoštovanje.
Vlad ni pod taj nik Mi loš Bu din podpira dogovarjanje in konstruktivne odnose s SSk, »Demokratska stranka pa slovenske problematike ne sme delegirati nobeni drugi stranki.« Budin je prepričan, da bodo ljudje ocenjevali DS po odnosih, ki jih bo slednja zavzela do Slovencev in ne do SSk. Bi stve ne so po nje go vem vred -

Slovenska kulturno-gospodarska zveza
obvešča člane Deželnega in Pokrajinskih svetov SKGZ, da bo seja jutri, 17. decembra 2007, ob 18.30 v prvem in ob 19. uri v drugem sklicu v mali dvorani Kulturnega doma v Gorici (Ul. I. Brass, 20)
no te no ve stran ke, za nje no zadr ža -nje na deželnih volitvah pa je še dovolj časa za soočenje in določitve.
David Peterin je izrazil veliko začudenje nad nedavnim stališčem so-vodenjske občinske sekcije SSk, ki sicer no če pris to pi ti v no vo stran ko, zahteva pa zase mesto občinskega koordinatorja. To se mu zdi velika nedoslednost. Livio Semolič je predlagal, da bi dogovarjanje s Slovensko skupnostjo temeljilo na odkritem soočenju o vrednotah in programih Demokratske stranke.
Štefan Čok, član deželnega vodstva, je izpostavil potrebo po večji angažiranosti DS na teritoriju, kjer opaža precejšnje organizacijske zamude. Nanje je opozorila tudi Blažinova, ki je omenila časopis Novo Delo in njegovo nejasno usodo v sklopu DS. Slavko Tomsič je priporočil novi slovenski komponenti, naj bo čimbolj široka in naj se ukvarja npr.
tudi s socialnimi problemi. Naj ne bo neke vrste »slovenski vrtiček«, ki ga nihče ne potrebuje.
O organizacijskih težavah je govoril Dolenc, po katerem bi bilo samomorilsko, če bi stranka nadaljevala po starih tirnicah dosedanje politi ke. Tre ba je ubra ti no vo pot, ki bo mo go ča le, če se bo DS od pr la druž -bi in če bo znala pritegniti mlade, ki jih (še) ni.
Bu din je pre pri čan, da so pri sta -ši De mo krat ske stran ke manj v zad -regi kot tisti, ki spremljajo nastajanje novega levičarskega političnega subjekta. Za italijansko politiko je bistveno, da čim prej pre mos ti se da njo strankarsko razdrobljenost, kar ne bo lahko, drugih poti pa vladni podtaj-nik ne vidi. »Večja je politična stranka in bolj naravno je, da njena stališča odgovarjajo širši družbi,« je dejal še Budin.
S.T.
je Dežela v zadnjem času svojo postavko za manjšino povečala).
Drugo je državni denar, je dejal Budin, pri čemer je spomnil na povišanje postavke za manjšino za 500.000 evrov, kar v danih okoliščinah ni niti slabo in predstavlja spodbudo, da med nami na glas razmislimo o prioritetah. Predvsem je treba upoštevati to, kar dela našo skupnost veljavno v očeh drugih, glede česar je Budin opisal lastno izkušnjo v rimskem parlamentu, kjer je bil govor o Makedoniji in je v očeh kolegov obveljal kot tisti, ki o tem ve vse. To pomeni, da »v očeh drugih znaš vse o tistem in se moraš naučiti vse tisto, kar drugi mislijo, da znaš. Zato moramo pomisliti, katere potencialne in realne vrednosti drugi vidijo v nas in tiste razvijati,« je prepričan Budin, za katerega moramo po tem tudi uravnavati naše dejavnosti in ustanove. Obenem je treba dobiti tako povezavo z Ljubljano in Slovenijo, ki nas bo uveljavljala pred italijanskim svetom, da nas bo slednji laže spoznal, vrednotil in cenil in da bo imel več stikov s slovenskim svetom.
Deželni statut in zakon o furlanščini
Beseda je tekla tudi o zapletih v zvezi s predlogom novega deželnega statuta FJK, ki so ga po Budinovem mnenju v Rimu videli kot kulturno-politični manifest, ne pa kot zakon ustavnega ranga. Predlog, meni Budin, je bil malo preveč nagrmaden in je vseboval reči s čudnim tolmačenjem avtonomije (bili so npr. dobesedni prepisi členov ustave). Predlog, ki ga je svojčas izglasoval deželni svet, je po podtajnikovem prepričanju imel ambicijo, da na novo utemelji posebnost Dežele. To so v Rimu zavrnili, »ker če ti danes na novo utemeljiš posebnost na temelju obstoja manjšin, je skoraj ni dežele, ki ne bi imela teh pogojev,« meni Budin, za katerega bi bilo treba obdržati razloge za ohranitev posebnega statuta, ki so bili navedeni ob nastanku Dežele. Ti so v povezanosti med Julijsko krajino in Furlanijo, da bosta v stanju prispevati k obnovi normalnih odnosov s Slovenijo oz. s takratno Jugoslavijo. V tem okviru smo bili Slovenci kot živ del vzhodne sosede, kar moramo obdržati, saj ta funkcija nam še ostaja.
To pa ne pomeni, da ne smemo gojiti stikov s Furlanijo in Furlani. Polemike v zvezi z zakonom o furlanščini so po Bu-dinovem mnenju nastale predvsem zaradi določila o »molčečem pristanku« na vključitev v območje izvajanja zaščite, medtem ko bi moralo obveljati načelo, da imaš pravico na razpolago, če jo želiš.
Italijanska vlada in volilni zakon
Pogovor se je dotaknil tudi čeri, med katerimi mora krmariti levosredin-ska italijanska vlada Romana Prodija, o kateri zgleda, da je vedno na robu vladne krize. Glede tega je Budin opozoril, da je tako že od noči volitev leta 2006, ko se dolgo časa ni vedelo, kdo je pravzaprav zmagal. Problemi so zaradi volilnega zakona, zato se čuti potreba po takem zakonu, ki naj omogoči homogene koalicije, vendar glede tega Budin ni ravno optimist zaradi izsiljevanja manjših strank na italijanskem političnem prizorišču (zdaj zahtevajo celo znižanje volilnega praga na 2,5 odstotka).
Kaj pa možnost zastopstva manjšin v parlamentu? To ni nemogoče, meni Budin, vprašanje pa je, kaj in kako. Vedno so obstajali taki volilni zakoni, ki so Južni Tirolski in Dolini Aoste omogočili izvolitev manjšinskih predstavnikov, vendar to niso bila določila, ki bi predstavljala neko olajšavo za manjšine zunaj splošnega konteksta volilnega zakona. To velja tudi za znamenito obmejno volilno okrožje, kjer smo Slovenci v zadnjih volilnih preizkušnjah izvolili svoje parlamentarce.
Ivan Žerjal
/
ALPE-JADRAN
trst - Od četrtka do nedelje številne prireditve
Schengenski teden s slovesnostmi na meji
Osrednja vseevropska svečanost v soboto, 22. decembra, na mejnem prehodu Škofije
TRST - Furlanija-Julijska krajina in Slovenija stopata v schengnski teden. Od četrtka zvečer do sobote se bodo na domala vseh mejnih prehodih odvijale prireditve ob padcu meje in širitvi schengnskega območja na Slovenijo.
Osrednja, vseevropska slovesnost bo v soboto, 22. decembra popoldne na mejnem prehodu Škofije. Ob 15. uri bodo v velikem ogrevanem šotoru sredi meje uradno pozdravili vstop Slovenije v schengnsko območje predsednik evropske komisije Juan Manuel Barroso, predsedujoči Evropske unije, portugalski premier Socrates, predsednik slovenske vlade Janez Janša in slovenski notranji minister Dragotin Mate, italijanski notranji minister Giuliano Amato, notranji ministri vseh novih »schengnskih« držav in še kakih 700 gostov iz držav Evropske unije (med njimi naj bi bilo kar 300 predstavnikov italijanskih državnih in deželnih institucij. Po govorih bosta nastopili pihalni orkester slovenske policije in godba na pihala italijanske policije, slavje pa bo ob koncu razsvetil ognje met.
Pokrajinski praznik ob padcu meje na Tržaškem bo v četrtek, 20. decembra, na mejnem prehodu na Fernetičih. Začel se bo ob 21. uri, pri njej bodo sodelovale občine Trst, Sežana in Repen-tabor ter tržaška pokrajina. Sežanska občina je že izdala vabila za prireditev z naslovom Kras brez meja - Carso senza frontiere. V ogrevanem šotoru sredi meje bodo minuto po polnoči nazdravili vstopu Slovenije v schengnsko območje tržaški župan Roberto Dipiazza, sežanski župan Davorin Terčon, repentab-rski župan Aleksij Križman in predsednica tržaške pokrajine Maria Teresa Bas-sa Poropat. Slavnostni govornik bo nekdanji dolinski župan Edvin Švab, pobudnik manifestacij Odprte meje. V kulturnem programu bodo sodelovali recita-torji z obeh strani meje, komorni orkester Harmonije brez meja - Armonie senza frontiere, ki ga sestavljajo glasbeniki z obeh strani meje, kraška pihalna godba iz Sežane, pevski zbor Kraški šopek iz Sežane, za prijetno počutje pa bodo poskrbeli Fake orkestra in Vlado Kreslin.
Uro po polnoči se bo slavje nadaljevalo na maloobmejnem prehodu na Repentabru , pri katerem bodo sodelovala društva iz repentabrske občine in iz vasi na slovenski strani Dol, Voglje in Vrhovlje.
Dan kasnej e, v petek, 21. decembra, bosta slavili tudi obmejni občini De-
vin-Nabrežina in Komen, in sicer na italijanski strani mejnega prehoda Šempo-laj-Gorjansko pod skupnim naslovom Odprti v Evropi, zazrti v razvoj. Slavnostna govornika bosta devinsko-na-brežiunski župan Giorgio Ret in komen-ski župan Uroš Slamič. Istega dne, ob 10. uri bosta devinsko-nabrežinski župan ret in odbornica Tjaša Švara z dijaki slovenske in italijanske nižje srednje šole ter s pomočjo občinskih delavcev odstranili zapornico na poljski poti pri Mavhinjah. Za župana Reta gre za simbolično gesto: spomin na ta dogodek bo bodril mlade generacije pri ohranjevanju vrednot, na katerih temelji Evropska skupnost.
Na mejnem prehodu Lipica bo slovesnost v soboto, 22. decembra, dopoldne,. Tržaški župan Roberto Dipiazza in sežanski župan Davorin Terčon se bosta pripeljala na mejni prehod s kočijama, vsak s svoje strani. Domača društva bodo priredila kulturni program, slovesno vzdušje pa bodo ritmično poudarili zvoki trebenske godbe na pihala Viktor Parma.
Istega dne, ob 11. uri, bosta na mejnem prehodu na Pesku proslavili Schengen dolinska občina in občina Hrpelje-Kozina. Ob kulturnem programu domačih društev in organizacij bosta o dokončnem padcu meje govorila dolinska županja Fulvia Premolin in župan občine Hrpelje-Kozina Zvonko Benčič-Mid-
4	Nedelja, 16. decembra
2007
APrimorski
r	dnevnik
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it
od leta 1904
GOSTILNA
VALERIA
julius kugy - Simpozij ob 1 50-letnici rojstva
Julius Kugy: alpinist, pisec, glasbenik in Evropejec
Njegovo mnogostransko življenje so na včerajšnjem simpoziju orisali štirje predavatelji
Ljubezen in strast sta bili besedi, ki sta se na včerajšnjem simpoziju ob sto petdeseti obletnici rojstva Juliusa Kugy-ja najpogosteje ponavljali. Ljubezen do botanike, glasbe, pisateljevanja, predvsem pa strast, ki je vsestransko aktivnega Tržačana gnala v ljubljene gore, v tiste Julijske Alpe, v katerih je preživel velik del svojega življenja. Julius Kugy: alpinist, pisatelj, botanik, glasbenik, raziskovalec. Predvsem pa človek, ki je poznal in brez predsodkov spoštoval vse tri duše takratnega Trsta: italijansko, nemško in slovensko. Pravi Evropejec, je bilo slišati na včerajšnjem dobro obiskanem srečanju v avditoriju zavarovalnice Allianz. »Bilje pravi pričevalec tržaške etnične in verske pluralnosti,« je med svojim pozdravom naglasila predsednica Pokrajine Trst Maria Teresa Bassa Po-ropat, »pravi Evropejec tudi v času, ko skupna Evropa ni bila še aktualna.«
Simpozij so si prireditelji (planinska mestna društva, tržaški odbor Julius Kugy in drugi) zamislili kot kolaž podob iz slavljenčevega bogatega življenja. Gi-anna Fumo, Luciano Santin, Marco So-fianopulo in Spiro Dalla Porta Xydias so predstavili njegovo življenjsko in poklicno pot, med njihovimi posegi pa je s svojimi »gorskimi« napevi nastopil moški zbor Alpi Giulie pod vodstvom Stefana Fuma. Gianna Fumo se je retorično vprašala, zakaj je bilo Kugyjevo življenje tako dolgo ovito v tišino. Ker je svoja dela pisal v nemščini? Ker je živel ob zahodni meji in bil torej oddaljen od italijanskih kulturnih središč? »Nihče ni bil aktiven na tako različnih področjih kot on: bil je alpinist, pisatelj, botanik, organizator kulturnih dogodkov, ob tem pa je tudi vodil družinsko podjetje.« Prvo svetovno vojno je predavateljica izbrala kot ločnico v njegovem življenju: za predvojno obdobje je bilo značilno ljubeče družinsko buržujsko okolje (v katerem se je govorilo v italijanščini), a tudi vzponi v Julijce. Med prvo svetovno vojno se je Kugy prostovoljno pridružil avstrijski vojski, saj je bil prepričan, da je pomoč ogroženi domovini njegova dolžnost. V Trst se je vrnil utrujen in se posvetil predvsem pisanju, čeprav so gore ostale njegova največja ljubezen. Da so ravno gore najbolj zaznamovale njegovo življenje, je opozoril tudi novinar Lu ci a no San tin, ki se je skli ce val na Ku -gyjeve spise. »Alpinizem je bil mejnik v mojem življenju: začutil sem klic in mu sledil.« Na Triglav se je prvič povzpel pri sedemnajstih letih, na Mangart (njegovo veliko ljubezen) pri osemnajstih: med svojim dolgim življenjem je njuna vrhova dosegel vsaj tridesetkrat, vsakič pa ga je spremljal kak lokalni vodnik. Vzponi so zanj predstavljali predvsem vir sreče, priložnost za spoznavanje gor in njenih prebivalcev.
O Kugyju - glasbeniku je spregovoril Marco Sofianopulo. Označil gaje za »plemenitega amaterja«, ki je bil aktiven v obdobju, ko je ob trgovski rasti mesta rastla tudi njegova kulturna organiziranost. Aktiven je bil v društvu Schillerverein in med ustanovitelji društva tržaških filharmonikov, predvsem pa z veliko vnemo in navdušenjem igral na orgle.
Kugy se je v zgodovino zapisal tudi kot is ka lec cvet li ce Sca bio se Tren te. Kot je poudaril Spiro Dalla Porta Xydi-as, je že kot otrok ljubil naravo in cvetje red no zbi ral v svoj her ba rij, is ka nje ome nje ne cvet li ce po do li ni Tren te in bližnjih vrhovih pa se je naposled izkaza lo za ne us peš no: Ku gy je mo ral na -pos led pri zna ti, da Sca bio sa Tren ta ne obstaja. A nič zato. Kot je zapisal v eni od svojih knjig: moje srce je polno hvaležnosti, ker sem vse življenje hodil v gore in pustil svoje srce med vrhovi Montaža. (pd)
Gianna Fumo med svojim posegom, v prvih vrstah sedijo pevci zbora Alpi Giulie
kroma
finančni stražniki - Nezakonit tovor pripotoval čez mejo
Zaplenili cigarete
Skupno 436 kg - Pet oseb aretirali, tri priprli, dve prijavili sodstvu na prostosti
Finančni stražniki so onesposobili mednarodno tolpo tihotapcev cigaret, ki so jo sestavljali poljski in ukrajinski državljani. Ugotovili so, da je tolpa del nezakonitega tovora prepeljala v državo v ponedeljek, 10. de-cem bra, pre ko mej ne ga pre ho da na Fernetičih. Dostavno vozilo je nadaljevalo svojo pot do okolice Rima, kjer je imela združba svoje skladišče.
Finančni stražniki so tako ugotovili skrivališče tolpe, prišli pa so tudi na sled številnim njenim članom.
V prtljažniku vozila, kije prispelo iz Slovenije,so odkrili - skrbno skritih - skoraj 80 kilogramov tujih ciga-
ret. V ob či nah San Ce sar eo in Za -garolo v rimski pokrajini so zatem odkrili skupno 436 kilogramov cigaret tuje proizvodnje, to je 2.182 velikih zavojev.Obenem so zapleni li dva fur go na ( na sli ki eno od dostavnih vozil z delom nezakonitega tovora), dva avtomobila, 16 mobitelov in 35 tisoč evrov. V celotni operaciji so aretirali pet oseb, za tri so od re di li pri por, dve ose bi pa so prijavili sodstvu. Vsi aretirani in prijavljeni sodstvu so poljski in ukrajinski državljani, preiskovalci pa domnevajo, da so bili povezani z italijanskim podzemljem.
odprti vsak dan od 11.00 do 22.00
Dunajska cesta 52 • 34151 Opčine tel. 040 211 204
Veseli december v Šempolaju
V	Šempolaju so tudi letos poskrbeli za pester decembrski spored. Tako je na primer v petek na vaškem »placu« vladalo prelepo vzdušje. Kljub mrazu se je zbralo veliko ljudi in sledilo nastopu mladih glasbenikov, plesne skupine in otroškega pevskega zbora Vigred, mladinske plesne skupine Kre-menjak in malčkov iz vaškega otroškega vrtca oziroma osnovne šole. Ob prazničnem igranju kra-guljčkov je na trg prispela tudi kočija, na kateri sta sedela Božiček in dedek Mraz, ki sta otroke nagradila z vrečami bombonov. Danes bo v Štalci še zadnji dan na ogled razstava božičnih ročnih del (od 16. do 18. ure), v sredo pa bo ob 20.30 na sporedu še zaključni večer, na katerem bodo nastopile številne glasbene skupine: Mladi kraški mu-zikantje, Domači veseljaki, Glasbena skupina Vigred, Božični bend (ki bo prav v Šempolaju opravil svoj krstni nastop), Zoran Lupinc, instrumentalni kvintet Veseljaki in Duo metlarji iz Pliskovice. Na ogled bo tudi razstava Zima zima bela, članic Fotovideo Trst 80 Marjetice Možina in Mirne Viola.
Dobodelni koncert
V	cerkvi Svete trojice na Katinari bo danes ob 17. uri božični večer, na katerem bodo zbirali sredstva za organizacijo Azzurra, ki se posveča malim bolnikom bolnišnice Burlo Garofolo. Nastopila bosta pevec Aldo Žerjal (bas) in zbor Katticoro, ki ga vodi Carlo Tommasi, predstavili pa bodo tudi knjigo Un uomo, ki jo je napisal Igor Gherdol. Čiščenje snega in razpis za dodelitev koncesije za bare v občinskih palačah
Sporočilo sekcije SDGZ trgovine na drobno
Tajništvo sekcije trgovine na drobno in gostinske sekcije SDGZ sporoča, da morajo trgovci, po veljavnem tržaškem občinskem pravilniku, v primeru snega in ledu, počistiti pločnik pred svojim trgovskim obratom ter sneg odvreči na kraj ceste, tako da se omogoča neoviran prehod peščev.
Občina Trst pa sporoča, da je objavila javni razpis za izbiro novega koncesionarja za upravo internih barov v občinskih palačah. Razpis je dostopen na spletni strani www.retecivica.trieste.it na povezavi bandi e concorsi, kjer je na voljo tudi dodatna dokumentacija.
furlanska cesta - Začasna preusmeritev prometa na novi odsek
Prvi avtomobili po novem ovinku
V prihodnjih dneh bodo demontirali Baileyev most - Uradno odprtje novega ovinka v petek, 28. decembra
Včeraj je stekel promet po novem ovinku na Furlanski cesti pri Rumeni hiši. Preusmeritev vozil na novo traso nad visokim nasipom, ki so ga zgradili v zadnjih mesecih, je začasna, saj odsek še ni tlakovan z asfaltom. Potrebna je bila zato, da bi lahko omogočili demontiranje bližnjega Baileyevega mosta, ne da bi morali zaradi tega cesto zapreti za promet. Demontiranje strukture, ki je od konca lanskega leta omogočila vožnjo po Furlanski cesti, potem ko se je pri Rumeni sprožil usad, bo trajalo predvidoma vse do petka. Zatem bodo promet spet preusmerili na stari ovinek, da bi omogočili tlakovanje novi odsek ceste.
Po zagotovilih tržaškega občinskega odbornika za javna dela Franca Ban-dellija bodo vsa dela za ureditev novega ovinka končana do petka, 28. decembra, ko bodo nov odsek tudi uradno odprli. Zatem bosta potrebna še kaka dva meseca za ureditev parkirišča z 58 mesti ob novem ovinku. S to strukturo naj bi omilili težave, ki jih na Furlanski cesti že leta povzroča pomanjkanje parkirišč.
Avtomobili so zapeljali po novem ovinku
kroma
/
TRST
Nedelja, 16. decembra 2007
5
šolstvo - Predstavitev ponudbe slovenskih višjih srednjih šol
Odprle so vrata
Nižješolce so povabili oddelek za geometre zavoda Zois ter liceja Prešeren in Slomšek Adriatk festival:
Otroci kradli v stanovanju
Skupina romskih otrok, starih od osem do štirinajst let, med katerimi je bila tudi štirinajstletna nosečnica, je včeraj vdrla v neko stanovanje na Crispijevi ulici. Ko so prispeli agenti tržaške kvesture, so pri sebi že imeli nekaj ukradenega denarja in nakita. Policisti so jih izročili socialni službi tržaške Občine.
Slovenske višje srednje šole na Tržaškem so v prejšnjih dneh odprle svoja vrata učencem, ki letos obiskujejo tretji razred nižje srednje šole in se zato morajo odločiti glede nadaljnega šolanja. S predstavitvijo dejavnosti so prvi začeli na oddelku za geometre Trgovskega tehničnega zavoda Žige Zoisa, kjer so dan odprtih vrat imeli v četrtek, petek in včeraj popoldne. Na ogled so bili izdelki dijakov ter topografski inštrumenti in računalniki. Obiskovalci so imeli možnost si ogledati tudi večjo predavalnico in video sobo, poleg profesorjev pa so bili za informacije na razpolago tudi dijaki. Čeprav niso beležili navala (predstavniki geometrskega oddelka so že pred časom obiskali nižje srednje šole), so z obiskom zadovoljni, morda bodo pobudo ponovili tudi januarja. Dober obisk so zabeležili na Li-ceju Franceta Prešerna, kjer so zainteresiranim nižješolcem in njihovim staršem predstavili tamkajšnje delujoče smeri (naravoslov-no-multimedijsko, znanstveno-fizikalno, jezikovno in klasično). Zanimanje je bilo precejšnje, čeprav so že pred časom opravili vrsto obiskov po nižjih srednjih šolah, na liceju Prešeren pa so konec novembra za nižješolce potekale tudi krajše učne ure za specifične predmete. Dan odprtih vrat bodo ponovili 18. januarja 2008. Pobuda odprtih vrat poteka tudi na Pedagoškem in družboslovnem liceju Antona Martina Slomška. Stekla je že včeraj popoldne in bo potekala tudi danes dopoldne med 9.30 in 11.30. Obiskovalcem je na razpolago gradivo tako pedagoškega kot družboslovnega oddelka, na voljo za informacije pa so seveda tudi profesorji.
Na oddelku za knjigovodje zavoda Zois in na Poklicnem zavodu Jožefa Stefana pa bodo dnevi odprtih vrat potekali v januarju.
Desno: zanimanje nižješolcev za ponudbo liceja Prešeren. Levo zgoraj: dan odprtih vrat na oddelku za geometre zavoda Zois. Levo spodaj: vrata so odprli tudi na liceju Slomšek
kroma
gledališki vrtiljak - Danes
Najlepše darilo in predstavitev nove knjige
Priljubljeni Gledališki vrtiljak se ponovno vrača med najmlajše ljubitelja gledališča. Ko sta pred dvema tednoma otroke obiskala škratek Copatek in sveti Miklavž, so animatorji Gledališkega vrtiljaka obljubili, da bodo izven abonmaja pripravili še eno predstavo. Gre za prijetno presenečenje, ki so ga malim in velikim obiskovalcem pripravili starši otrok dveh mestnih vrtcev, in sicer tistega, ki deluje v Dijaškem domu, ter tistega pri Svetem Ivanu. Lansko leto so namreč po zgle du star šev ne ka te rih drugih vrtcev pripravili prav ljubko predstavo, ki pa so jo zaradi vezanosti na božično obdobje izvajali le enkrat. Ker se j e vsem zdelo škoda, da je ne bi videli tudi drugi otroci in odrasli, so se pri Radijskem odru odločili, da jo vključijo v svojo ponudbo, vendar izven abonmaja. Gre za igrico Najlepše da ri lo, ki jo je na pi sa la Chla ris se Neugebauer, v njej pa nastopajo razne gozdne živali, pa tudi sam Božiček. Igro popestruje glasba v živo, ki so jo priredili in jo tudi izvajajo starši sami.
Ker j e igrica kratka, so j o organizatorji združili še z eno točko, ki spa da v de cem br ski čas. Gre za predstavitev nove knjige z dvema
odrskima igricama, ki ju je napisala Lučka Peterlin Susič, stalna spremljevalka otroških igric na Vrtiljaku in drugod. Naslov je Od Miklavža do božiča, saj vsebuje eno Miklavževo in eno božično igrico. Obe je pred leti odigral Radijski oder, predvajala pa ju je naša tržaška radijska postaja. Pozneje sta bili prirejeni za oder, izvajale pa so jih razne skupine, tudi v okviru šolskih božičnic. Ena od dveh, Menjava na vrhu, je bila uprizorjena na Gledališkem vrtiljaku decembra leta 2003. Pred kratkim je knjigo z ljubkimi in zabavnimi ilustracijami Mateja Susiča izdala založba Mladi ka . Da nes jo bo pred sta vi la predstavnica založbe Nadja Roncel-li.Predstavitev bo prijetna tudi za najmlajše, saj bodo lahko slišali odlomke iz obeh igric (knjigi bo priložena zgoščenka, na kateri sta posneti obe igrici v izvedbi Radijskega odra), ter obenem na platnu občudovali ilustracije iz knjige.
Današnja izvenabonmajska predstava bo izvedena samo enkrat, in sicer ob 17.uri. Naslednja redna abonmajska predstava pa bo že 13. januarja, torej prvo nedeljo po po-vrat ku v šo lo po bo žič nih praz ni -kih.
Lučka Susič
danes duo Feri-Michelazzi
Festival glasbe in prijateljstva med sosednimi narodi Adriatic bo danes predstavil svoje zadnje, dvojno srečanje z glasbeniki iz Slovenije, Italije in Hrvaške. Tokrat bo na sporedu duo, ki ga sestavljata priznani tržaški kitarist Marko Feri in pobudnik celotnega festivala, flavtist Et-tore Michelazzi. Duo, ki bo prihodnje leto praznoval petnajstletnico sodelovanja, je pripravil za to priložnost neobičajni program; namesto sodobne literature, ki zaznamuje njegovo dolgoletno delovanje, bo publika lahko prisluhnila izboru baročnih in klasičnih skladb iz opusov znanih evropskih skladateljev. Koncert bo zazvenel dvakrat v istem dnevu in sicer ob 12.15 v cerkvi Ribiškega naselja, ob 17.00 pa v Samatorci.
V Sesljanu božična razstava
Na sedežu Turiatične ustanove v Sesljanu bodo danes ob 18.30 oprli Mednarodno razstavo slik, skulptur in grafik številnih umetnikov iz naše dežele, drugih krajev Italije, Slovenije, hrvaške, Avstrije in še drugih držav, ki se udeležujejo Mednarodnega natečaja »Natale con l'arte - Božič v umetnosti«. Gre za natečaj, ki ga letos že šestič prireja vodstvo galerije »Art gallery« s sedežem v Ul. Servolo 7. in pod pokroviteljstvom Tržaške pokrajine in de-vinsko nabrežinske občine. Posebna komisija, ki jo sestavljajo priznani umetniki in drugi kulturniki, bo dela ocenila in na na tej oceni bodo umetnik prejeli denarne nagrade in še druga priznanja, ki jih bodo podelili ob odprtju razstave. Za druge informacije se lahko umetniki obrnejo na sedež »Art gallery« in sicer na telefon 040 639747 (N.L.)
35 let zadruge CLU
Bila je med prvimi socialnimi zadrugami, ki so nastale po odprtju psihiatrične bolnišnice, da bi ljudem s posebnimi potrebami zagotovila pravico do dela in vključitev v družbo. Zadruga CLU (Cooperativa lavoratori uniti), ki nosi ime po Francu Ba-sagli, bo jubilej proslavila danes med 10. in 16.30 na Trgu Cava-na.
Zaščita izumov
Pobude v podporo malih in srednjih podjetij
Camera di Commercio Trieste
Dodatne informacije:
Camera d i Commercio di Trieste
Ufficio Brevetti
Borzni Trg. 14 34121 - Trst
tel 040-6701258 - faks 040-6701 321
"ORIENTACIJSKA TOČKA ZA SREDNJA IN MALA PODJETJA, KI NUDI INFORMACIJE O PATENTIH"
Storitev, ki jo financira dežela Furlanija Julijska krajina v skladu s sklepom deželnega odbora št. 2384 z dne 24.11.2006, ponuja tehnično pomoč oz. obvešča o možnostih pridobivanja patentov za industrijske izume, uporabne modele in okrasne modele ali risbe.
Storitev je namenjena podjetnikom iz tržaške pokrajine, z namenom da se:
•	izboljša poznavanje sredstev, ki jih imajo na razpolago za pravno zaščito lastne kreativnosti;
•	ovrednotijo lastne podjetniške ideje.
Tehnična pomoč:
•	nudi jo Urad za patente Tržaške trgovinske zbornice s predhodno rezervacijo termina — slednji je običajno določen za prvo sredo v mesecu od 14. do 17. ure. Za rezervacijo je potrebno izpolniti obrazec in ga poslati na Urad za patente (tudi po faksu ali e-pošti), v njem pa mora podjetnik v sintetični obliki opisati zadevo, ki bi jo rad obravnaval;
•	opravi jo svetovalec na industrijskem področju;
•	odvija se na sedežu zbornice ob prisotnosti predstavnika iz Urada za patente;
•je brezplačna do 31.12.2008, s pogojem, da je strošek za morebitne
specifične raziskave v podatkovnih bazah v breme zainteresiranega;
•	je informativne narave in ne predstavlja izčrpno strokovno mnenje (zaradi tega svetovalec in Trgovinska zbornica si ne prevzameta odgovornosti za rešitev obravnavane zadeve);
•	izvaja se z individualnimi srečanji.
PRISPEVKI TR2ASKE POKRAJINE SREDNJIM IN MALIM PODJETJEM ZA SODNO IN IZVENSODNO ZAŠČITO PATENTOV
V okviru posegov dežele Furlanije Julijske krajine, ki so bili namenjeni zaščiti patentiranih proizvodov v skladu z
deželnim zakonom št. 26/2005, je Trgovinska zbornica v Trstu soudeležena pri dodelitvi prispevkov za stroške pravne pomoči pri uvajanju ali določanju sodnih in izvensodnih postopkov v zvezi z zaščito patentov za industrijske izume, uporabne modele in risbe ali modele, ki zadevajo dobrine proizvedene na deželnem območju. Spodbuda znaša 50% sprejemljivega stroška do največ 3.500 evrov.
Zainteresirana podjetja lahko vložijo prošnjo za prispevke Tržaški trgovinski zbornici do najkasneje 31. decembra 2007.
6
Nedelja, 16. decembra 2007
VREME, ZANIMIVOSTI

dolina - V petek slovesnost ob prisotnosti številnega občinstva
Tridesetletnica poimenovanja osnovne šole po Prežihovemu Vorancu
Pozdrav ravnateljice Ksenije Dobrila in govor Nerine Švab - Razstava v društvu V. Vodnik
»V imenu vseh dolinskih Prežihovcev vas lepo pozdravljam in se vam zahvaljujem, da ste se tako množično udeležili prireditve ob 30. obletnici poimenovanja naše šole«. Te besede, napovedovalk Madda-lene Mura in Jasne Pangerc, so uvedle petkov večer ob obletnici poimenovanja osnovne šole v Dolini po Prežihovemu Vorancu.
Pred številnim občinstvom je - kot pred tridesetimi leti - najprej stopil domači Moški pevski zbor Valentin Vodnik pod vodstvom Anastazije Purič. Zapelje Zapoj-mo pesem, Klopotci Ignacija Ote in Pod rožnato planino Danila Bučarja.
Sledil je pozdrav ravnateljice Ksenije Dobrila Nadlišek, ki je med drugim povedala, da »ko se otrok rodi, mu starši polože v zibel ime, ki ga spremlja celo življenje. Podobno ravnamo, ko poimenujemo dvorane, ulice, gledališča, šole, vrtce. Ko so se dolinski šolniki, starši, vaščani pred 30. leti zedi-nili o imenu, ki naj bi ponazarjalo njihovo osnovno šolo, so imeli v mislih književnika, ki je neposredno sodeloval v zgodovinskih dogajanjih, pretrpel obe najhujši preizkušnji človeštva 20. stoletja, pisatelja, kije s svojo izrazno močjo dosegel evropski in svetovni vrh: Prežihovega Voranca - Lovra Kuharja. Iskrenost in klenost njegove misli, opredeljenost za zapostavljenega malega človeka, ki zahteva svoje dostojanstvo, boj in odločitev za pravico in resnico, to so gotovo ideali, ki so osmislili izbiro imena in šoli dali na pot idejno usmeritev«.
Osnovnošolci in otroci iz vrtca so proslavili 30-letnico poimenovanja šole po Prežihovemu Vorancu
Po govoru ravnateljice je napočil čas za šolski zborček, ki ga že četrto leto uspešno vodi prof. Neda Sancin. Zbor j e s klavirjem spremljala Maura Scaramella. Za to priliko so se osnovnošolcem pridružili tudi otroci zadnjega letnika otroškega vrtca Pika Nogavička iz Doline. Prisotnim so zapeli pesem Otroci enega sveta in prežihov-
sko himno Mi smo prežihovci, ki jo je napisal domačin Boris Pangerc, uglasbil pa jo je ravno tako domačin Ignacij Ota.
Priložnostni govor je nato imela Ne-rina Švab, bivša učiteljica, vaščanka in članica koordinacijskega odbora, ki je pred 30 leti organiziral poimenovanje.
Švabova je občinstvu podala nekaj
občutenih spominov o Prežihovih srečanj širom po Sloveniji, ko so se morali poleg učencev in učiteljev premikati tudi starši, saj drugače čez mejo ne bi šlo, čez tisto mejo, ki j e kmalu več ne bo.
Zanimivo je bilo tudi slišati, kako je leta 1983 na prvem Prežihovem srečanju v Dolini Boris Pangerc napisal prežihovo
himno, in sicer ko se mu je v glavi porodilo besedilo, je kar na pločniku ustavil avto, ko se je vozil v službo na Primorski dnevnik in jo v hipu napisal.
Švabova je zaključila pričevanje z željo, da bi vsi, učno in neučno osebj e, starši in vaščani skrbeli za kvaliteto šole, za srečno šolo, za dušo in srce le te, za svoje otro ke.
Zatem so učenci prebrali pričevanja o delu koordinacijskega odbora in o poteku slovesnosti, ki so jim jih posredovali bivši učitelji, predstavniki staršev in predstavniki vaških organizacij. Marko Manin, bivši prežihovec, pa je zaigral nekaj slovenskih viž.
Sledil je nastop dijakov nižje srednje šole Simon Gregorčič iz Doline z recitacijo na temo »Oj, drago oljkovo drevo«, povzeto po Gregorčičevi pesmi »Oljki«. Na koncu je Franca Žerjal, predsednica Združenja staršev, najprej spregovorila o vlogi združenja, kateremu predseduje, in sicer o vsestranski pomoči pri rasti osnovne šole. Naknadno se je še zahvalila vsem za dragoceno prostovoljno delo za slavnostni vecer, predvsem Zadružni kraški banki za prispevek.
Poleg slovesnosti so v društvu V. Vodnika pripravili še priložnostno razstavo fotografij in dokumentov o poimenovanju šole ter, v organizaciji Združenja staršev, prodajni sejem božičnih voščilnic in daril, ki so jih izdelali učenci in starši med ustvarjalnimi delavnicami na osnovni šoli (beto)
/
TRST
Nedelja, 16. decembra 2007
7
dolina - Didaktično ravnateljstvo
Miklavž, ki zna igrati na kitaro
V četrtek, 6. decembra je sv. Miklavž obiskal malčke dolinskega ravnateljstva. Prvi so se ga razveselili otroci miljskega vrtca. Radovedno so ga opazovali in spraševali, koliko časa je do njih potoval. Zapeli so mu nekaj pesmi. S seboj je bradati mož prinesel presenečenje: inštrument, ki so ga tu di naj mlaj ši po zna -li, in sicer kitaro. Nato so ob spremljavi kitare skupaj zapeli pesem »Miklavža čakamo«. Prišel je končno tre-nu tek, ko je Mi klavž ob da ril otro ke. Škoda pa, da se je moral kmalu za tem posloviti, saj je nanj nestrpno čakalo še veliko otrok. Pot je nadaljeval do ricmanjskega vrtca. Tudi tam so Miklavža sprejeli s košem vprašanj in petjem. Zapeli so seveda tudi ob spremljavi njegove kitare.
Ko so svoje darilce dobili vsi otroci, jih je Miklavž pozdravil in od-hitel v Boljunec. Ze so se mu neučakano smehljali otroci boljunske in borštanske sekcije, ki so tudi bili deležni presenečenja. Melodija kitare je kar vse spodbujala k petju. Časa je bilo le še za razdelitev daril in končno so se lahko z njim pozabavali tudi otroci iz dolinskega vrtca. Nestrpno čakanje so preganjali tako, da so svetemu možu narisali risbice in mu jih nato podarili. Glasba in petje sta se tudi v tem vrtcu razlegala po vseh prostorih. Še enkrat je Miklavž segel globoko v svojo vrečo, obdaril otroke in še preden se je od njih poslovil, jim je obljubil, da jih naslednje leto spet obišče in s seboj prinese kitaro.
vasi v bregu in ospu - pohod »Po teh skupnih stezicah«
Za mejo, ki izginja, nihče ne bo jokal
Pohod bo 23. decembra s prihodom na mejo v Prebenegu
Pohod so pripravili na skupnem srečanju predstavnikov vaških organizacij v Bregu
Šest vasi nestrpno pričakuje, da bodo končno odpravljene ovire, ki so nas 60 let nesmiselno ločevale; nekoč del iste občine (Dolina), istih župnij (Mačkolje in Dolina), povezanih z nič koliko sorodstvenih, lastniških in prijateljskih vezi. Osp, So-cerb, Kastelec, Prebeneg, Mačkolje in Dolina so tako dale pobudo, s katero želijo čim hitreje izbrisati globoko brazdo, ki jo je nasilno zarezala meja in s tem ponovno obnoviti vsa tista prijateljstva, znanstva in tudi sorodstva, ki jih je tako dolgo obdobje nekoliko zameglilo.
Zamisel skupnega pohoda po »Teh skupnih stezicah« je nastala iz želje ljudi ob meji, ki bodo tako prispevali svoj delež k formalnemu praznovanju vstopa Slovenije v schengensko območje, ki je predvideno 21. oz. 22. decembra. 23. decembra se začenja novo obdobje in prebivalci zgoraj omenjenih vasi so si za ta dan zamislili svojevrstni pohod, ki naj bi v končni fazi pripeljal na glavno prizorišče (mejni prehod v Prebenegu) ljudi iz Ospa, Socerba, Kastelca, Doline in Mačkolj. Vsaka skupina pohodnikov bo štartala iz svoje vasi; program predvideva medtem tudi simbolično odstranitev table na meji pri Socerbu in verski obred.Slavnostni trenutek na že bivšem mejnem prehodu pa bosta zapečatila Zupanja Občine Dolina Fulvia Premolin in zastopnik Občine Koper. Za glasbeno in pevsko podlago bosta poskrbela Pihalni orkester Breg in Moški pevski zbor Valentin Vodnik iz Doline. Od tam se bodo pohodniki po uradnem delu programa podali na bližnji prireditveni prostor SKD Jože Rapotec, kjer bo na voljo prigrizek in kozarček domače kapljice.
Podrobnejše informacije o poteku prireditve in druga navodila v zvezi z izvedbo pohoda bodo vaščani dobili kar na letakih, ki jih bodo raznašalci delili po vaseh, skrbno pripravljeni plakati pa bodo izobešeni že v naslednjih dneh. K soor-ganizaciji pohoda »Te skupne stezice ...« so pristopili Vaška skupnost Osp in Prostovoljno gasilsko društvo OSP, SPD Mačkolje in SKD Primorsko iz Mačkolj, SKD Jože Rapotec iz Prebenega, Srenja Prebeneg, SKD Valentin Vodnik iz Doline, Mladinski krožek Dolina in Srenja Dolina, Vaška skupnost Kastelec, Vaška skupnost Socerb, Pihalni orkester Breg, Društvo prostovoljnih gasilcev Breg in civilna zaščita Občine Breg in seveda Občina Koper in Občina Dolina, ki je tudi pokroviteljica celotne prireditve.
skp - Varnost
Potrebujemo
radikalne
spremembe
Nikoli več smrtnih nesreč na delu, je stavek, ki smo ga po tragediji v turinski jeklarni Thyssen Krupp slišali nič koliko krat. Igor Kocijančič, deželni svetnik Stranke komunistične prenove, in Paolo Hlacia, odgovoren za delavska vprašanja pri isti stranki, sta prepričana, da ne sme ostati le pri besedah, saj so delavci omenjene jeklarne opozorili na vrsto nepravilnosti: širša publika je iz njihovih besed spoznala težke razmere, v katerih so bili prisiljeni delati, njihovo nemoč, pomanjkanje varnostnih kontrol itd. Kot piše v tiskovnem sporočilu SKP, imata turinska tragedija in Trst marsikaj skupnega. V našem mestu deluje namreč železarna, ki ji že vrsto let preti zaprtje, v kateri je zaposlenih dvesto delavcev manj kot pred desetimi leti: ali je res, da morajo njeni delavci opravljati tudi šestnajsturne turnuse? Kakšne so realne varnostne razmere v tržaški železarni? Kdo opravlja kontrole? In kakšne posledice ima onesnaževanje železarne na zdravje njenih delavcev? Ko so ti prisiljeni sprejeti nevarne delovne pogoje, morata sindikat in politika ustvariti pogoje za radikalne spremembe: ali zanje čakamo novo tragedijo, se v sporočilu še sprašujeta predstavnika SKP.
danes - Božični koncert v dvorani Tripcovich
Sergij Stancich: Koncert poklanja ZKB članom in prijateljem
Danes ob 18. uriv bo v dvorani Tripcovich v Trstu zaživel pričakovani božični koncert, ki ga Zadružna kraška banka prireja v sodelovanju z Glasbeno matico. S sporedom dopadljivih skladb iz svetovne literature bo nastopil simfonični or ke ster Glas be ne ma ti ce, ki ga bo ob tej priliki vodil tržaški violinist in dirigent Črtomir Šiškovič. Solist bo baritonist Damjan Locatelli. O tradicionalnem dogodku smo se pogovorili s predsednikom ZKB Sergijem Stan ci chem:
Po bu da se ga kar ne kaj let na -zaj v čas in spada v okvir našega socialnega delovanja. Menim, da je zelo le po, da se pred bo žič ni mi praz -ni ki sre ča mo s čla ni, da ma lo po -kramljamo izven delovnega okolja in si ob tem privoščimo kulturno obogatitev. Predbožično srečanje v tem smi slu ni sa mo kon cert, ni ti sa mo praznično srečanje
Koncert ni namenjen izključno uslužbencem in strankam...
Koncert poklanjamo predvsem članom in strankam, obenem pa va-
kroma
bimo tudi vse prijatelje, ki se ob takih prilikah lahko soočijo z delovanjem in usmeritvijo zadružnega kredita. Na koncertu vlada posebno vzdušje, saj se skoraj vsi med sabo poznamo. V današnjem času so trenutki sproščenega pogovarjanja tako redki, da postanejo take prilike res dragocene.
Izbira tovrstnega božičnega poklona zrcali tudi vašo stalno pozornost do kulturnega dogajanja v naših krajih
Skrb za kulturni razvoj v našem prostoru je vrednota, ki je del ustanovnih ciljev banke. V statutu piše namreč, da banka ni le ustanova pri-
dobitniškega značaja, temveč, da mora skrbeti za razvoj našega teritorija. Take pobude zrcalijo to usmeritev, saj smo ob letošnjem koncertu želeli vrednotiti krajevne glasbenike, ki večkrat igrajo vsepovsod in nimajo ravno veliko možnosti nastopati na domačih odrih. Mislim, da je to nekaj zelo pomembnega za nastopajoče in dodatna vrednost za letošnjo ponudbo.
Kaj si pričakujete od nocojšnjega večera?
Prepričan sem, da bo vse zelo lepo uspelo. Sama imena nastopajočih in dirigenta Črtomira Šiško-viča so za nas jamstvo kvalitete. Ob tej priložnosti se moram zahvaliti Glasbeni matici in njenemu ravnatelju Bogdanu Kralju za neoporečno vodenje organizacijskih in vsebinskih aspektov dogodka. Prav gotovo vlada veliko pričakovanje za ta koncert. Smo namreč oddali vse vstopnice in morda je bilo zanimanje še večje kot v prejšnjih letih. Tudi tokrat bomo z velikim zadoščenjem lahko ugotavljali, da je dvorana nabito polna. (ROP)
8
Nedelja, 16. decembra 2007
VREME, ZANIMIVOSTI

Cerkev sv. Trojice na Katinari
prireja
»BOŽIČNI ČAR«
s predstavitvijo knjige Igorja Gherdola
UN UOMO
bas ALDO ŽERJAL, ' ~~ sopran GIULIA TAMPLENIZZA, otroški ZBOR KATTICORO, dirigent CARLO TOMMASI
Prispevki večera so namenjeni otrokom Azzurre z redko boleznijo.
Danes, 16. decembra ob 17.00 vabljeni v cerkev na Katinaro!
RADIJSKI ODER TRST
(MOJ
izvenabonmajska predstava Gledališkega vrtiljaka v izvedbi staršev otrok iz vrtca in osnovne šole
Včeraj danes
CI3 Lekarne
Danes, NEDELJA, 16. decembra 2007
ALBINA
Sonce vzide ob 7.39 in zatone ob 16.22 - Dolžina dneva 8.43. Luna vzide ob 11.44 in zatone ob 23.25.
Jutri, PONEDELJEK, 17. decembra 2007
LAZAR
VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 3,2 stopinje C, zračni tlak 1025 mb pada, veter 51 km na uro vzhodnik severo-vzhodnik, burja, nebo jasno, vlaga 51-odstotna, morje močno razgibano, temperatura morja 10,6 stopinje C.
OKLICI: Francesco Benci in Elena Ke-ber, Carlo Pancrazi in Lilian Mitico, Boris Bordon in Marija Gozar, Alessandro Crisman in Lorena Menneri, Diego Simonini in Valentina Palomba, Gian Battista Ossi in Paola Dobran, Oscar Manuel Lopez in Marianna Gasvodich, Giovanni Millo in Roberta Giacchin.
U Kino
Nedelja, 16. decembra 2007 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00
Trg Ospedale 8, Ul. Commerciale 21, Capo di piazza Mons. Santin 2 (bivši Trg Unità 4)Milje - Lungomare Vene-zia 3. Opčine - Proseška ulica 3. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Ospedale 8 (040 767391), Ul. Commerciale 21 (040 411121), Milje - Lungomare Venezia 3 (040 274998). Opčine - Proseška ulica 3 (040 422478)
-	samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom.
Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Trg Ospedale 8, Ul Commerciale 21, Capo di piazza Mons. Santin 2 (bivši Trg Unità 4), Milje - Lungomare Ve-nezia 3.
Opčine - Proseška ulica 3 (040 422478)
-	samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Capo di piazza Mons. Santin 2 (bivši Trg Unità 4 - 040 365840).
Od ponedeljka, 17., do sobote, 22. decembra 2007 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30.
Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Ginnastica 6 (040 772148), Naselje Sv. Sergija - Ul. Curiel 7/B (040 281256). Bazovica (040 226210) - samo s pre-
Združenje za Križ in SKD Vesna
Zadružne kraške banke in KB
vabita
na
dhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30
Ul. Ginnastica 6, Naselje Sv. Sergija - Ul. Curiel 7/B, Trg Venezia 2. Bazovica (040 226210) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Venezia 2 (040 308248).
www.farmacistitrieste.it
118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo.
%mc&d/ bdčm^imile/
Nastopili bodo gojenci seminarja, ki se je vršil v Ljubljani pod mentorstvom prof. Alessandra Svaba.
v domu A. Sirka v Križu
NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Hitman - l'assassino«; Dvorana 2: 11.00, 14.30, 16.30 »Winx - Il segreto del regno perduto«; 18.10, 20.10, 22.10 »La musica nel cuore«; Dvorana 3: 11.00, 14.30, 15.30, 17.10, 18.50, 20.30, 22.15 »Come d'incanto«; Dvorana 4: 11.00, 14.30, 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »La bussola d'oro«. SUPER - 22.15 »Factory girl«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 15.20, 17.40, 20.00, 22.15 »Natale in crocie-ra«; Dvorana 2: 15.45, 17.45, 20.10, 22.20 »Una moglie bellissima«; Dvorana 3: 15.15, 17.30, 19.50, 22.10 »La bussola d'oro (The golden compass)«; Dvorana 4: 15.20, 17.30, 20.00, 22.00 »Come d'incanto - Una principessa a Manhattan«; Dvorana 5: 15.00, 16.50 »Winx - Il segreto del regno perduto«; 20.00, 22.10 »Nella valle di Elah«.
Čestitke
ALCIONE - 15.30, 19.30 »Sleuth - Gli insospettabili«; 17.15, 21.15 »Ai con-fini del paradiso«.
AMBASCIATORI - 11.00, 14.20, 15.15, 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Natale in crociera«.
ARISTON - 18.05, 20.10 »Seta«; 16.00, 22.15 »La ragazza del lago«.
CINECITY - 11.00, 13.00, 14.55, 16.45 »Winx club - Il segreto del regno per-duto«; 11.00, 13.05, 14.50, 18.30 »The Nightmare before Christmas«; 16.20, 20.00, 22.15 »La leggenda di Beowulf«; 18.30, 20.20, 22.10 »Hitman l'assassino«; 10.50, 12.50, 14.45, 16.40, 18.35, 20.25, 22.20 »Una moglie bel-lissima«; 10.45, 13.00, 15.15, 17.35, 19.50, 22.05 »La bussola d'oro«; 11.00, 13.05, 15.15, 17.30, 19.50, 22.00 »Co-me d'incanto«; 10.55, 13.00, 13.45, 15.10, 16.10, 17.30, 18.20, 20.00, 21.30, 22.10 »Natale in crociera«; 10.55 »Ratatouille«.
EXCELSIOR - 16.15, 18.30, 21.15 »Nel-la valle di Elah«.
EXCELSIOR AZZURRA -
16.00, 18.15, 21.00 »L'eta barbarica«.
FELLINI - 14.45, 16.30 »Ratatoiulle«; 20.10, 22.15 »Across the Universe«; 18.15 »I vicere«.
GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »La pro-messa dell'assassino«.
GIOTTO MULTISALA 2 - 15.30, 17.10, 18.50, 20.30, 22.15 »Una moglie bel-lissima«.
KOPER - KOLOSEJ - 16.30 »Franček in zaklad Želvjega jezera«; 21.30 »3:10 za Yumo«; 14.50, 16.00, 17.00, 18.00 »Roboti z Marsa 3D + Božiček in Snežak 3D«; 14.00, 18.20, 20.50 »Zlati kompas«; 19.00, 21.00 »Postreli jih«; 15.00, 17.10, 19.20 »Začarana«.
[H Osmice
OSMICO je v Borštu odprl Danjel Gla-vina.
BERTO TONKIČ na Tržaški cesti, 25 v Doberdobu ima odprto osmico. Toči
OBČINA DOLINA j L ODBORNIŠTVO ZA KULTURO
v sodelovanju z društvi in organizacijami v občini
Nedelja, 16. decembra 2007
ob 16.00 - v cerkvi na Pesku
V	priredbi SKD Krasno Polje - Gročai Koncert gospel z vokalno skupino »Stili Quartet« (Trebnje) in nastop OPZ "A.M. Slomšek" ob 17.30 - v gledališču F. Prešeren v Boljuncu "Božična Kantata" v sklopu revije NATIVITAS OPZ F. Venturini - Domjo in Godba V. Parma -Trebče
Četrtek, 20. decembra 2007
ob 20.30 - v cerkvi Sv. Antona Puščavnika v Borštu
V	priredbi SKD Slovenec - Boršt Zabrežec Božični koncert učencev COŠ Venturini, MePZ Slovenec-Slavec in zamejskih solopevcev
Sobota, 22. decembra 2007
ob 11.00 - na mejnem prehodu na Peski^^^ Srečanje skupnosti občin Dolina in Hrpelje-Kozina ob vstopu Slovenije v Schengensko območje
Sreda, 26. decembra 2007
ob 18.00 - v gledališču F. Prešeren v Boljuncu »Štefanovanje« SKD Prešeren - Boljunec
Ponedeljek, 7. januarja 2000
ob 20.30 - v cerkvi Sv. J. Krstnika v Boljuncu Koncert MePZ Venturini - Domjo in zbora Cappella Tergestina

Petek, 18. lanuarla 2008
ob 20.00 - v cerkvi v Krogljah Koncert MePZ Venturini - Domjo
MICHELLE! 8 svečk ti na trti gori, v krogu prijateljev jih ugasni zdaj ti. Če rabiš pomoč, prihitiva še me, tako gotovo razveseliva tvoje srčece! Hip hip hurra' ti Josette in Marisol kličeva!
Naši MICHELLE pošiljamo najlepša voščila za njen jutrišnji rojstni dan, z željo, da bi doživljala otroštvo čim bolj srečno, sproščeno in željno novih spoznanj. Teta, stric, Erika, Sonja in Marko.
MICHELLE! Bodi vsak dan srečna in vesela, v šoli zbrana in sproščena, pri baletu gibčna in razposajena, v družbi prijateljev se na-smej, skratka vsak trenutek se lepo imej! Mi bomo srečni zate. Mama, nona in Frančko.
Naša Geltrude je malo SOFIJO povila in vsem nam življenje obogatila. Janu, Franzu in Geltrude kličemo na glas: Zdravje, sreča in ljubezen naj spremljajo vas. To Vam kla-pa želi, ki nestrpno čaka na smučarske dni.
Jutri MICHELLE rojstni dan ima in pranona Tina obiskat jo bo prišla. Na torto 8 svečk bomo položili in skupaj z vso žlahto Macarol jih bomo ugasnili.
Starešina Milan je drugič nono postal, mali BLAŽ mu bo odslej pa-karvače igral. Trebenska godba se novega godca veseli in srečno nonotu ter družini zaželi.
Najlepšo zvezdico z neba je Aleksandra v zibelko postavila. Končno se je SOFIJA rodila in celo družino Pro razveselila. Z Aleksandro, Janom in Paolom se tudi mi veselimo in Sofiji vse dobro v življenju želimo. Sestrični Jasmin in Johana, teta Tanja in stric Franko.
Dobrodošla SOFIJA! S tvojim prihodom si nam življenje obogatila. Srečni nonoti Ani in Fredi.
Decembrski list na koledarju stoji, pri Kuretovih se posebno slavi, ERIKOVA diploma že na steni visi. Zadovoljni obraz mu žari, le uspehe žanji ti, iz srca želijo teta Bernarda, Marko, Carmen, Gaja.
Na tržaški fakulteti je iz političnih ved uspešno diplomirala
Monica Micali
Iz srca ji čestitajo mama Giuliana in papa Mauro
Na podružnici tržaške univerze v Gorici je uspešno diplomirala iz ekonomije in turističnih ved
Nataša Capponi
Čestitamo in želimo veliko nadaljnjih uspehov v življenju starši in brat Daniel
Na Tržaški univerzi je iz političnih ved doktorirala
dr. Monica Micali
Iskreno ji čestitamo in želimo veliko uspehov in zadoščenj
nona Marija, stric Walter z družino in teta Orietta z družino
Na Tržaški univerzi je uspešno dokončala študij Ekonomije in upravljanja turističnih storitev
Nataša Capponi.
Iskreno ji čestita
SKD Krasno polje Gročana, Pesek in Draga
belo in črno vino ter ponuja domač prigrizek. OSMICA je odprta pri Davidu v Sa-matorci 5. Vabljeni! Tel. na št.: 040229270 (do 23. dec. vključno). OSMICA pri Piščancih. Silvano Ferlu-
ga vabi na domačo kapljico. OSMICA je odprta pri farmi Kraljič v
Prebenegu. Tel. 335-6322701. OSMICO je na Dolgi Kroni odprl Rado Kocjančič. OSMICO je odprl Damian Glavina v Lonjerju št. 255. Tel. št.: 040-910041. OSMICO je odprl Zidarič v Praprotu št. 23.
V MEDJI VASI IMATA OSMICO do
26.12 Mavrica in Sidonia Radetič. Tel. na št.: 040-208987.
S Izleti
PRIJATELJI PRIMORSKEGA PSA obveščajo, da je še nekaj prostih mest za izlet v Krakov (Poljska), ki bo od 29. decembra 2007 do 2. januarja 2008. Za informacije pokličite na tel. št.: 328-2768222.
SPDT v sodelovanju s P. D. iz Sežane vabi na otvoritev čezmejne poti, poimenovane Pot Sonje Mašera. Zbirališče pohoda bo v torek, 18. decembra 2007, ob 14. uri na Trsteni-ku pri gostilni »Trattoria Toscano« (avtobus št. 38). Slovesna otvoritev poti in predstavitev zgibanke pa bo ob 16. uri na sedežu Sirena. Pot je bila trasirana v okviru projekta Inter-reg III A Slovenija - Italija 2006 -2007.
AŠD SK BRDINA organizira zimovan-je v Forni di Spora od 22. do 29. decembra 2007. Zainteresirani lahko pokličejo na tel. št.: 347-5292058. Vljudno vabljeni.
ZDRUŽENJE STARŠEV O.Š. FRANA MILČINSKEGA organizira silvestrsko družinsko zimovanje SNEŽINKA v počitniškem domu Vila v Kranjski Gori od 30. decembra do 6. januarja. Lahko se nam pridružite tudi za krajše obdobje. Vabljene vse družine od Milj do Trbiža. Dodatne informacije in prijave zbiramo do 20. decembra 2007 na 040-567751 ali 3202717508 Tanja, ali po mail-u: fran-milcinski@libero.it.
Kam po bencin
Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke:
AGIP Drevored Campi Elisi 59, Milje - Trg Caduti Liberta, Naselje sv. Sergija - Ul. Forti 2, Devin - državna cesta 14
ESSO Trg Foraggi 7, Opčine -križišče
Q8 Istrska ulica 212
ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP Devin (jug) - avtocesta A4 VETS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36
TOTAL Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE
NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL - Ul. F. Severo 2/3 AGIP Istrska ulica 155, Miramarski drev. 49, Ul. A. Valerio 1 (univerza), Katinara - Ul. Forlanini, Naselje sv. Sergija - Ul. Forti 2 ESSO Trg Foraggi 7, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Carnaro - Državna cesta 202 km 3+0,67 SHELL Ul. Locchi 3 V sodelovanju s FIGISC Trst
01333136
/
TRST
Nedelja, 16. decembra 2007
9

Godbeno društvo Viktor Parma iz Trebč vabi na
V«.
v soboto, 22. decembra 2007 ob 20.30 v Ljudskem domu v Trebčah
ANPPIA - VZAPP - ANPI - VZPI - ANED - VZED
prireja danes, 16. decembra 2007 ob 15. uri na openskem strelišču
SPOMINSKO SVEČANOST
OB 66-LETNICI USMRTITVE OBSOJENCEV NA DRUGEM TRŽAŠKEM PROCESU: Pinko Tomažič, Viktor Bobek, Ivanlvančič, Simon Kos, Ivan Vadnal.
Spregovorila bosta Luana Grilanc in Giorgio Marži,
predsedovala bo Daša Bolčina in
sodeloval MoPZ Tabor pod vodstvom Mikele Šimac.
V Prosvetnem domu bo ob 16. uri, predvajanje nima "TRST" po scenariju pisatelja Franceta Bevka.
H Prireditve
DANES, 16. DECEMBRA ob 17. uri bo
v samatorski cerkvi koncert dua Mi-chelazi - Feri. Koncert prirejata Občina Zgonik in združenje Musica senza Frontiere ob podpori Pokrajine Trst in s sodelovanjem Župnije sv. Mihaela Nadgangela iz Zgonika. Vstop je prost.
GODBENO DRUŠTVO V. PARMA iz Trebč vabi na Božični koncert, ki bo v soboto, 22. decembra, ob 20.30 v Ljudskem domu v Trebčah.
SKD KRASNO POLJE Gročana, Pesek in Draga v sodelovanju z Občino Dolina vljudno vabi na koncert gospel vokalne skupine Stil quartet iz Trebenj (Slo) danes, 16. decembra 2007, ob 16. uri, v cerkvi na Pesku. Koncert bo uvedel nastop OPZ A. M. Slomšek, ki bo ob tej priliki zbiral prispevke za sirotišnico v Bjeli (Črna gora). Pobudo so podprli Društveni bar Gročana, Gostilna Bak, Hotel - restavracija Touring, Restavracija - hotel Pesek, Pice-rija - pivnica Kariš in Locanda Mario. Toplo vabljeni!
SKD LONJER-KATINARA vabi na Božičnico, ki bo v sredo, 19. decembra, ob 20.uri v cerkvi Sv.Trojice na Kati-nari, na kateri bosta nastopili Lonjer-ska pevska skupina pod vodstvom Manuela Purgerja in Trobilna skupina Pihalnega orkestra Ricmanje.
RAZSTAVA CLAUDIE RAZA bo na ogled v Bambičevi galeriji do 5. januarja 2008, od ponedeljka do petka, z naslednjimi urniki: 10.00 - 12.00 ter 17.00 - 19.00.
ZSKD, DRUŠTVO ZA UMETNOST KONS IN KD OTON ŽUPANČIČ vabi na razstavo otroških stvaritev, ki bo v sredo, 19. decembra 2007 ob 20.30 na sedežu KD Oton Župančič. Sledil bo božični kulturni program.
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV v sodelovanju z USCI vabi na niz koncertov v sklopu revije Nati-vitas: Boljunec, Občinsko gledališče F. Prešeren, danes, 16. decembra 2007, ob 17.30, »Božična kantata«, nastopata OPZ Fran Venturini (dir. Suzana Žer-jal), GD Viktor Parma (dir. Luka Car-li); Trebče, Cerkev sv. Andreja, 3. januarja 2008, ob 20.00, »Novoletni koncert«, nastopajo MePZ Primorec (dir. Martina Feri), VS Grgar (dir. Andrej Fi-lipič), MePZ Skala-Slovan (dir. Herman
Ivan Cankar ▼	▼
ROMANTIČNE DUŠE
Režiser SEBASTJAN HORVAT
danes, v nedeljo, 16. decembra, ob 16.00
Združeni abonmaji (Redi T, C, K) - z italijanskimi nadnapisi
MEDITERRANEO FOLK CLUB koncerti etno glasbe
ARABSKO-ANDALUZIJSKI ORKESTER IZ BARCELONE
Báraka - Magija
jek, 17. decembra, ob 20.30 lovensko stalno gledališče
Antonič); Bocen, Cerkev Cristo Re, 5. januarja 2008, ob 20.45, »Božični koncert«, nastopajo MePZ Lipa (dir. Tamara Raseni), Zbor Castel Flavon di Bolzano (dir. Loris Bortolato); Milje, Stolnica, 6. januarja 2008, ob 15.00, »S pesmijo vam želimo...«, nastopata MoVS Lipa (dir. Anastazija Purič), Gi-rotondo dArpe (dir. Tatiana Donis).
ANPPIA, VZAPP, ANPI, VZPI, ANED, VZED prireja danes, 16. decembra 2007 ob 15. uri na openskem strelišču spominsko svečanost ob 66-letnici usmrtitve obsojencev na drugem tržaškem procesu: Pinko Tomažič, Viktor Bobek, Ivan Ivančič, Simon Kos, Ivan Vadnal. Spregovorila bosta Luana Grilanc in Giorgio Marzi, predsedovala bo Daša Bolčina in sodeloval MoPZ Tabor pod vodstvom Mikele Šimac. V Prosvetnem domu bo ob
16.uri	predvajanje filma »Trst 1945«.
AŠD CHEERDANCE MILLENIUM prireja »Novoletni Plesni Festival 2008« danes, 16. decembra ob 16. uri v telovadnici Polisportive na Opčinah. Toplo vabljeni!
CERKEV SV. TROJICE NA KATINARI
prireja danes, 16. decembra 2007, ob
17.	uri »Božični čar«, s predstavitvijo knjige Igorja Gherdola »Un uomo«. Sodelujejo bas Aldo Žerlaj, sopran Giu-lia Tamplenizza, zbor Katticoro, dirigent Carlo Tommasi. Prispevki večera bodo namenjeni otrokom Združenja za raziskavo redkih bolezni Azzurra.
DOM JAKOBA UKMARJA V ŠKED-NJU vabi danes, 16. decembra 2007, ob 20. uri, na prireditev »Čarobna noč«, igrata Miranda Caharija in Livio Bo-gatec, v režiji Marija Uršiča.
RADIJSKI ODER vabi danes, 16. decembra, ob 17. uri, v Marijin dom pri sv. Ivanu na edino uprizoritev izvena-bonmajske predstave Gledališkega vrtiljaka. Na sporedu bo božična igrica z glasbo v živo NAJLEPŠE DARILO. Izvajajo starši otrok vrtcev pri sv. Ivanu in v Dijaškem domu. Sledila bo predstavitev knjige odrskih igric »Od Miklavža do božiča«, ki jo je napisala Lučka Peterlin Susič.
ZDRUŽENJE ZA KRIŽ, v sodelovanju z vaškimi društvi vabi na koncert lirične glasbe danes, 16. decembra 2007, ob 18. uri, v dom Alberta Sirka v Križu. Nastopili bodo gojenci seminarja, ki se bo vršil v Ljubljani pod mentorstvom prof. Alessandra Svaba. Toplo vabljeni.
infb brezplačna tel.št. 800 214302 :_■
DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV prireja v ponedeljek, 17. decembra, srečanje na temo »Tržaška in koprska Karitas kot most med verniki na obeh straneh meje«. Sodelujeta Mario Ravalico in Aldo Štefančič. Srečanje bo v Peterlinovi dvorani v Ul. Donizetti 3 ob 20.30.
DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE prireja za vse občane božični koncert v cerkvici Sv. Barbare v torek, 18. decembra ob 20. uri. Celovečerni koncert bo izoblikoval MePz Venturi-ni od Domja.
ZALOŽBA MLADIKA vas vljudno vabi v torek, 18. decembra 2007, ob 18. uri, v razstavno dvorano Narodnega doma v Trstu, Ulica Filzi 14 na predstavitev slikovne monografije Bogdana Groma »Moje korenine - Le mie radici - My ro-ots«. Umetnika in njegovo delo bo predstavil Štefan Pahor. Prisoten bo tudi Bogdan Grom.
ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA v sodelovanju z Zvezo slovenskih kulturnih društev vabi v torek, 18. decembra 2007, ob 18.30, v dvorano Zadružne kraške banke na Opčinah na predstavitev »Jadranskega koledarja«. Ob recitaciji Melite Malalan in nastopu kvarteta Nomos Ensemble bodo avtorji in sodelavci ZTT-ja z bralci in prijatelji nazdravili Novemu letu.
SKD VIGRED vabi v sredo, 19. decembra, ob 20.30 v Štalco v Šempolaju na koncert »Srečno«. Sodelujejo: glasbena skupina Vigred, Mali Kraški muzi-kanti, Božični bend, duo Metlarji, Domači Veseljaki, Zoran Lupinc in instrumentalni kvintet Veseljaki.
OBČINA DEVIN-NABREŽINA IN OBČINA KOMEN vabita v petek, 21. decembra 2007, ob 20.30 na mejni prehod Gorjansko na prireditev ob vstopu Slovenje v Schengensko območje »Odprti v Evropi, zaprti v razvoj«. Slavnostna govornika bosta: g. Giorgio Ret in g. Uroš Slamič. V programu bodo sodelovala društva in posamezniki iz obeh občin. Program vodi Ana Godnik. V zabavnem delu programa bo nastopala skupina Happy day. Vabljeni!
KONCERT »BREZ MEJA« V soboto, 22. decembra 2007, bo v dvorani I. Grudna v Nabrežini igral duo violončelo Va-sja Legiša - klavir Giacomo Fuga. Na sporedu: Beethoven, Schumann, S. Fuga,Škerjanc, Cassado. Začetek ob 20. uri. Vstop prost.
GODBENO DRUŠTVO NABREŽINA vabi na »tradicionalni koncert ob zaključku leta« v nedeljo, 23. decembra 2007, ob 17. uri, v nabrežinski občinski telovadnici. Gosta večera: Iztok Cer-gol in Martina Feri.
OPZ SLOMŠEK IN ŽUPNIJA MARIJA MAGDALENE iz Bazovice prirejata v nedeljo, 23. decembra, ob 17. uri v cerkvi dobrodelni koncert otroških in mladinskih zborov »Prižgi lučko upanja«. Nastopili bodo OPZ Slomšek iz Bazovice, OPZ OŠ iz Ilirske Bistrice, mladinska skupina Kraški Slavček iz Na-brežine in mladinski zbor Glasbene Matice iz Trsta. Toplo vabljeni.
SKLAD MITJA ČUK vabi v Bambičevo galerijo na razstavo akvarelov Claudie
Raza Svetlobni tresljaji. Urnik: od ponedeljka do petka, od 10 do 12. ter od 17. do 19. ure. Razstava bo na ogled do 6. januarja 2008.
SI Šolske vesti
PEDAGOŠKI DRUŽBOSLOVNI LICEJ A. M. SLOMŠKA sporoča, da bodo dnevi odprtih vrat namenjeni staršem in dijakom, ki se odločajo o izbiri višje srednje šole danes, 16. decembra (od 9.30 do 11.30).
DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO PRI SV. IVANU sporoča, da bo v ponedeljek, 17. decembra 2007, ob 17.30, na šoli O. Župančič informativno srečanje staršev otrok, ki bodo v š.l. 2008/2009 obiskovali prvi razred.
DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO PRI SV. JAKOBU sporoča, da bo skupni informativni sestanek ob vpisih v otroške vrtce in osnovne šole za šolsko leto 2008/2009 v ponedeljek, 17. decembra 2007, ob 17.30, v ul. Frausin 12.
DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO V DOLINI vabi na informativni sestanek, ki bo v prostorih OŠ P. Voranca (Dolina 419) v ponedeljek, 17. decembra 2007. Ob 17. uri bo potekalo srečanje za starše otrok, ki so godni za vpis v prvi razred osnovne šole, ob 18. uri pa za starše otrok, ki bodo v prihodnjem šolskem letu obiskovali otroški vrtec.
DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO OPČINE vabi na informativno srečanje ob priliki vpisov v šolsko leto 2008/09, ki bo v sredo, 19. decembra 2007, ob 17. uri na sedežu ravnateljstva, Nanoški trg, 2. Vabljeni starši, ki nameravajo vpisati otroke v 1. letnik otroškega vrtca in v 1. razred osnovne šole.
UČENCI IN UČITELJI OŠ A. ČERNIGOJ na
Proseku vabijo na šolsko božičnico, ki bo v četrtek, 20. decembra 2007, ob 19. uri, v telovadnici na Kontovelu.
DAN ODPRTIH VRAT NA TRGOVSKEM ODDELKU ZAVODA Ž. ZOISA bo sredi januarja, ker trenutno potekajo na šoli vzdrževalna dela.
S Poslovni oglasi
SOCIALNA ZADRUGA IŠČE
vzgojitelje z učiteljskim ali enakovrednim naslovom ali univerzitetno diplomo in izkušnjami na vzgojnem področju za vzgojne servise. Območje goriška pokrajina. Zahteva se dobro znanje slovenskega jezika. Poslati curriculum, v italijanščini, na fax 040232444.
17.12.2006
17.12.2007
Cvetka Doglia vd. Grassi
Z ljubeznijo se te spominjamo vsi tvoji dragi
Slivno, Križ, 16. decembra 2007
16.12.1999
16.12.2007
Ivana
Spomin nate je vedno živ v naših srcih.
Vsi tvoji
Spominili se je bomo pri sv. maši danes, 16. decembra ob 10.30 v cerkvi sv. Urha v Dolini.
Dolina, 16. decembra 2007
V 88. letu je mirno zaspal naš dragi mož, oče in nono
+
Mirko Bandi
iz Doline
Žalostno vest naznanjajo
žena Dorka, sino Boris in hčerka Neva z družinama.
Pogreb bo v sredo, 19. decembra 2007 ob 12.00 uri iz mrtvašnice v ul. Costa-lunga v cerkev sv. Martina v Dolini. Namesto cvetja darujte v dobrodelne
Dolina, 16. decembra 2007
Ciao nono
Alenka, Valentina, Lorenzo, Enrico, Dario
Iskreno sožalje
Alfred z družino
Zadnji pozdrav stricu Mirku Boris z družino
ZAHVALA
Ljudmilla Fortunat vd. Piscanc
Zahvaljujemo se vsem, ki ste na katerikoli način sočustvovali z nami in počastili njen spomin.
Svojci
Opčine, 16. decembra 2007
Kraško pogrebno podjetje Lipa
ZAHVALA
Ob slovesu od naše drage
Marije Godnič vd. Leghissa
se prisrčno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali in počastili njen spomin.
Posebna zahvala dr. Sfeztu in osebju doma ostarelih Stuparich iz Sesljana, g. župniku Markuži in darovalcem cvetja.
Hči Ermita in sin Luciano z družinama
Cerovlje, Nabrežina, 16. decembra 2007
Pogrebno podjetje Sant'Anna Nabrežina
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage
Olge Zobec vd. Mauri
se prisrčno zahvaljujemo vsem, ki ste z nami sočustvovali in na katerikoli način počastili spomin naše drage.
Svojci
Boršt, 16. decembra 2007
Kraško pogrebno podjetje Lipa
17.12.1997
17.12.2007
Že deset let je minilo, odkar je tiho odšla naša draga
Alma Pregarc Ota
Z ljubeznijo se je spominjamo
vsi njeni najdražji
Boljunec, Bazovica, 16. decembra 2007
1Q Nedelja, 16. decembra 2QQ7	TRST
/
SLOVENSKO
PLANINSKO
DRUŠTVO TRST
v sodelovanju s Planinskim društvom iz Sežane vabi na
otvoritev čezmejne poti,
poimenovane
POT SONJE MAŠERA
v torek, 18. decembra,
Zbirališče pohoda ob 14.00 uri na Trsteniku pri
gostilni »Trattoria Toscano« (avtobus št. 38).
Slovesna otvoritev poti in predstavitev zgibanke pa bo ob 16. uri na sedežu T.P.K. Sirena.
Pot je bila transirana v okviru projekta INTERREG IIIA Slovenija ■ Italija 2006-2007
Društvo Slovencev miljske občine
top/o vabi na
v torek, 18. decembra
ob 20.uri v cerkvici Sv. Barbare pri Korošcih
Celovečerni koncert bo izoblikoval MePz Venturini od Domja
Društvo slovenskih izobražencev
prireja jutri večer na temo
Tržaška in koprska
v sodelovanju z
sodelujeta Mario Ravalico in Aldo Štefančič
V Peterlinovi dvorani v Ul. Donizetti 3 ob 20.30.

OBČINA ZGONIK in ZDRUŽENJE MUSICA SENZA FRONTIERE ob podpori POKRAJINE TRST ter v sodelovanju z ŽUPNIJO SV.MIHAELA NADANGELA iz Zgonika
KONCERT DUA
MICHELAZZI-FERI
(FLAVTA-KITARA)
V NEDELJO, 16. DECEMBRA 2007, OB 17.URI V CERKVICI V SAAAATORCI.
DRUŠTVOM SLOVENSKIH UPOKOJENCEV V TRSTU, ZVEZO INVALIDOV in PODPORNIM DRUŠTVOM V ROJANU
prireja tradicionalno
SREČANJE OB KONCU LETA
v petek, 21.decembra 2007, ob 17.00 v Slovenskem dijaškem domu "S.Kosovel"ul.Ginnastica 72, Trst
Praznično vzdušje z Lonjersko pevsko skupino, MoPZ Fran Venturini od Domja in z ansamblom Bistre
GODBENO DRUŠTVO »NABREŽINA«
t/obi m
TRADICIONALNI KONCERT OB ZAKLJUČKU LETA
NEDELJO, 23. DECEMBRA OB 17. URI V NABRBŽmKt OBČINSKI TELOVADNICI
Gosta večera: Iztok Cergol in Martina Feri Sodelujejo dijaki šol v občini
Založba MLADIKA
vabi na predstavitev slikovne monografije Bogdana Groma
moje korenine le mie radici my roots
Umetnika in njegovo delo bo predstavil
ŠTEFAN PAHOR.
Prisoten bo
BOGDAN GROM.
CELLO&MUSIC vabi na koncert
"KRAS BREZ MEJA"
violončelo VASJA LEGIŠA fctoirGIACOMOFUGA
Na sporedu: L. van Beethoven, R.Schumann, S.Fuga, LM.Škerjanc, G.Cassadd
V SOBOTO, 22.12.2007 OB 20.00
V PROSTORIH SLOVENSKEGA KULTURNEGA DRUŠTVA "I. GRUDEN" V NABREŽINI
Vstop prost - S prispevkom Občine Devin Nabrežina
V torek, 18. decembra, ob 18. uri
v razstavni dvorani Narodnega doma. Ulica Filzi 14.
□ Obvestila
KRUT vabi na tradicionalno »Srečanje ob koncu leta«, ki bo v petek, 21. decembra 2007 v Slovenskem dijaškem domu S. Kosovel Ul. Ginnastica 72, Trst. Vpisovanje in informacije na sedežu krožka KRUT, Ul. Cicerone 8, tel.. 040-360072.
ODBOR KRAŠKEGA PUSTA obvešča, da so v baru Prosvetnega doma na Opčinah na razpolago vpisne pole za udeležbo na 41. Kraškem pustu. Termini za prijave so sledeči: vozovi in skupine do 18. januarja 2008, defile pustnih mask in pustklobukov pa do 25. januarja 2008. Za pojasnila obiščite spletno stran www.kraski-pust.org ali pokličite na tel. št. 3349202847.
Bari	61	3Q	3	64	58
Cagliari	62	55	69	34	1
Firence	63	68	57	23	9
Genova	16	29	69	15	26
Milan	86	44	69	5Q	6Q
Neapelj	25	71	77	29	67
Palermo	43	18	87	71	14
Rim	31	7Q	24	66	64
Turin	68	26	14	79	73
Benetke	23	46	39	33	48
Nazionale	39	33	31	78	11
25 31 43 61 63	86 jolly 23
Nagradni sklad	3.739.820,92 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 18.067.435,00 €
Brez dobitnika s 5+1 točkami	0,00€
11 dobitnikov s 5 točkami	67.996,75 €
1.380 dobitnikov s 4 točkami	542,00 €
52.142 dobitnikov s 3 točkami	14,34 €
Brez dobitnika s 6 točkami	-i
Brez dobitnika s 5+1 točkami	--C
Brez dobitnika s 5 točkami	--C
4 dobitnikov s 4 točkami	54.2QQ,QQ C
169 dobitnikov s 3 točkami	1.434,QQ C
2.812 dobitnikov z 2 točkama	1 QQ,QQ C
19.150 dobitnikov z 1 točko	1 Q,QQ C
46.221 dobitnikov z 0 točkami	5^6
ORGANIZACIJE VZHODNEGA KRASA
vabijo v soboto, 22. decembra na praznovanje »Kras brez meje« na mejnem prehodu Lipica. Zaželjene so narodne noše v čimvečjem številu. Zbiranje v Bazovici ob 9. uri pri Kalu.
SKD PRIMOREC TREBČE prireja nadaljevanje Božičnega sejma danes, 16. decembra od 10.30 do 12.30 v Hiški od Ljenčkice v Trebčah. Naprodaj bodo izdelki vaščank in vaščanov in pa izdelki otrok. Na razpolago bo tudi vaški koledar »Trebče v objektivu Maria Ma-gajne«. Toplo vabljeni!
SKD VIGRED IN COŠ S. GRUDEN vabita v Štalco v Šempolaju danes, 16. decembra, od 16. do 18. ure na božični sejem knjig, ročnih del, božičnih vencev in raznih predmetov.
SLOVENSKI KULTURNI KLUB IN MOSP razpisujeta ob dnevu slovenske kulture:»likovni, fotografski in literarni natečaj za mlade (do 30. leta starosti) iz zamejstva«. Tema in tehnika sta prosti.Kdor želi, lahko ustvarja na temo: »Kje domovina si?«. Dela morajo biti podpisana le s psevdonimom; ime, datum rojstva in tel. številka avtorja pa naj bodo v priloženi zaprti kuverti z istim psevdonimom. Dela lahko oddate v uradih Slovenske prosvete (pon.-pet., 9.-17.) ali po pošti: ul. Donizetti 3, 34133 Trst, do 31. januarja 2008. Literarne prispevke lahko pošljete na: rast_mladi-ka@hotmail.com. Razglasitev zmagovalcev in nagrajevanje bosta v ned., 10. februarja, zvečer.
SLOVENSKO PASTORALNO SREDIŠČE toplo vabi vse rojake iz Trsta na skupno obhajanje božične skrivnosti, ki bo v cerkvi Novega sv. Antona v sredo, 26. decembra ob 16. uri. Slovesno bogoslužje bo vodil koprski pomožni škof dr. Jurij Bizjak. Pri mašni daritvi bo sodeloval Združeni zbor ZCPZ pod vodstvom Edija Raceta. Na ogrle bo igral prof. Tomaž Simčič.
UČENCI IN UČITELJICE OŠ ALOJZA GRADNIKA na Repentabru bomo ko-ledovali: na Fernetičih v četrtek, 20. decembra, od 10. do 12. ure; na Poklonu v petek, 21 decembra, od 10. do 12. ure.
ZDRUŽENJE AS.TR.A. - Dejavnosti Združenja za zdravljenje odvisnosti od alkohola AS.TR.A imajo že dalj časa namen opozarjati, informirati in preprečevati vsa tveganja, ki nastajajo kot posledica prekomernega uživanja al-
kohola. S tem v zvezi AS.TR.A obvešča, da nudi slovenska skupina PE-GAZ vsem občanom pojasnila in to 15 minut pred pričetkom sestanka. Skupina PEGAZ se sestaja vsak ponedeljek od 18.30 do 20. ure na sedežu KD Rdeča Zvezda v Saležu, pod občinsko knjižnico.
OŠ A. SIRKA IZ KRIŽA prireja v ponedeljek, 17. decembra, od 16. do 18. ure božični sejem v šolskih prostorih. Toplo vabljeni!
ZDRUŽENJE STARŠEV OŠ TRUBAR-KAJUH IN VRTCA UBALD VRABEC IZ BAZOVICE vabi na »3. Božični sejem« v prostorih gospodarske zadruge v Bazovici, ki se bo odvijal z naslednjimi urniki: danes, 16. decembra, od 10. do 12. ure. Vljudno vabljeni. Dobiček bo namenjen OŠ Trubar-Kajuh in vrtcu U. Vrabec.
ŽUPNIJSKA SKUPNOST IZ MAČKOLJ sklicuje danes, 16. decembra 2007, ob 10. uri sestanek v Srenjski hiši glede postavitve plošče duhovniku Ivanu Tulu. Vabljeni vsi vaščani!
JUS TREBČE vabi člane in vaščane, da se danes, 16. decembra 2007, udeležijo vzdrževalne sečnje na poljski poti od M'nče do Labadnic. Vsakdo naj s seboj prinese potrebno orodje. Zbirališče na Fantariče ob 8.30. Ob zaključku rabute bodo posekana drva porazdeljena med udeleženci na osnovi žreba.
SKD TABOR vabi danes, 16. decembra 2007, ob 16. uri, v Prosvetnem domu na Opčinah, na predvajanje filma »Trst 1945« ob obletnici ustrelitve P. To-mažiča in tovarišev.
TABORNIKI RMV obveščajo, da bo redni občni zbor danes, 16. decembra, v Bazovskem domu v Bazovici ob 9.30 v prvem sklicanju in ob 10.00 v drugem. Vabljeni!
RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS
se bo sestal v ponedeljek, 17. decembra 2007, ob 20. uri, v svojem sedežu (Prosek št. 159).
SLOVENSKA KULTURNO-GOSPO-DARSKA ZVEZA obvešča člane Deželnega in Pokrajinskih svetov SKGZ, da bo seja v ponedeljek, 17. decembra 2007, ob 18.30 v prvem in ob 19. uri v drugem sklicu v mali dvorani Kulturnega doma v Gorici (Ul. I.Brass 20).
SLOVENSKI IN ITALIJANSKI VRTEC iz Lonjerja prirejata v društvenih prostorih »Božični sejem ročnih del«. Urnik: v sredo, 19. decembra od 15.30 do 17.30, v četrtek, 20. decembra od 15.30
do 17.30 in v petek, 21. decembra od 16. do 18. ure. Toplo vabljeni!
TEPEŽNICA IN »ŽIVI TOREJ« Učenke in učenci COŠ Frana Venturinija -Boršt, Boljunec, Pesek se bodo podali po Boljuncu, Borštu in Zabrežcu v torek, 18. decembra 2007, v jutranjih (po 9.30) in zgodnjih popoldanskih urah. S pesmijo bodo voščili domačinom ob božičnih praznikih in jim izročili voščilnice, ki so jih sami oblikovali med poukom.
TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da je v torek, 18. decembra, ob 20.45 na sedežu v Padričah zadnja pevska vaja v letu 2007.
TRŽAŠKO ZDRUŽENJE DIABETIKOV
priredi v torek, 18. decembra 2007, ob 18. uri, v dvorani Baroncini zavarovalnice Generali, v ul. Trento 8, predavanje na temo »Z željo po sladkem odkrivamo kako naša občutljivost vpliva na izbiro hrane«. Predavala bo dietologin-ja tržaškega diabetološkega centra ASS.1 Elisa Del Forno. Vabljeni so vsi.
AŠD SOKOL vabi na društveno božični-co, ki bo v sredo, 19. decembra, ob 18.00 uri v nabrežinski telovadnici. Toplo vabljeni vsi otroci, starši in prijatelji društva.
ZDRUŽENJE PROSTOVOLJCEV HOSPICE ADRIA ONLUS vabi na predavanje »ONKOLOŠKI BOLNIK V PSI-HOSOMATSKI LUČI« v sredo, 19. decembra ob 17. uri, ki bo v razstavni dvorani na Opčinah, ki nam jo je dala na razpolago Zadružna kraška banka. Predaval bo psiholog dr. Andrej Zaghet. Vljudno vabljeni!
DRUŠTVA IN ORGANIZACIJE IZ TREBČ, skupaj s ŠD Draga iz Orleka in Orleško vaško skupnostjo vabijo člane in vaščane, da se udeležijo srečanja ob padcu državne meje, ki bo ob rampi na mejni prehodni točki na Cjeste za U'rlik v četrtek, 20. decembra 2007 ob 18.00, na katerem bomo skupaj nazdravili in proslavili ta velik zgodovinski dogodek. Zbirališče v četrtek, 20.12.2007 ob 17.30, na Fantariče.
PEVCI BARKOVLJANSKEGA ZBORA ste vabljeni v četrtek, 20. decembra, ob 20. uri v cerkev sv. Jerneja na božično pevsko vajo.
SLOVENSKA VINCENCIJEVA KONFERENCA v Trstu prireja predbožično srečanje, v četrtek, 20. decembra, ob 16. uri v prostorih šolskih sester pri sv. Ivanu ul. delle Docce 32. Najprej bo sv. maša, ki jo bo daroval duhovni asistent družbe gospod Jože Špeh, po maši družabnost. Vabljen člani, prijatelji in dobrotniki.
OŠ PINKA TOMAŽIČA IN SKD PRIMOREC TREBČE vabita vaščane, da se v petek, 21. decembra 2007, pridružijo trebenskim osnovnošolcem, ki bodo ob 9.30 krenili izpred spomenika padlim v NOB iz Trebč do mejne prehodne točke na Cjeste za U rlik, kjer bodo skupaj s sežanskimi osnovnošolci proslavili padec državne meje.
UČENCI OŠ GRBEC-STEPANČIČ IN MALČKI OTROŠKEGA VRTCA IZ ŠKEDNJA vabijo na božičnico, ki bo v petek, 21. decembra 2007, ob 16.30 v cerkvi Sv. Lovrenca v Škednju.
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča cenjene člane, da bodo uradi od 21. decembra 2007 od 10.30 dalje do 4. januarja 2008 zaprti. Ponovno vam bomo na razpolago od ponedeljka, 7. januarja 2008 dalje. Želimo vam prijetne zimske praznike.
KROŽEK AUSER za kraško območje vabi svoje člane na družabno popoldne v soboto, 22. decembra 2007, s pričetkom ob 16. uri. Srečanje se bo odvijalo v prostorih »Dopolavoro ferroviario« v Na-brežini postaja. Za ples bo igral »Duo Melody«.
O.N.A.V. - Vsedržavno združenje po-kuševalcev vina prireja tečaj degusta-cije, ki daje možnost pridobitve diplome uradnega pokuševalca. Tečaj (18 lekcij) se bo začel 25. januarja in bo potekal ob sredah in petkih od 20.00 do 22.30 v športno kulturnem centru v Lonjerju. Vpisovanje vsak torek od 19.00 do 20.00. Za informacije kličite na tel. štev. 333-4219540 ali 3406294863; email: lucandek@tiscali.it.
0 Mali oglasi
GOSPA nudi manikuro, pedikuro in nego obraza na domu. Tel. na št.: 3470641636.
GOSTILNA KAPRIOL obvešča cenjene goste, da v zimskem času bo ob vikendih kuhinja odprta non-stop od 11. do 24. ure. Za rezervacije: 048178114.
IŠČEM v najem mini stanovanje na Krasu ali v okolici Trsta. Tel. na št.: 340-9188924.
IŠČEM zanesljivo in prijazno gospo srednjih let, brez obveznosti, ki bo skrbela za moje tri otroke - 10/12 let - in gospodinjila tudi ob mojih začasnih službenih odsotnostih. Telefonirati ob večernih urah na 040215261.
PRODAJAM gume michelin primacy 255/45 R18 (dve novi gumi), 275/45 R18 (dve rabljeni gumi manj kot 1.000 km). Tel. št.: 333-2729155.
PRODAM udobno stanovanje v lepi elegantni stavbi v bližini svetilnika. Tel. na št. 335-5319333.
SKLADIŠČE v dolinski občini (cona Domjo) oddam v najem, v izmeri 240 kv. m., z uradom, prostorom za vozila, wc-jem, vodo, elektriko in klimo. Klicati med 12. in 15. uro ter v večernih urah: 040-828861.
V CENTRU TRŽIČA prodam stanovanje v drugem nadstropju, tri spalne sobe, 120 kv.m. Tel. 0481-711772.
VOLKSWAGEN GOLF 1.6 letnik 2001, evro4, prevoženih 60.000 km, svetlo sive kovinske barve, 3 vrata, v odličnem stanju prodam za 8.000 evrov. Tel. na št.: 335-6328351.
ŠTUDENTKA išče priložnostno delo v tednu po dogovoru (pomoč doma, pri učenju ali varstvo). Tel. 333-8337691.
Loterija 15. decembra 2QQ7
Super Enalotto Št. 15Q
Superstar	39
RUMENI KIOSK PRI BOGOTU (OGREVAN) v sesljanskem zalivu je ponovno odprt vsaki dan
Nedelja, 16. decembra 2007 1 1
O w
o
Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it
gorica - Pavšič in Štoka v klepetalnici Goriškega loka
Po padcu schengenske meje nič več »zamejci«
Različna gledanja na združevanje - Pavšič:»Ena sama krovna organizacija«- Štoka:»Vsi v isto stranko«
»Pisal sem Miklavžu in ga prosil enotno manjšinsko zastopstvo.« Tako je Rudi Pavšič, deželni predsednik Slovenske kulturno gospodarske zveze, postavil v ospredje problem, s katerim se po njegovi oceni spopadata krovni organizaciji Slovencev v Italiji. Priložnost za javni klepet na to temo je bila v petek v Feiglovi knjižnici, kjer je potekalo dru-
go srečanje Goriškega loka. Za mizo je ob Pa-všiču sedel Drago Štoka, predsednik Sveta slovenskih organizacij, prišla pa sta, da pojasnita svojo vizijo Slovencev v Italiji ob skorajšnjem padcu schengenske meje; večer je vodil Marko Marinčič.
Štoka je najprej povedal, da doživljamo dinamične čase, kakršnih še ne pomnimo in
gorica - Kolesarska steza na Škabrijelovi
Znamenja se sveža, a že netijo polemiko
industrijci
Gutty odšel, Di Bert spet predsednik
Gianfranco Gutty ni več predsednik goriških industrijcev. Na njegovo mesto je bil imenovan Gianfranco Di Bert. Tako se je v petek izrekel izvršni odbor zveze, ki je imenoval goriškega podjetnika Fabrizia Manganellija na mesto podpredsednika vikarja, za podpredsednika pa Roberta Tonco iz Tržiča. Ob svojem odhodu je Gutty izjavil, da zapušča »zdravo in ugledno zvezo, ki je pripravljena spopasti se z izzivi tržišča po padcu mejnih kontrol«. Goriška industrija je sicer vse prej kot pri zdravju kljub nosilni vlogi, ki jo odigrava tržiška ladjedelnica. Zato čakajo Di Bert zahtevna naloga in velika pričakovanja. Z goriškim položajem je seznanjen, saj se vrača na mesto, ki ga je v preteklosti že zasedal. Industrijce goriške pokrajine je namreč vodil od januarja 1998 do marca 2004, ko ga j e na predsedniškem mestu zamenjal Gutty.
»Možicelj« in kolo na pločniku Škabrijelove ulice
bumbaca
K novi ureditvi Škabrijelove ulice sodi tudi kolesarska steza, ki jo je občinska uprava speljala po pločnikih. Znamenja so še sveža, a že netijo polemiko. »Ker sem svojčas v občinskem svetu sam opozoril na potrebo po realizaciji kolesarskih stez v Škabrijelovi ulici, ki naj bi kot nadaljevanje onih na Erjavčevi omilile prometne težave, do katerih bo neizbežno prišlo po odpravi meje, izražam vse svoje razočaranje in jezo številnih prijateljev kolesarjev zaradi tega, kar je goriška občina naredila na pločnikih te ulice,« opozarja občinski svetnik Foruma za Gorico Marko Marinčič: »Sredi pločnika so v presledkih kakih petdeset metrov z belo barvo narisali možiclja-pe-šaka in zraven obris kolesa. To packarijo so poimenovali kolesarska steza. Očitno si župan Romoli tako zamišlja kolesarske poti. Ni jih težko uresničiti, dovolj je nekaj deset evrov bele barve in stvar je gotova. S tako metodo bi na primer lahko uresničili olimpijski bazen sredi Travnika: dovolj bi bilo v modro prebarvati 50 metrov dolg pravokotnik. Gospod župan, nehajmo se šaliti. Vaša kolesarska steza je žaljiva za kolesarje, nevarna zanje in tudi za pešce, saj jih sili v mešano uporabo pločnika. Povrhu ste v naglici na eni strani narisali kolo ob zunanjem robu pločnika, da drugi pa tik ob hišah. Stanovalci bodo morali presneto paziti, da jih kolesarji ne podrejo na hišnem pragu. Vabim vas, da pogledate samo nekaj metrov dlje, na Erjavčevo, kako se tem stvarem streže. V Gorici čakamo na kolesarske steze že dolgo let. Počakali bomo še kak mesec, vendar raje nič kot packarije.«
so se začeli z osamosvojitvijo Slovenije. »Ne smemo pa pozabiti, da sta bili pred tem dve svetovni vojni, ki še vplivata na današnje dni. Občudujem mlajše generacije, ki so dobile vse, kar lahko sedaj uživamo, brez truda in trpljenja,« je poudaril Štoka. Pavšič je povedal, da je doživljal mejo od mladih nog, na lastni koži in vsak dan, tudi v malih stvareh, kot je bilo tihotapljenje mesa, cigaret in drugega. Poudaril je, da bo padec meje velik dogodek: »Zato da se bom dokončno prepričal o dejanskem padcu, bom naslednje jutro s kolesom prečkal vse goriške mejne prehode.«
»Meja je ustvarjala neke vrste prosto cono tudi za manjšino, kije sedaj mimo. Kdo ima pravico postati zamejski smučarski prvak?« ju je izzval Marinčič. »Do danes je manjšina živela pod toplo gredo - meni Pavšič -. Tudi zaradi zunanjega pritiska smo se obnašali kot pande, ki so pred nevarnostjo izumrtja. Dovolj nam je bilo, da nas od časa do časa malo pobožajo. Zamejskosti ni več. Sedaj bomo enostavno Slovenci v Italiji oziroma Primorci.« Štoka je k temu pristavil, da težko definiramo, ali ima pravico do naslova zamejskega prvaka nekdo, ki ima oba starša Slovenca ali je dovolj eden. Poleg tega obstajajo tudi možnosti potomstva višjega kolena. »Ne moremo odpisati niti enega - tako Štoka -, ki slovenščine ne pozna, če pripomore k izboljšanju okolja, v katerem živimo, in prispeva k sodelovanju. Vsak član naših društev ima pravico postati naš prvak. Sama društva pa se predhodno izogibajo vključevanju v svojo sredo ljudi, ki so protimanj-
Z leve Štoka, Marinčič in Pavšič, ob njih Aljoša Sosol, koordinator Goriškega loka
bumbaca
šinsko nastrojeni.«. Glede šolstva sta gosta soglašala, da seje šolska populacija spremenila. Veliko je mešanih zakonov ali otrok iz izključno italijanskih družin. To je problem, a hkrati velik izziv, kateremu moramo biti kos. Šola naj cilja na kakovost, naj pripravlja mlade na življenje in poklic. Njena specifika in posebna skrb pa mora biti slovenski jezik. Z odpravo meje bodo tudi naše šole doživljale konkurenco, kar lahko vodi k dodatnemu dvigu kvalitete.
Pred koncem je beseda tekla o ideološkem ločevanju. »Če sta se v Italiji združili politični stranki, ki izhajata iz KPI in Krščanske demokracije, mislim, da je prišel tudi za nas čas, ko naj začnemo proces združevanja. Cilj je ena sama krovna organizacija. Brez zgleda bomo težko prepričevali ljudi, naj sodelujejo. Bogastvo je v racionalni pluralnosti, dvojnikov ne potrebujemo. Združevanje se mora začeti tam, kjer je lažje, na primer pri glasbeni šoli in založništvu. Ena sama stranka pa je utopija,« je povedal Pavšič. Na to temo so bile razlike pri dveh predsednikih najbolj izrazite. Za Štoko »se mora sodelovanje začeti na politični ravni, saj bi se morali vsi Slovenci združiti v isto stranko: »To je osnovna potreba za nadaljnji razvoj manjšine. Otresti se moramo vpliva italijanskih strank.« Pavšič je zaključil s poudarkom, da Slovenci nimamo vsemanjšinskega vodstva, da dogovarjanje poteka na ravni civilne družbe, med krovnima organizacijama, med strankami, v katerih nastopajo Slovenci, pa takšnih stikov ni.
£Primorski
~	dnevnik
nova gorica
Univerzi še vedno grozi selitev
Dobri polovici od 900 študentov in okoli 80 raziskovalcem novogoriške univerze se še ne bo treba izseliti iz stavbe v Rožni Dolini, kjer domuje univerza, saj bo ta tam lahko vsaj še štiri mesece izvajala pedagoško in raziskovalno dejavnost. Gradbena inšpekcija v Novi Gorici je namreč na prošnjo tamkajšnje občine rok za ureditev spremembe namembnosti objekta, ki se je iztekel včeraj, pred dnevi podaljšala do 15. aprila, so povedali na novogoriški mestni občini in univerzi. Občina je okoli 3.600 kv. metrov velik del nekdanjega poslovno-trgovskega objekta v Rožni Dolini pred desetletjem v uporabo dodelila tedanji Politehniki, iz katere je lani nastala četrta slovenska univerza, ki se v zadnjih letih srečuje z vse večjo prostorsko stisko. V tem času pa nihče ni poskrbel za spremembo namembnosti objekta, kar je septembra ugotovila novogoriška gradbena inšpektorica. Od takrat se občina, ki je še vedno lastnica objekta, in univerza, kateri bo občina v skladu z julijskim sklepom mestnega sveta stavbo podarila, vse do tega tedna nista uspeli dogovoriti o rešitvi nastale težave. »Obe strani sta bili malo trmasti, a smo le našli kompromis. Občina bo poskrbela za dokumentacijo z gradbenim dovoljenjem, univerza pa bo plačala potrebne fizične posege,« je pojasnil Franko Kacafura, načelnik občinskega oddelka za splošne zadeve.
Finančna sredstva, ki jih bo občina za to namenila, še niso znana, je pa predsednik novogoriške univerze Danilo Zavrtanik ocenil, da bo obnova, s katero bodo zadostili najnujnejšim varnostnim in požarno-var-nostnim zahtevam, stala okoli 100.000 evrov. »Gre za zapleteno zadevo. Najprej bomo reševali raziskovalno dejavnost, pedagoški del pa bomo najverjetneje morali preseliti v Gorico in Ajdovščino, saj vsega ni mogoče popraviti v štirih mesecih,« je pojasnil Zavrtanik. »Po potrebi bomo rok ponovno podaljšali,« je v zvezi s tem povedal Kacafu-ra.
Del študentov bi lahko preselili v pritličje, verjetno po potrebno urediti dvigalo in še kaj, a obnova celotne stavbe - stala bi okoli 1,5 milijona evrov - po Zavrtanikovih besedah ni smiselna, če v Rožni Dolini ne bo nastal univerzitetni kampus. »Če bo kam-pus drugje, je obnova stran vržen denar,« je prepričan predsednik novogoriške univerze. »Za razvoj namreč potrebujemo celovito prostorsko rešitev,« je še povedal Zavrta-nik.
doberdob - Prednovoletno srečanje sindikata SPI-CISL
Čakajo na pomoč občin
Novati: »Upokojenci zelo težko shajajo, v zadnjih petnajstih letih so izgubili 30 odstotkov kupne moči«
S srečanja doberdobskih upokojencev sindikata SPI-SGIL
bumbaca
»Krajevne uprave bi morale več pomagati upokojencem, ki s težavo pridejo do konca meseca. Predvsem občine bi morale poskrbeti za znižanje svojih pristojbin in davkov, svoje pa bi morala pristaviti tudi dežela.« Tako je povedal pokrajinski tajnik sindikalne organizacije SPI-CGIL Pino Novati, ki se je v petek v agrituriz-mu Kovač v Doberdobu udeležil tradicionalnega prednovoletne-ga srečanja članov doberdobske sekcije sindikata upokojencev. Po Novatijevih besedah upokojenci imajo vedno enake pokojnine že
petnajst let, zato pa od Prodijeve vlade upravičeno pričakujejo po-višek. »Leta 1992 smo doživeli zadnje povišanje, zatem pa so na podlagi podatkov zavoda Istat o inflaciji pokojnine rastle le za nekaj več kot en odstotek na leto, kar seveda ni dovolj. V petnajstih letih smo tako izgubili trideset odstotkov kupne moči,« je pojasnil Novati. Poleg njega sta prisotne, med katerimi je bila tudi delegacija upokojencev iz pobratene Prvačine, nagovorila predsednik doberdobskih upokojencev Olinto Zamer in podžupan Nordio Gergolet.
1 2 Nedelja, 16. decembra
2007
GORIŠKI PROSTOR
/
gorica - V ulici Grabizio uradna predaja sedeža slovenski nižji srednji šoli Ivan Trinko
»V kulturno mozaičnem okolju ima naša šola poslansko vlogo«
Ob ravnateljici Elizabeti Kovic sta goste in učence nagovorila župan Ettore Romoli in nadškof Dino De Antoni
»Večjezično obmejno območje narekuje svojim prebivalcem odprtost do drugačnosti in široko sprejemanje različnosti. V takem kulturno mozaičnem okolju odigrava manjšinsko šolstvo poslansko vlogo. Šola je namreč za vsak narod, tako za večinskega kot za manjšinskega, temeljna iztočnica za razvijanje in obliko-
romanju je šola Trinko končno dobila dokončni sedež v udobni in moderni stavbi, kjer imajo učenci primerne prostore za učenje in razvoj. Šola bo lahko tu še naprej uspešno izpolnjevala nelahke naloge, ki jih vzgojiteljem danes postavlja globa-lizirani svet.«
Ob Romoliju so se včerajšnje sloves-
»Vzgoja se ne prične in konča v šoli in izobrazba še ne zagotavlja kulture srca. Vednosti vendar ni mogoče posredovati, ne da bi ob tem širili tudi vrednote«
vanje vodstvenih, intelektualnih in strokovnih kadrov svoje skupnosti.« Na nezamenljivo in preko 60-letno vlogo nižje srednje šole Ivan Trinko v življenju slovenske narodne skupnosti na Goriškem je včeraj spomnila ravnateljica Elizabeta Kovic. V veliki dvorani šolskega poslopja v ulici Grabizio je nagovorila upravitelje, predstavnike organizacij, šolnike, starše in učence, ki so se udeležili prireditve ob uradni predaji dokončnega sedeža edini slovenski nižji srednji šoli v Gorici. Slovenska šola sicer deluje v stavbi v goriškem Podturnu že dve leti, pred slovesnim odprtjem pa je bilo treba počakati še na dvojezični napis na pročelju in podstavek za Trinkov kip, ki je bil pred kratkim nameščen pred vhod v poslopje.
»Šola s slovenskim učnim jezikom v Italiji zagotavlja varstvo enega izmed elementov istovetnosti posameznika kot pripadnika manjšine in celotne skupnosti, hkrati pa je tudi najbolj prepoznaven izraz narodnostne in jezikovne pripadnosti ter poroštvo njene ohranitve,« je povedala Kovičeva in v nadaljevanju poudarila: »Okrepljeni in zadovoljni se podajamo novim izzivom naproti in gradimo za našo skupno prihodnost. Prepričani smo, da naloga šole ni le opremljati mlade z znanjem, temveč tudi utrjevati njihovo sposobnost razsojanja in v njih krepiti odgovornost, da jih obvarujemo pred takšno ali drugačno manipulacijo okolja. Vzgoja se ne prične in konča v šoli in izobrazba še ne zagotavlja kulture srca, a vzgoja in izobraževanje sta vendarle povezana, saj ni mogoče posredovati vednosti, ne da bi ob tem širili tudi vrednote.« Kovičeva se je zahvalila sedanji in prejšnji goriški občinski upravi, ki sta po njenih besedah znali razumeti in odgovoriti na potrebe šole in učencev, podčrtala pa je tudi delo slovenske politične in gospodarske stvarnosti v Gorici, kije bila šoli vedno ob strani.
»Nočem si prilaščati tujih zaslug, zato želim podčrtati, da je dokončni sedež v ulici Grabizio namenila šoli Trinko prejšnja občinska uprava. Mi pa smo v zadnjih mesecih nadaljevali s tem delom in skušali odgovoriti na ostale potrebe šole,« je v svojem posegu povedal goriški župan Ettore Romoli in poudaril: »Po tako dolgem
Publikacija, ki so jo izdali ob včerajšnji priložnosti; v besedi in podobi so vanjo povzeli preteklost in sedanjost šole
nosti udeležili tudi drugi krajevni upravitelji. Občinsko upravo sta predstavljala še odbornika Silvana Romano in Stefano Ce-retta; za goriško pokrajino so se uradnega odprtja udeležili odborniki Mara Čer-nic, Marko Marinčič in Maurizio Salomo-
ni, ki je bil v prejšnjem mandatu občinski odbornik za šolstvo, ter svetnik Marko Jarc. Prisotna sta bila tudi občinski svetnik Silvan Primosig in deželni tajnik Slovenske skupnosti Damijan Terpin, skupaj s Černičevo bivša odbornika Brancatije-ve občinske uprave; vsi trije so na odbor-niškem mestu skrbeli, da je šola Trinko nazadnje le prišla do lastnega sedeža. Navzoči so bili številni slovenski in italijanski šolniki, današnji in bivši, med katerimi sta bila dolgoletna ravnateljica šole Trinko Rožica Simčič Lojk in dolgoletni podrav-natelj Emil Devetak. Med publiko so sedeli še predsednik slovenske konzulte za goriško občino Ivo Cotič, občinski svetnik Aleš Waltritsch, svetnica Marilka Kor-šič ter številni predstavniki slovenskih kulturnih in športnih ustanov, od Igorja Ko-mela do Jureta Kufersina. SKGZ in SSO sta predstavljala pokrajinska predsednika Livio Semolič in Janez Povše, v imenu Urada za slovenske šole v FJK pa se je slovesnosti udeležil Tomaž Simčič. Ob praznični priložnosti je pozdrav in voščila posredoval Kovičevi tudi podtajnik na ministrstvu za zunanjo trgovino Miloš Budin.
Občinstvo je nagovoril tudi goriški nadškof Dino De Antoni; s prispodobo o vijaku, ki ga je prinesel s sabo in ga vsem pokazal, je opozoril na nezamenljivo vlogo, ki jo pri dobrem delovanju šole odigravajo prav vsi, od učencev do profesorjev in neučnega osebja. »Vsak od vas mora skrbeti za prihodnost šole. V slogi je moč,«
Ravnateljica Elizabeta Kovic nagovarja zbrane na včerajšnji prireditvi (desno), ob njej učenci (levo)
bumbaca
je v svojem dvojezičnem govoru povedal goriški nadškof, kije šoli namenil molitev in izrekel voščilo ob skorajšnjih praznikih. V imenu zavoda Republike Slovenije za šolstvo in slovenskega ministrstva je ob koncu stopila pred mikrofon Andreja Duhovnik, svetovalka za slovenske šole v Italiji pri slovenskem Zavodu za šolstvo. »-
Ob tej lepi priložnosti vam voščim svetlo prihodnost in nove poglede,« je dejala in poklonila ravnateljici Elizabeti Kovic delo slovenskega slikarja in grafika Vladimir-ja Makuca, na katerem je solkanski umetnik upodobil ptico, ki leti novim zarjam naproti.
Aleksija Ambrosi
številke
V	62 letih šest tisoč učencev
V 62-letni zgodovini je nižjo srednjo šolo Ivan Trinko skupaj obiskovalo šest tisoč učencev, ki so prihajali iz Gorice, pa tudi iz bližnjih občin in Benečije. To je eden izmed podatkov, ki jih je kratki film Skozi čas včeraj ponudil udeležencem včerajšnje slovesnosti v ulici Grabizio. Najvišje število vpisov je šola zabeležila v šolskem letu 198586, ko je štela osemnajst razredov, med katerimi jih je bilo kar sedem v prvem letniku. Danes šteje šola 140 učencev in sedem razredov, v prvem letniku pa je s tem šolskim letom ponovno odprla tri sekcije.
V	zgodovini slovenske nižje srednje šole v Gorici se je na ravnatelj-skem mestu zvrstilo sedem šolnikov; prvi ravnatelj je bil Peter Martinc, sledili pa so mu Edvard Mizerit, Josip Nemec, Mihael Rožič, Rožica Simčič Lojk, Nadja Nanut in Elizabeta Kovic, ki šolo vodi tudi danes.
zgodovina - Aldo Rupel obnovil prehojeno pot
Tridesetletno tavanje
Leta 1945 se je na nižjo šolo v ulici Randaccio vpisalo 466 dijakov - Leta 1974 poimenovali šolo po Trinku
»V maju 1945 je nova jugoslovanska oblast začela pripravljati vse potrebno za razširjeno odprtje slovenskih šol. Po prehodu oblasti na Zavezniško vojaško upravo so se jeseni leta 1945 po tridesetletnem vsiljenem premoru spet odprle in začele redno delovati slovenske šole. Poleg osnovnih šol, za katere je veljalo stanje izpred leta 1915, so ustanovili nižjo srednjo šolo, klasično gimnazijo in učiteljišče.« Tako se začenja zgodovina nižje srednje šole Ivan Trinko, ki jo je Aldo Rupel obnovil v prispevku z naslovom Srednja šola Ivana Trinka skozi čas; objavljen je v publikaciji Za našo prihodnost, ki jo je šola izdala ob včerajšnji predaji sedeža.
»Na nižjo srednjo šolo se je vpisalo 466 dijakov in dijakinj, posebej pa se je osnoval prvi razred trgovske strokovne šole z 38 dijaki. Šoli sta bili nameščeni v Malem in Novem domu v ulici Randaccio,« navaja Rupel: »Stanje se je bistveno spremenilo po razmejitvi med Italijo in Jugoslavijo v septembru 1947, ko je bil prekinjen dotok dijakov iz krajev, ki so odtlej ostali na drugi strani meje. V slovenske šole so se vpisovali le dijaki, ki so prihajali iz občin Gorica, Števerjan, Sovodnje, Doberdob, v manjšem številu tudi iz Tržiča, Ronk, Štarancana in Krmina. Posebej gre omeniti dijake iz Nadiških dolin. Otroci optantov so obiskovali slovenske šole do leta 1950, ko so si državne oblasti zamislile protislovensko šikano, češ, da nimajo pravice do vpisa tisti, ki nimajo priznanega italijanskega državljanstva. Tudi sicer je glede prisotnosti slovenske manjšine družbeno ozračje bilo ze-
lo napeto, kar je vplivalo na število vpisov, ki niso odražali dejanske številčnosti slovenske narodne skupnosti na Goriškem. Obdobje negotovosti je trajalo do leta 1961, ko je italijanski parlament uzakonil šole s slovenskim učnim jezikom. Ob dvajsetletnici smrti beneškega rojaka, dušnega pastirja, pisatelja in vsestransko ustvarjalne osebe ter člana videmske Akademije Ivana Trinka so leta 1974 po njem poimenovali nižjo srednjo šolo v Gorici. Sklep je izglasoval profesorski zbor leta 1967, ki je tudi zbiral sredstva za izdelavo in postavitev doprsnega kipa, delo kiparja Boža Pengova. To je bilo prvo poimenovanje neke slovenske šole na Goriškem. Po potresu leta 1976 se je šola Ivan Trinko skupaj z višjimi srednjimi šolami preselila v Malo semenišče, ki ga je občinska uprava namenila šolam s slovenskim učnim jezikom, potem ko gaje prejela v najem od goriške nadško-fije. Deset let kasneje je šola dobila podružnične razrede v Doberdobu, ki so se kasneje osamosvojili in se povezali v večstopenjski sistem z vrtcem in osnovno šolo. V šolskem letu 198990 je pouk potekal v starem poslopju italijanske osnovne šole pod Kapelo v resnično nemogočih prostorskih pogojih. Jeseni leta 1996 se je šola preselila v prostore nekdanje osnovne šole v ulici Leopardi. Iz te stavbe pa se je morala ponovno izseliti leta 2005, in sicer v sedanje prostore v ulici dei Grabizio, kjer je bila na razpolago stavba nekdanje italijanske višje strokovne šole. Tako se je zaključilo nekajkratno nomadsko premikanje goriške Državne nižje srednje šole Ivan Trinko s slovenskim učnim jezikom.«
/
GORIŠKI PROSTOR
Četrtek, 13. decembra 2007
13
gorica - Predajo šolskega sedeža pospremili s petjem, glasbo in filmom Skozi čas
Vitalni in ustvarjalni, kakor se za sodobno šolo spodobi
Po letu 1945 se je slovenska srednja šola kar šestkrat selila, vendar je rasla in dosegala uspehe
»Človek, ki zameta svojo narodnost in svoj jezik, nima lastne osebnosti, nima značaja ne časti ter dela krivico naravi...« Tako se glasijo besede Ivana Trinka, s katerimi so se učenci po njem poimenovane slovenske nižje srednje šole v Gorici poslovili od številnih gostov, ki so se odzvali na vabilo in prišli včeraj praznovat z njimi ob uradni predaji šolskega sedeža v ulici Gra-bizio. Slovesnost je bila priložnost za pogled nazaj, na prehojeno pot, in za poudarek na vlogi šole pri posredovanju kulturne in jezikovne pripadnosti; hkrati je jasno pokazala, da prizadevanja iz preteklosti niso bila zaman, saj je šola vitalna in nabita z ustvarjalnostjo, kot se spodobi za sodobno šolo z razvejano ponudbo.
Včerajšnja prireditev se je začela na šolskem dvorišču. V dobrodošlico so ljudem zapeli evropsko himno, Odo radosti, nato pa so jih pospremili v veliko dvorano v prvem nadstropju. Uvodoma so zaigrali štirje violinisti, sicer učenci drugega in tretjega razreda, ki jih je na klavirju spremljal profesor Štefan Iob. Le-ta je spremljal tudi učenko drugega razreda Alice Pecorar-i, ki je z angleškim napevom izzvala topel aplavz. Prijetno presenečenje je bila projekcija kratkega videofilma z naslovom Skozi čas, ki so ga pripravili profesorji Aleksander Kodrič, Luciana Budal in Magda Samec. Film se je sprehodil skozi različna zgodovinska obdobja, prelomne trenutke in družbene spremembe, ki so vplivale na šolo in Gorico nasploh. Ne glede na neprestane selitve - po letu 1945 so morali kar šestkrat nagrmaditi knjige, dokumente in opremo ter iskati zavetje drugje - je šola Trinko neprenehoma rasla in dosegala uspehe. Na posnetih fotografijah, med ogledom katerih je včeraj marsikdo prepoznal sebe ali vsaj znanca in obujal spomine, je bilo opaziti učence, profesorje in osebje, ki so pustili sled in se zapisali v šestdesetlet-no zgodovino šole. Kratki film pa je hkrati prikazal tudi sedanji čas, delo v razredu in spremljevalne dejavnosti, v katerih se slovenski dijaki znajo uveljavljati. Poseben poudarek je bil seveda namenjen športnim uspehom, s katerimi se šola ponaša.
Ob včerajšnji prireditvi so gostom poklanjali lepo publikacijo z naslovom Za našo prihodnost, ki so jo sestavili in izdali ob
Glasbena točka (levo), župan Romoli med posegom (spodaj) in pogled na občinstvo z nadškofom v prvi vrsti (desno)
bumbaca
tej priložnosti. Ob uvodnih besedah ravnateljice Elizabete Kovic in župana Ettoreja Romolija sta v njem objavljena zgodovinski povzetek Alda Rupla in pričevanje dolgoletnega profesorja Emila Devetaka. »Na tej šoli sem delala celih 33 let, zato so med slovesnostjo obšli zelo lepi občutki in spomini. Zabeležili pa smo tudi mnoge grenke trenutke in marsikdo ne ve, kaj smo doživeli. Že pri poimenovanju šole po narodnemu buditelju Ivanu Trinku smo se morali spoprijeti z nasprotovanjem številnih oseb, tudi občinske uprave,« je včeraj, ob robu prireditve, povedala bivša ravnateljica Rožica Simčič Lojk.
»Daje bil praznični dogodek tako uspešen, se ravnateljstvo, osebje in učenci
srednje šole Ivan Trinko iz srca zahvaljujemo vsem sponzorjem, dobrotnikom in prijateljem,« je ob koncu povedala Koviče-va in dodala: »Na pomoč so nam priskočili goriško tajništvo Sindikata slovenske šole, tiskarna Grafica goriziana, Fundacija Goriške hranilnice, pokrajinska uprava, dežela FJK, Kulturni dom in Ivo Vitel, zavod za gostinstvo Stringher iz Vidma, Sonja Marassi Bednarich, Veneranda Terpin in Marija Tommasi, gostilna Devetak z Vrha, vinarji in podjetja Simon Komjanc, Gianni Mania, Primožič, Jermann, Keber, Ma-rega, Miklus - Draga, Mužič, Figelj, Humar in Paraschos. Lepo pa se zahvaljujemo tudi našim zvestim in neutrudnim sodelavcem Nadji, Anastaziji, Alidi in Paolu.« (Ale)
gorica - Na županov ukaz umaknili z jaslic glinaste ploščice, ker so slovenski napisi izstopali
Otroška voščila kamen spotike
Prizadetost, protest in korak nazaj z občutkom grenkobe - Jutri bodo prišli otvarjat jaslice otroci šol Župančič, Erjavec in Milojke Štrukelj
Zgodilo se je v petek, da so župana Ettoreja Romolija vznemirile ploščice iz žgane gline na dveh lesenih smrečicah, ki stojita za jaslicami v veži županstva. Tja jih je prinesel in jih tam postavil Silvan Bevčar iz goriške osnovne šole Oton Župančič. Na ploščicah je bilo zapisano »Nekoga moraš imeti rad«, »Naj vlada ljubezen«, »Lepo je imeti prijatelja« in podobno. Pet do največ sedem ploščic s slovenskim napisom med skupno tridesetimi v drugih jezikih, v italijanščini, nemščini, hrvaščini, ki županu nikakor niso šle v račun. Kamen spotike se-
veda ni bilo njihovo sporočilo, temveč, preprosteje, preveč izrazita vidljivost. Otroci so želje in voščila nanje zapisali v belem, medtem ko so napisi na ostalih ploščicah vklesani v glino. Zato so manj vidni, sporočilo na enih in drugih pa je, očitno, itak nevidno, naj bo belo ali glinasto rjavo. Župan se je torej vznemiril, kdo od mimoidočih mu je morda zabrusil, da so ga Slovenci že spet nategnili. Ukazal je, naj se ploščice umaknejo. Umaknili so jih občinski možje.
»Ta nedopustni in grobi poseg nas je globoko užalil. V nasprotju je z našim vzgoj-
Ravnateljica z županom med razčiščevanjem v veži županstva (levo), Romoli in Bevčar nameščata glinasti ploščici na leseni smrečici
bumbaca
nim naporom. Užalil me je tudi kot občanko Gorice,« je na županovo dejanje prizadeto reagirala ravnateljica šole Župančič Mirka Braini in sklicala v vežo občine slovenske javne predstavnike, kar ji jih je uspelo. Včeraj zjutraj so med drugimi prišli občinski svetnik Silvan Primosig, predsednik občinske konzulte Ivo Cotič, predsednika rajonskih svetov Walter Bandelj in Lovrenc Peršolja, prišla sta pokrajinska odbornica Mara Černic in Damijan Terpin iz SSk, dalje še člani konzult in nekateri učitelji. Prizadetost se je odražala v nepopustljivosti.
Zahtevali so, z ravnateljico na čelu, županov korak nazaj. V veži občinske palače je bilo napeto. Prišel je županov sodelavec Stefano Cosma, za njim župan. Razlagal je, da slovenski napisi preveč izstopajo, ostali so zapostavljeni, to pa ga izpostavlja očitkom drugače mislečih in govorečih. »Vprašal sem, naj bodo enakovredni,« je povedal; na njegovo prošnjo so bile ploščice razstavljene na tleh, da bi prisotni lahko videli razliko. Niso videli graje vredne razlike, z občutkom grenkobe pa so prebirali na njih napise. »Poiščimo skupaj rešitev. Če pa sem vas
užalil, se opravičujem,« se je obrnil na ravnateljico, pobral ploščico s slovenskim napisom in jo šel polagat na leseno smrečico. Ploščico z italijanskim napisom je izročil Bevčarju, da jo je še on nataknil na njeno mesto. Prosil je fotografa, da trenutek pobotanja ovekoveči. Jaslice so sedaj natanko takšne, kakršen so bile v petek, pred vznemirjenostjo in ukazom. Jutri ob 10.30 jih bodo prišli otvarjat otroci šol Župančič iz Gorice, Erjavec iz Štandreža in Milojke Štrukelj iz Nove Gorice. Skupaj so jih izdelali. Z njimi so hoteli združevati. (ide)
14
Nedelja, 16. decembra 2007
VREME, ZANIMIVOSTI

gorica - Osrednja predbožična prireditev goriške Glasbene matice
Na božičnem drevescu praznično okrašene note
Nastopili so gojenci iz Gorice, Sovodenj, Doberdoba, Romjana in Špetra
štandrež - Razstava v domu Budal
Poklon Spacalu
Društvo KONS in ZSKD ponudila na ogled dela štiridesetih ustvarjalcev
Na odprtju razstave
Trideset oseb se je udeležilo odprtja razstave Poklon Spacalu v štandreškem kulturnem domu Andrej Budal. Spodbudili sta jo društvo KONS, ki ga sestavljajo likovni ustvarjalci s Tržaškega, in Zveza slovenskih kulturnih društev, pri uresničevanju zamisli pa je sodelovalo Kulturno društvo Oton Župančič, ki pobudo gosti v svojih prostorih in jo bo dodatno oplemenitilo. Pozdrav prisotnim je posredovala najprej društvena predsednica Katja Gaeta, nato je v imenu ZSKD spregovoril David Peterin, sledila je predstavitev, ki jo je opravila članica KONS-a Tatjana Tavčar, zadnji pa je spregovoril Pavel Hrovatin, nagrajenec razpisa na temo Spacalove stoletnice rojstva. Prireditelji so pogrešali prisotnost Spacalovih sorodnikov. Po že opravljenih napovedih naj še enkrat seznanimo bralce, da je za Poklon prispevalo svoja za to priložnost namenska dela okrog 40 ustvarjalcev in ustvarjalk, ki so se vsi držali predloženega formata 30x30 centimetrov površine. Štirje so prispevali skulp-ture. Ta ogled in dojetje vseh sporočil je potrebno kar nekaj časa, saj so pristopi zelo različni.
Razstava bo odprta po urniku, ki je naveden v malih oglasih, 19. decembra zvečer pa bo v istem umetniško okrašenem prostoru potekala društvena praznična prireditev. Božičnico, ki se bo pričela ob 20.30, bodo oblikovali otroški pevski zbor Oton Župančič, mladinska vokalna skupina Vrh sv. Mihaela, pevski zbor Društva upokojencev za Goriško in vokalna skupina Sraka. (ar)
bumbaca
gorica - Urica
Darilo za ježka
Jutri v Feiglovi knjižnici
Dajmo otroku pravljico! Ta bi lahko postal moto pravljičnih uric v Feiglovi knjižnici v Gorici, kajti pravljice so pomembne za otroka kot hrana, saj mu prav tako pomagajo krepko in zdravo rasti in razumeti svet okrog sebe. V Feiglovi knjižnici so prejšnji teden nakupili veliko novih pravljic za vse okuse in starosti. Največ jih je seveda z božično tematiko. Ker bo knjižnica med prazniki zaprta, pohitite v KB center in izberite si kup najlepših za vse praznične dni. Priložnost za obisk knjižnice in izposojo knjig, pa jo ponuja tudi zadnje srečanje s pravljico v letu 2007. Jutri ob 18. uri bo namreč na vrsti zadnja pravljica v tem letu in hkrati tudi božična pravljica. Luisa Gergolet bo pripovedovala zgodbo o že znanem Malem ježku, ki bo tokrat dobil nepričakovano božično darilo. Naslov nosi Nekega zimskega dne. Prisrčno vabljeni vsi otroci, ljubitelji pravljic.
Mlade glasbenice med nastopom v Kulturnem domu
b.princic
Težko bi si predstavljali katerokoli božično prireditev brez glasbe in na šoli, ki se ukvarja z glasbeno vzgojo, je predbo-žični čas trenutek, ko se interni in javni nastopi znatno pomnožijo. Goriška Glasbena matica je imela posrečeno zamisel, da je usmerila največji trud v realizacijo osrednjega, skupnega božičnega projekta, pri katerem so bili soudeleženi vsi učenci šole. Prireditev »V magični noči« v Kulturnem domu v Gorici ni bilo običajno zaporedje instrumentalnih in pevskih točk, solistov in komornih skupin, temveč smiselno povezana celota, kjer je vsak po svojih zmožnostih imel določeno vlogo znotraj vezne teme božične pravljice. »V pričakovanju Božiča otroci želijo krasiti drevo, a nimajo s čim. Potem pa najdejo čudežno skrinjo, polno not, s katerimi bodo odkrili, da glasba lahko olepša praznični čas bolje od kateregakoli balončka.« To je vse, a je bilo dovolj, da so se vsi nastopajoči, od predšolskih malčkov do starejših učencev oddelka za jazz glasbo, počutili del celote, ki so jo oblikovali vsak s svojo točko, s katero so simbolično obesili praznično okrašeno noto na božično drevesce.
Kot je bilo tudi pri prvem tovrstnem podvigu goriške Glasbene matice z izvedbo mini muzikla »Zelena hiša št.51«, je profesorica Jana Drasič postala tudi tokrat pobudnica, avtorica, režiserka in koordi-natorka celotnega dogodka. Podpisala je scenarij in koreografije, na odru pa je vodila dogajanje, prijazno podpirala in us-
gorica - ENAIP
Uspešno projektno
Zahteva po hitrem odzivanju na gospodarske spremembe, pomen inovacije in nenehnega prilagajanja potrebam vse bolj zahtevnih porabnikov, to so glavni vzroki vse večjega zanimanja za sodobne menedžer-ske tehnike, ki slonijo na projektnem vodenju, prisotnem tudi pri slovenskih podjetjih v Italiji. Katere pa so paradigme uspešnega vodenja projektov in kako naj se udejanjajo v organizacijah, ki delujejo na različnih področjih? O tem bo tekla beseda jutri ob 16. uri v palači Alvarez v Gorici (v ulici Diaz) na strokovnem srečanju, ki ga prirejata zavod ENAIP iz FJK in Videmska univerza. Uveljavljeni menedžerji bodo predstavili svoje izkušnje v spoprijemanju s časovnimi in stroškovnimi zahtevami projektov ter o pomenu komuniciranja in ekipnega dela. Posvet so organizirali obiskovalci tečaja Tehnike projektnega vodenja, ki ga je priredil goriški zavod ENAIP.
merjala male nastopajoče. Z njo so najmlajši izvedli nežne, ljubke koreografije, tudi ob spremljavi nekoliko starejših »kolegov« instrumentalistov in pevcev. Na sporedu so bile tradicionalne božične melodije, a tudi soul in jazzovske priredbe v izvedbi tečajnikov uspešnega goriškega oddelka za jazz in zabavno glasbo. Klavir, violina, Orff instrumentarij, flavta, harmonika, solopetje, jazzovska vokalna skupina, tolkala, klarinet, otroški zbor pa še mali šolski orkester so bili elementi pestrega prikaza mnogih, različnih oddelkov šole, ki so jih zastopali otroci iz sedeža ali podružnic v Sovodnjah, Doberdobu in Romjanu. Ob tej priliki so se Goričanom pridružili tudi predstavniki špetrske Glasbene matice. Poleg Drašičeve so pri celotnem projektu aktivno sodelovali tudi s prirejanjem skladb Ambra Košuta, Andrej-ka Možina in Manuel Figheli. Vsi ostali profesorji goriške šole so prispevali s posameznimi točkami, ki so jih pripravili s svojimi učenci. Koordinatorka celotne prireditve, ki je potekala s podporo Fundacije Goriške hranilnice, je imela tudi ob tej priliki trdo delo, ki ga je poplačalo zadoščenje navdušenih izvajalcev. »Tako delo daje otrokom priložnost, da se srečujejo, se med sabo spoznajo izven zaprtega okvira individualnih lekcij,« je povedala Drašičeva in nadaljevala: »Žal imajo vsi toliko izvenšolskih obveznosti, da postane zelo težko usklajevati skupno delo, zato je ob koncu vedno premalo vaj, da bi lahko resnično dosegli zaželjene rezultate«. Kar so otroci pokazali pa je bilo prav gotovo dovolj prepričljivo za številne starše in sorodnike, ki so jim navdušeno sledili iz dvorane s kamerami in fotografskimi aparati v rokah.
Otroci so dvojezično podali tudi svoja božična in novoletna voščila, njim in njihovim staršem pa sta na poseben način voščila srečne praznike predsednica Glasbene matice Nataša Paulin in ravnatelj Bogdan Kralj, ki je izkoristil priliko, da je izpostavil uspeh štirih učencev na mednarodnem tekmovanju Spincich v Trstu. Ivan Antonutti, Cristian Visintin, Samuele Vit-torio Ferletti in Elisa Terrana so namreč prejšnji konec tedna stopili na najvišje stopničke tekmovalne lestvice. (rop)
vrh - Danica
Pustu
posvetili
koledar
Vrhovski pust je najbolj tipična in razpoznavna tradicija, na katero so vašča-ni zelo navezani, zato pa mu je domače kulturno društvo Danica po zamisli »vr-hovske klape« posvetilo koledar za leto 2008, ki ga bodo predstavili v torek ob 20. uri v športno kulturnem centru Danica na Vrhu; predstavitev bodo spremljali diapozitivi, ki jih bo prikazal Roberto Dapit.
S to pobudo bodo društveni odborniki sklenili prvi del sezone, ki se je pričela z občnim zborom in oblikovanjem novega odbora. Koledar sodi v sklop pobud, ki nameravajo obuditi in ovrednotiti stare vrhovske navade in običaje. S tem želijo pri Danici spodbuditi zanimanje va-ščanov za društveno delovanje. Kakor nam je povedala predsednica Dolores Černic, ki jo so odborniki ponovno zaupali najvišjo funkcijo, se je društvo v zadnjih časih namreč soočilo z dokajšnjim upadom obiska s strani članov, ki so se v čedalje manjšem številu udeleževali prireditev in srečanj v organizaciji društva. Izjeme so bile ravno pobude, ki so se navezovale na vrhovsko zgodovino in kulturno dediščino. Po tej poti nameravajo tudi nadaljevati, zato pa so za tekočo sezono pripravili niz srečanj in veselic z izrazito domačih pridihom. Sicer so v društvu Danica zelo pozorni do družabnih in rekreacijskih pobud, ki imajo pomemben povezovalni cilj. Tako so v zadnjih letih priredili več izletov, pripravili dve mednarodni zborovski srečanji in več srečanj z avtorji. Vsako leto, julija in septembra, potekata na športnem igrišču dva pomembna nogometna turnirja. V društvu deluje otroško-mladinska skupina, ki se ukvarja predvsem z animacijo in vsako leto pripravi igrico za miklavževanje ter pustno rajanje. Uspešno deluje tudi ženska vokalna skupina, ki je pred kratkim praznovala desetletnico delovanja.
Skratka, razlogov za optimizem je več, ne nazadnje tudi dejstvo, da je v novi odbor pristopilo več mladih med 17. in 23. letom starosti. Dolores Černic si zato nadeja, da bo sezona prelomnega značaja in da si bo društvo ponovno pridobilo bližino ter pozornost ljudi, ki dajeta pravi smisel slehernemu ljubiteljskemu kulturnemu delu. (af)
* ★
21.22.
DECEMBER-DICEMBRE_OICEM&AP 2007
91.12. 07
H.3B
skjfrrumaevttltftaa iJj PEjOjJ caitttljocl JWtfiNA. diHCilCuSniLftrttflN EVRDP5KA BAKLADA FIACOOUIA E JROF En FOGOLAOC EUROPEANE
IMt
M Fi NVKJ (i4AU LAiVlLL'J Ul Mifh* ¡JSPG, II" Mi HN LAlJtttiMLf&JUU
KtlNCEflT SAKRALNE GLASBE CONCERTO D1 MAJSKA SACRA ODNCIERTDI MUSIChtE SACRE
22.12. 07 -Ji.BO
«^.OKMiM.fflftrttte^TRG M.	fflNMAGGlO.flAOE *£V MAJ
KDČAN- 0RKE&T.AR (Mihifthflljfel
^ChCEHTKUSmCUiK ¡iVr! [HTEl\A kl-iKT* I IfJni, i&vL (HT l.l
ITI" C".!! IH UMU4I 'i.FVKH.UI'- lUUHK/.vTMl* KI LH CLHIEK pppppp fk i irti >1	it
>
t	vj	Mn«	i'.-.'. D.-b—"juhi B\U
/
GORIŠKI PROSTOR
Četrtek, 13. decembra 2007
15
gorica - Uspešno zaključen mednarodni projekt
Cela dvorana je zapela, saj je ljudsko izročilo trdoživo
Dve leti so raziskovali življenje in navade ljudi od Trnovske planote do Krasa
V Kulturnem centru Lojze Bratuž je v petek potekala predstavitev knjige in zgoščenke z naslovom »Je žalostna, ma je liepa ta pesem«. V novoizdani publikaciji je zbrano ljudsko izročilo v besedi in glasbi z območja Krasa, Brd, Trnovske planote in s področja ob Soči in Vipavi. Knjiga ponuja 245 pesmi v besedi in glasbi in pripovedke, izštevanke ter posmehulje, na priloženi zgoščenki pa je še 42 posnetkov. Publikacija je bila izdana v sklopu mednarodnega projekta z naslovom »Ljudsko izročilo v besedi in glasbi« v okviru programa Inter-reg IIIA Italija-Slovenija 2000-2006, v njej pa so poimensko in s fotografijami predstavljeni tudi vsi informatorji, ki so sodelovali pri zbiranju gradiva in ga nadgrajevali s svojimi spomini.
Predstavitev publikacije in hkrati svečanost ob uspešnem zaključku projekta se je začela s pozdravnim nagovorom predsednice Kulturnega centra Lojze Bratuž Franke Žgavec, kije povedala, da je čezmejni prostor bogat s kulturno dediščino in ljudskim izročilom, znanje s tega področja pa je še precej razpršeno in gradivo ni primerno arhivirano. Dodala je še, do so se prav zaradi tega pred dvema letoma v Kulturnem centru Lojze Bratuž odločili za raziskavo na tem področju. Poudarila je, da je k tej pobudi pristopilo več kulturnih organizacij iz goriške pokrajine ter ustanov iz Slovenije s skupno željo, da bi se nabrano
gradivo ohranilo skozi čas in da bi bila urejena celostna zbirka, ki bi se v času dopolnjevala, bila dostopna raziskovalcem in ljubiteljem glasbe pa tudi širši javnosti. Izrazila je tudi obžalovanje nad dejstvom, da so imeli za pripravo projekta tako malo časa, a vseeno dovolj, da so delo uspešno pripeljali do zaključka. Posebej se je zahvalila strokovnim sodelavcem z Glasbenonarodopisnega inštituta in Inštituta za slovensko narodopisje iz Ljubljane ter vsem zbirateljem, informatorjem in drugim sodelavcem, ki so dragocenosti iz ljudske zakladnice rešili pred pozabo.
O projektu, ki ga je financirala Evropska unija, in njegovem rezultatu sta na predstavitvi spregovorili tudi Marija Klobčar, višja znanstvena sodelavka GNI ZRC SAZU, kjer so prepisali vse glasbene zapise in pesmi ter uredili izbor posnetkov, in Viljena Devetak, kije uredila publikacijo. Prva je zbranim povedala, da je bilo goriško območje vključeno že v prvo sistematično izdajo slovenskih ljudskih pesmi, v zbirko Slovenske narodne pesmi, kije začela izhajati leta 1895. Poudarila je tudi, daje bila posebnost položaja ljudske pesmi na Primorskem predvsem v tem, da je petje zaradi neposredne navzočnosti italijanske kulture kot kulture politično močnejšega naroda zelo kmalu in zelo izrazito dobilo narodno-manifestativni po men.
Domači pevci iz Lokovca na odru centra Bratuž
foton.n.
Viljena Devetak je o zbirki povedala, da je v njej predstavljena podoba goriškega človeka, njegov način življenja nekoč in danes. Poudarila je, da so dve leti raziskovali življenje in navade ljudi od Trnovske planote do Krasa, in da je 75 informatorjev zbrali toliko gradiva, da vsega ni bilo mogoče objaviti v eni izdaji. Vanjo so vključili le pesmi in pripovedke, vse ostale zapise pa so shranili in jih bodo morda izdali kdaj kasneje. V zvezi s tematiko zbranih zapisov je povedala, da si pesmi in povedke v poglavjih sledijo glede na to, kdaj so si jih ljudje peli oziroma pripovedovali, in sicer v otroštvu in mladosti, ob poroki, rojstvu, smrti, naboru in odhodu k vojakom, ob praznikih ter ob najrazličnejšem kmečkem delu.
V kulturnem programu so nastopili Domači pevci iz Lokovca in pravljičarka Ljoba Jenče ter otroci, ki so zbranim predstavili nekaj izštevank, pregovorov in zbadljivk. Na harmoniko je dvakrat zaigral Darko Bratuž, daljni sorodnik Lojzeta Bratuža, po katerem nosi center ime. Kulturni program se je zaključil tako, da je cela dvorana centra Bratuž pela skupaj z Ljobo Jenče in Domačimi pevci iz Lokovca, kar je najlepši dokaz za to, da se ljudsko izročilo zaenkrat kar dobro ohranja. S knjigo in zgoščenko »Je žalostna, maje liepa ta pesem« bo to še toliko lažje.
Nace Novak
ronke - Odbori
Pokrajina bo pomagala pustarjem
V Ronkah je pred dnevi potekala seja meddruštvenega odbora pustnih povork na Goriškem. Prisotni so bili predstavniki društev, ki prirejajo pustne prireditve v Gorici, Tržiču, Romansu, Gradežu, Ronkah in Sovodnjah. Sestanka seje udeležil tudi predsednik pokrajine Enrico Gherghetta, ki so mu člani pustnih društev orisali potek pustovanj in prireditev. Med drugim so ga seznanili z dejstvom, da že četrto leto sodelujejo, opozorili pa so ga tudi tudi na vedno večje finančne težave, s katerimi se sooča vseh šest pustnih društev, ki organizirajo pustne povorke. Gherghetta je pustarjem svetoval, naj pripravijo skupno in bolj vidno reklamo, da bi bile pustne povorke bolj prepoznavne in vabljive. Pokrajina bo letos po Gherghettovih besedah prispevala »super« pokal, ki ga bodo poklonili vozu z najboljšimi uvrstitvami na povorkah v goriški pokrajini. Za osvojitev pokala bodo morali vozovi sodelovati vsaj na treh povorkah. Lani so pokal osvojili Štmaverci. Gherghetta je tudi obljubil, da pokrajina bo prispevala prvo nagrado za voz in prvo nagrado za skupino, ki se bo najbolje uvrstila na več povorkah. Poleg tega pokrajina bo prispevala denar za nakup dveh transparentov za reklamiranje povorke ter za tiskanje plakatov in zgibank. Ob zaključku srečanja so bili pustni odbori in društvo Karnival, ki prireja sovodenj-sko povorko, izredno zadovoljni, saj je zanje pomoč s pokrajine izredno dob ro doš la.
Gherghetta se je tudi priporočil vsem pustnim navdušencem in organizatorjem pustnih povork, da naj se v čim večjem številu udeležijo pohoda ob padcu schengenske meje, ki bo 21. decembra povezal Peč z Mirenskim gradom. Zbirališče bo ob 19.30 pri kotalkarski plošči na Peči. Pohod bo dolg tri kilometre, na gradu pa bo koncert glasbe skupine Musicum; za vrnitev bo na razpolago avtobus, sledilo bo okrepčilo.
Gregorčičeva proslava
Prosvetno društvo Vrh sv. Mihaela prireja danes ob 16.45 v centru Danica Gregorčičevo proslavo - Poklon Ljubki Šorli. Nastopila bosta otroški pevski zbor in mladinska vokalna skupina PD Vrh sv. Mihaela. Sledila bo gledališka uprizoritev intervjuja, ki ga je pred leti opravila Marija Češčut z Ljubko Šorli; pogovor je oddajal Radio TrstA, leta 2002 pa je bil vključen v knjigo Pogovori iz srca. Večer v režiji Tatjane Devetak bo sklenil nastop dekliške vokalne skupine Emul iz Postoj-
Praznik miru in prijateljstva
V	štandreški cerkvi bo danes ob 14.30 Praznik miru in prijateljstva. Nastopili bodo otroci iz štandreškega vrtca in osnovne šole Fran Erjavec, učenci osnovne šole Ivana Roba iz Vrtojbe in MePZ Štandrež. Prodajali bodo voščilnice in božične kompozicije, ki so jih izdelali otroci iz Štandreža in Vrtojbe oz. štandreške žene, izkupiček prodaje pa bodo namenili zvezi Unicef.
Valenti pokrajinski tajnik
Na pokrajinskem kongresu Forza Italia je bil izvoljen za pokrajinskega tajnika bivši goriški župan in pokrajinski komisar stranke Gaetano Valenti.
Obnovili bodo goriški trg
Deželna vlada FJK bo na podlagi programskega dogovora z ministrstvoma za gospodarski razvoj in infrastrukture dodelila 1.245.806 evrov za urbanistično preureditev trga Sv. Antona v Gorici, ki ga bodo med drugim nanovo pretlakovali; občina bo k temu dodala 70.194 evrov.
Knjiga o dveh Goricah
V	državni knjižnici v Gorici bodo jutri ob 18. uri predstavili knjigo »Gorizia-Nova Gorica: niente da dichiarare«, ki jo je napisal novinar časopisa Il Piccolo Roberto Covaz; gost bo novinar časopisa La Re-pubblica Paolo Rumiz.
Drobtinice v Doberdobu
Na sedežu društva Jezero v Doberdobu bodo jutri ob 20.30 predstavili knjigo Drobtinice iz goriških šeg in navad, ki jo je napisal Zdenko Vogrič; ob avtorju bo prisoten Aldo Rupel.
EurArt v hiši Morassi
V	hiši Morassi v grajskem naselju v Gorici se bo danes ob 17.30 začela izrazna umetniška razstava društva Graphiti Eu-rArt. Različna umetniška izražanja bodo predstavili Bona Baraldi, Cristina Bonnes, Cristian Bortolossi, Gianluca Coren, Ema-nuela De Biasi, Alfredo De Locateli, Fa-bio Lescak, Roberto M. Masini, Mauro Mauri, Giuliana Pais, Jurij Paljk, Loredana Prinčič, Salvatore Puddu, Ignazio Romeo in Michele Samari. Razstava bo na ogled do 2. decembra vsak dan razen praznikov med 16.30 in 18.30. (vas)
doberdob - Počastili 40-letnico smrti »Che« Guevare
Nežni revolucionar
Černic: »Kakor je mislil, tako je govoril, kakor je govoril, tako je delal«
Karlo Černic
bumbaca
»Nežni revolucionar.« Tak je bil po besedah profesorja Karla Černica Ernesto »Che« Guevara«, ki so ga 9. oktobra leta 1967 ubili v bolivijski vasi Igu-eras. Ob 40-letnici njegove smrti so se mu z dvema večeroma poklonili v Modra'-s galeriji v Doberdobu; v sredo je Mladinski odsek društva Jezero vrtel film »I diari della motocicletta«, v četrtek pa je pred predvajanjem kubansko-italijanskega dokumentarnega filma z naslovom »Il Che: l'amore, la politica, la rivolta« režiserke Teresite Gomez o gverilcu argentinskega rodu spregovoril Černic. Po njegovih besedah je bil »Che« Guevera izredno dosleden v svojih mislih in dejanjih. »Kakor je mislil, tako je govoril, in kakor je govoril, tako je delal,« je poudaril Černic, ki je izpostavil Guevarovo latinsko-ameriško revolucionarno dejavnost, obenem pa tudi njegovo delo na Kubi, kjer je bil minister za industrijo in ravnatelj narodne banke. »Bil je vse prej kot birokrat, saj se je neposredno ukvarjal s težavami delavcev,« je poudaril Černic. Po njegovih besedah je »Che« zasledoval cilj novega človeka, »el hombre nuevo«, v ZDA pa je vi-
del glavnega nasprotnika osvobajanja gospodarsko in politično podjarmljenih držav Južne Amerike in Afrike. »V svojem nasprotovanju Združenim državam je bil nepopustljiv,« je povedal Černic in citiral francoskega filozofa Jean-Paula Sartra, ki je Guevaro imel za najpopolnejšega človeka takratne dobe. Sartre je Guevaro intervjuval leta 1960 na Kubi, cenil pa ga je prav zaradi njegovega boja proti ZDA, ki so bile za »Cheja« glavni sovražnik zasužnjenih držav. »Tudi, če je mogoče Sartre nekoliko pretiraval, smo nedvomno pred 40. leti izgubili plemenitega človeka,« je poudaril Černic, ki je v svojem predavanju med življenjepis vključil tudi več znanih citatov. Med drugim je omenil Guevarov poseg na OZN in spomnil, kako je »Che« nagovarjal otroke, da je največja lastnost revolucionarja čutiti krivico, ki doleti sočloveka. Predavanje je bilo dobro obiskano, ob njegovem zaključku pa so se prisotni s Černicem še naprej pogovarjali o življenju velikega revolucionarja, ki se je tudi za časa svojega bivanja na Kubi odrekal vsem privilegijem in dosledno stal na strani preprostih ljudi.
gorica - V Kulturnem domu skupina s Sardinije
Skrivnostna Andhira
Ljudski napevi se prepletajo s sodobnimi glasbenimi zvrstmi in De Andrejevimi motivi
Pevka skupine Andhira
b.princic
Etno-folk skupina Andhira iz Sardinije je že drugič v letošnjem letu očarala občinstvo goriškega Kulturnega doma. V sard-skem jeziku je pojem Andhira prepleten z nomadstvom oz. s skrivnostnim mestecem na južni obali Sardinije, ki so ga so morski gusarji opustošili. Skupina pa je tesno povezana ravno s to vsebino, v kateri se motivi sardinske ljudske glasbe prepletajo z iskanjem sodobnih glasbenih prijemov. Obenem skupina Andhira na svojevrsten način izvaja pesmi pokojnega, a še vedno izredno popularnega italijanskega kantavtorja Fabrizia De Andreja, pri katerih izstopa še posebej vsebinski čut glasbenega izražanja.
Kakovostno in originalno glasbeno manifestacijo so priredili Glasbena matica, goriški Kulturni dom, združenje Sardincev iz Gorice in glasbeno združenje Folkclub Buttrio. Uvod v koncert skupine Andhira je bil ravno tako zanimiv in občuten, saj je potekal štirijezično. V slovenščini je pozdravil ravnatelj Kulturnega doma Igor Komel, sledil je italijansko-furlanski pozdrav Marca Mi-conija iz Vidma, v sardinskem jeziku pa je prisotne nagovoril predsednik združenja Sardincev iz Gorice, Angelo Gelsomino. V uvodnem delu večera je kulturna zadruga Maja izročila priznanje »Ac-ross the border« predsedniku združenja Folkclub Buttrio Marcu Miconiju, ki je v zadnjih petih letih v okviru tega glasbenega projekta sodeloval tako z zadrugo Maja kot s Kulturnim domom pri 25 koncertih. Po koncertu je srečanje z glasbeniki potekalo na goriškem sedežu deželnega združenja Sardincev, v dvorani Zlatega pajka, ki jo goriški Slovenci hranijo v trajnem v spominu, saj so tam veliko let potekale slovenske športne in kulturne dejavnosti.
16
Nedelja, 16. decembra 2007
VREME, ZANIMIVOSTI
PROSVETNO DRUŠTVO ŠTANDREŽ
Abonma ljubiteljskih skupin ŠtandreŽ2007
Prešernovo gledališče Kranj in KUD Janko Krmelj
Nena Močnik
V! ti MŠWBIŽI
rnjuzikl
Zgodba, sestavljena iz ljudskih pesmi, kijih pojejo in godejo 4 igralci in znana skupina Ana Pupedan
Danes, 16. decembra, ob 17. uri, župnijska dvorana Anton Gregorčič v Štandrežu
Napovedana predstava »Butalci« odpade
K. D. 0. ZUPANČIČ
vabi vse člane, prijatelje in društva na
Večer bodo popestrili:
otroški glasovi OPZ "O. Župančič", mladinska vokalna skupina Vrh tv. Mihaela.
pavnlri z bat grenkih upokojencev vakfrlha ckupina Sraka.
Ob priliki bomo nazdravili mremci tecu m pozdravili novo.
Toplo vabljeni!
Združenje slovenskih športnih društev v Italiji
vabi na predstavitev treh knjižnih izdaj na športno tematiko, spletne strani SPDG in zgoščenke o abecedi nogometne igre
v sredo, 19. decembra 2007 ob 19. uri
v mali dvorani Kulturnega doma v Gorici
Slovenski center za
?lasbeno vzgojo entro sloveno di educazione musicale EMIL KOMEL
V.le XX Settembre, 85 34170 Gorica - Gorizia tel. +39 0481547569 tel.ffax +39 0481532163 e-mail: scgvkomel@tin.it
v v
BOZICNICA 2007
Učenci igrajo, pojejo in pletejo
Ponedeljek. 17. decembra, ob 19. uri
MIREN - Dvorana Gnidovčevega doma duhovnih vaj na Mirenskem gradu
Torek. 18. decembra, ob 19.30 SfANDREZ - Župnijska dvorana
Sreda. 19. decembra, ob 19. uri GORICA - Komorna dvorana KC Lojze Bratuž
Četrtek. 20. decembra, ob 17. uri BEMM- Sedež zborov
Petek. 21. decembra, ob 16.30 PLtŠIVO - Osnovna šola L. Zorzut
Petek. 21. decembra, ob 17.30 D08ERB08 — Župnijska dvorana
Petek. 21. decembra, ob 19.30 GOR/CA - Komorna dvorana KC Lojze Bratuž - Razredni nastop prof. Gadžijeva
POZDRAV GORIŠKI BREZ MEJA - Sobota, 22. decembru, ob /7. uri GORICA - Velika dvorana KC Lojze Bratuž
Kam po bencin [I] Lekarne
Danes so na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke:
GORICA
ESSO - Ul. Aquileia 40 ESSO- Ul. Lungo Isonzo 77 ERG- Ul. San Michele 57 AGIP- Ul. Trieste 179
TRŽIČ
SHELL- Ul. Boito 43 AGIP- Ul. Matteotti 22 ERG- Ul. G.F. Pocar
KRMIN
OMV- Drev. Venezia Giulia 53 GRADIŠČE
SHELL- Drev. Trieste 50/a RONKE
AGIP- Ul. Redipuglia, na državni cesti 305 km 14+
ŠTARANCAN
AGIP- Ul. Trieste 47 MARIAN
AGIP- Ul. Manzoni 164 ŠKOCJAN
AGIP- Ul. Battisti 22 (Pieris) ROMANS
AGIP- Ul. Aquileia 34
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
MARZINI, korzo Italia 89, tel. 0481531443.
DEŽURNA LEKARNA V KRMINU
BRAČAN (FARO), ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU CENTRALE, trg Republike 16, tel. 0481-410341.
DEŽURNA LEKARNA V ROMANSU DEL TORRE, ul. Latina 77, tel. 048190026.
DEŽURNA LEKARNA V ŠKOCJANU
RAMPINO, trg Venezia 15, tel. 048176039.
U Kino
GORICA
KINEMAX Dvorana 1: 15.30 - 17.45 -20.10 - 22.15 »Natale in crociera«.
Dvorana 2: 15.15 - 17.30 - 20.00 - 22.00 »La bussola d'oro (The Golden Compass)«.
Dvorana 3: 15.45 - 17.45 - 20.15 - 22.10 »Una moglie bellissima«.
CORSO Rdeča dvorana: 15.30 - 17.45 -20.00 - 22.15 »Nella valle di Elah«.
SKD Hrast
v sodelovanju z MoPZ Fantje izpod Grmade in z župnijo sv. Janeza Krstnika
prireja
ZBOROVSKI
J>
KONCERT
Nastopa
APZ Tone Tomšič iz Ljubljane Koncert bo uvedel MePZ Hrast iz Doberdoba
danes, 16. decembra, ob 19.30 v cerkvi sv. Janeza Krstnika vŠtivanu
Pod pokroviteljstvom Zveze slovenske katoliške prosvete Vabljeni!
■v -v
Maksim Gorki
LETOVISCARJI
Režiser PAOLO MAGELLI
Melodrama s preskokom v izpite sanje
v soboto, 22. decembra
20.30, Gledališče Verdi
(z italijanskimi nadnapisi)
z obrazi
pokrovitelj sezone v Gorici
svojega
center
□ Obvestila

PD Vrh sv. Mihaela
prireja
GREGORČIČEVO
PROSLAVO
poklon LJUBKI ŠORLI
»A moje misli v davni čas bežijo ... ... in dni otroških si nazaj želijo.«
Sodelujeta z recitalom in petjem
otroški pevski zbor Vrh sv. Mihaela, mladinska vokalna skupina Vrh sv. Mihaela;
gost večera
Dekliški pevski zbor Elum iz Postojne
DANES, 16. DECEMBRA
OB 16.45 V ŠKC DANICA NA VRHU SV. MIHAELA
PIHALNI ORKESTER »KRAS« iz Doberdoba
prireja
BE3ŽIGNO NOV0LETNI KONCERT
dirigent Patrick Quaggiato
župnijska dvorana v Doberdobu v nedeljo, 23. decembra ob 18.00
Toplo vabljeni!!!
Modra dvorana: 15.30 - 17.45 - 20.00 -22.15 »La musica nel cuore - August Rush«.
Rumena dvorana: 15.30 - 17.45 - 20.00 - 22.15; »Matrimonio alle Bahamas«.
TRŽIČ
KINEMAX Dvorana 1: 15.20 - 17.40 -20.00 - 22.15 »Natale in crociera«.
Dvorana 2: 15.45 - 17.45 - 20.10 - 22.20 »Una moglie bellissima«.
Dvorana 3: 15.15 - 17.30 - 19.50 - 22.10 »La bussola d'oro (The Golden Com-pass)«.
Dvorana 4: 15.20 - 17.30 - 20.00 - 22.00 »Come d'incanto - Una principessa a Manhattan«.
Dvorana 5: 15.00 - 16.50 »Winx - Il segreto del regno perduto«; 20.00 -22.10 »Nella valle di Elah«.
NOVA GORICA: 19.00 »Sedem dni skomin«; 21.00 »Sicko«.
H Šolske vesti
SDZPI IN KMEČKA ZVEZA GORICA
sporočata, da je v teku vpisovanje na tečaj »Upravljanje kmetijskega podjetja« (40 ur);informacije na tajništvu zavoda od ponedeljka do petka med 9. in 13. uro in na tel. 0481-81826 ali go@sdzpi-irsip.it.
SDZPI obvešča, da bosta v kratkem začela tečaja nemščine - osnovna stopnja A1 (48 ur) in osnovna stopnja A2 (72 ur) ter hrvaščine - osnovna stopnja A1 (80 ur). Na razpolago je še nekaj prostih mest; informacije na goriškem sedežu SDZPI v Gorici, korzo Verdi 51 (KB center) od ponedeljka do petka med 9. in 13. uro (tel. 0481-81826, go@sdzpi-irsip.it.).

£ =
fr
j il
a
Srečanja z glasbo 2007-2008
BOŽIČNI KONCERT
KOMORNI ZBOR KONSERVATORS IZ BRATISLAVE
Zborovodja Dušan Bili
in SLOVAŠKI KOMORNI ORKESTER BOGDANA WARCHALA Dirigent Ewald Danel
Na sporedu najlepše božične melodije za zbor in orkester
Kulturni center Lojze Bratuž
sreda, 19. decembra 2007, ob 20.30
Predprodaja vstopnic na tel. 0481531445
KULTURNI DOM V GORICI obvešča, da koncert Terria McConnella, ki je bil napovedan za danes, odpade.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča, da bo v petek, 28. decembra, na silvestrovanje, ki bo v Šolskem domu v Novi Gorici, odpeljal prvi avtobus ob 16. uri iz Jamelj, nato s postanki v Doberdobu, na Poljanah in v Sovodnjah. Drugi avtobus pa bo odpeljal ob 16.15 izpred gostilne Primožič, nato s postankom pri »vagi« (pevmski most),
v Podgori (pri spomeniku in športni palači) ter v Štandrežu.
KD JEZERO vabi v Modra's galerijo na sedežu društva v Doberdobu, kjer bodo v sredo, 19. decembra, ob 20.30 predvajali film »The Prestige«.
SEKCIJA VZPI-ANPI DOL-JAMLJE va-prireja srečanje ob zaključku leta v soboto, 22. decembra, ob 15. uri v kulturnem centru v Jamljah.
SKGZ obvešča člane deželnega in pokrajinskih svetov SKGZ, da bo seja v ponedeljek, 17. decembra, ob 18.30 v prvem in ob 19. uri v drugem sklicu v mali dvorani Kulturnega doma v Gorici (Ul. Brass 20).
TABORNIKI RMV obveščajo, da bo redni občni zbor danes v bazovskem domu v Bazovici ob 9.30 v prvem sklicanju in ob 10. uri v drugem.
V SAMOSTANU NA KOSTANJEVICI bo danes, 16. decembra, ob 15.30 predbožično molitveno srečanje s škofoma De Antonijem in Pirihom.
ZBORNIK SLOVENSKEGA ŠPORTA V ITALIJI Branka Lakoviča bodo na Goriškem predstavili v sredo, 19. decembra, ob 19. uri v mali dvorani Kulturnega doma v Gorici.
H Mali oglasi
PRODAJAM REPO za kisanje. Čimprej klicati na tel. 0481-882453 ali 347527119.
PRODAJAMO sveža čreva za koline: danke za salame, kožarice, klobase in vse vrste suhih črev (Gorica - Travnik 28) Tel. 0481-32121.
0 Prireditve
AŠKD KREMENJAK iz Jamelj vabi v nedeljo, 23. decembra, ob 18. uri na božičnico, ki bo v večnamenskem kulturnem centru v Jamljah.
KD DANICA IN VRHOVSKA KLAPA
vabita na predstavitev koledarja Vrhovski pust v torek, 18. decembra, ob 20. uri v ŠKC Danica na Vrhu. Koledar bo s priložnostnimi diapozitivi predstavil Roberto Dapit.
KD OTON ŽUPANČIČ vabi člane, prijatelje in društva na božičnico v sredo, 19. decembra, ob 20.30 v kulturnem domu Andrej Budal v Štandrežu.
NA SEDEŽU KD JEZERO V DOBER-
DOBU bo v ponedeljek, 17. decembra, ob 20.30 predstavitev knjige Drobtinice iz goriških šeg in navad. Prisotna bosta avtor knjige Zdenko Vogrič in Aldo Rupel.
ŠZ OLYMPIA Gorica vabi na Telovadno Božičnico danes, 16. decembra, ob 18. uri v telovadnici ŠZ Olympia, drevored 20. septembra 85 v Gorici.
Pogrebi
JUTRI V TRŽIČU: 10.50, Rosina Ferlin vd. Mascarda iz bolnišnice v cerkev sv. Odrešenika in v Trst za upepelitev; 12.50, Francesca Fogaccini vd. Ger-golet iz bolnišnice v cerkev sv. Jožefa in na glavno pokopališče.
^ Zapustila nas je naša draga
Marjeta Povodnik vd. Kosič
stara 88 let
Žalostno vest sporočajo
brat, sestra, svak, svakinja in nečaki ter ostali sorodniki
Pogreb bo v torek, 18. decembra ob 13.45 iz mrliške veže splošne bolnišnice v Gorici v farno cerkev v Rupo ob 14. uri. Topla zahvala vsem, ki bodo drago pokojno spremili na zadnji poti.
Gorica, Rupa, 16. decembra 2007
Priznano pogrebno podjetje Preschern -Gradišče ob Soči
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage
Marije Rožič vd. Frandolič
se iskreno zahvaljujemo gospodu župniku Ambrožu Kodelji, cerkvenemu pevskemu zboru in vsem, ki so z nami sočustvovali in počastili njen spomin
Svojci
Doberdob, 16. decembra 2007
EDELJSKE
Nedelja, 16. decembra 2007	~J
Primorski
r	dnevnik
M
Dogajanja zadnjih dni so z delno novega zornega kota osvetlila eno najhujših kriznih žarišč v Evropi, Zahodni Balkan. Svet zunanjih ministrov Evropske unije in nato Evropski svet sta namreč s svojimi sklepi nakazala nove možnosti rešitve balkanskega vozla, ki vsebujejo sicer vrsto neznank, vendar kažejo na voljo, da po skoraj dveh desetletjih države Zahodnega Balkana, ki so nastale na pogorišču nekdanje Jugoslavije, vidijo pred seboj izhod iz tunela.
Sprememba, ki kaže na velike novosti, se je zgodila v prejšnjih dneh. Teden, ki se končuje, je bil zelo intenziven in privedel je do novih ugotovitev, ki so jih države članice Evropske unije oblikovale v okviru svoje zunanje politike in sprejele v dveh pomembnih dokumentih: v zaključkih ponedeljkovega zasedanja Odbora ministrov za politične zadeve in zunanje odnose in v sklepnem dokumentu petkovega zasedanja Evropskega sveta.
Vendar se je sedanja faza začela verjetno prej, na konferenci o Bližnjem vzhodu, ki so jo Združene države Amerike sklicale ob koncu novembra v Annapolisu. Na tej konferenci je nastopilo kakih 50 državnikov z vsega sveta; navidezno se tam ni zgodilo nič posebnega, vendar pa je bila velika novost v tem, da so po skoraj osmih letih Američani prevzeli odgovornost za mir na Bližnjem vzhodu. Vse od neuspelega poskusa predsednika Billa Clintona v Camp Davidu, to je od leta 2000, se ZDA niso aktivno angažirale za mir na Bližnjem vzhodu. Tudi Izraelu ni bilo veliko do tega, kot da bi mu neurejeno stanje nekako pri-jalo, Palestinci pa so po Arafatovi smrti zašli v hude medsebojne konflikte. Sedaj pa je videti, da se je stanje spremenilo in da so Američani primerno pritisnili na Izrael, da je pristal na resne pogovore. O resnosti priča tudi soglasje o trditvi, da morajo Palestinci imeti lastno državo in velika volja, da se Palestincem pri tem pomaga; jutri bo v Parizu donatorska konferenca, na kateri bo govor prav o tem. Seveda je še prezgodaj, da bi napovedovali uspešen konec procesa, ki se je začel v Annapolisu, vendar tokrat obstaja volja, da bi se to res zgodilo.
Ob tem pa so Američani postavili na mizo drugo vprašanje: če je Bližnji vzhod ameriška domena, potem je Zahodni Balkan evropska domena. In to vprašanje je sedaj na mizi evropskih voditeljev v večji meri in z večjo odgovornostjo kot kdajkoli prej. Tako se je zgodilo, da sta bila Kosovo in Srbija tokrat res v ospredju zasedanj evropskih institucij, medtem ko je Bližnji Vzhod skoraj izginil: zaključki Sveta ministrov za politične zadeve in zunanje odnose ga ne omenjajo niti z besedico; glede na dejstvo, da je bilo to prvo zasedanje po Annapolisu, ni veliko možnosti za ugibanje; zadeve so precej jasne.
Kosovo naj bi torej poslej postalo zadeva Evropske unije. To pa pomeni, da postane evropska zadeva tudi ves sklop problemov, ki zadevajo Zahodni Balkan. Tu so namreč še številna druga odprta vprašanja, od Bosne in Hercegovine do Makedonije in seveda do Srbije. Čeprav velja načelo, da Evropska unija obravnava vsako državo posebej, pa nihče ne more razmišljati o teh državah kot o ločenih problemih, saj so med seboj tesno povezane. Skratka, ni mogoče rešiti enega samega problema, ne da bi vzporedno reševali in rešili tudi ostale. Tega se sedaj menda vsi zavedajo in gre s tega vidika za novo razumevanje in za nov odnos do tega dela Evrope.
O Kosovu, če naj začnemo z verjetno najtršim orehom, kroži v zadnjih
dneh kar nekaj scenarijev. Seveda ni znano, ali je kateri izmed teh pravi, saj gre zelo verjetno za običajne politične špekulacije, za preizkušanje reakcij na tako ali drugačno strategijo. Nekaj pa se je že zgodilo oziroma se ni zgodilo: vsi so za 10. december napovedovali enostransko razglasitev neodvisnosti Kosova, do te pa ni prišlo. Kosovsko vodstvo, ki je bilo izvoljeno na zadnjih volitvah, je nenavadno mirno; sicer pa so bile volitve dokaj neuspešne, če pomislimo, da je udeležba komaj presegla 40 odstotkov. 10. december je minil popolnoma mirno.
Vendar je vsem jasno, da sedanje stanje na Kosovu ne more trajati v nedogled. Pravijo, da je sedanji francoski zunanji minister Bernard Kouchner, ki je bil prvi upravitelj Kosova po vojni leta 1999, že takrat ocenil, da Kosova ne bo mogoče nikoli več spojiti s Srbijo. Navsezadnje je v tej nekdanji jugoslovanski pokrajini Srbov le kakih 5 od-
stotkov prebivalstva, torej relativno majhna manjšina.
Tu pa se postavlja prvi problem. Danes so Srbi na Kosovu zaprti v svojih vaseh kot v nekakšnih taboriščih. Zapustijo jih lahko samo ob spremstvu mednarodnih sil, ki sicer odlično delujejo, vendar to ne more biti trajna rešitev. Poleg tega pa bo treba zajamčiti tudi obstoj kulturnih spomenikov, pravoslavnih samostanov, ki so biseri arhitekture ter z bogatimi freskami in ikonami tudi kulturni spomeniki svetovnega pomena. Sploh ni mogoče razmišljati, da bi kateri od teh spomenikov ne bil ohranjen.
Tu so se seveda pojavile razne špekulacije, med drugimi tudi predlog, da bi srbske enklave odcepili od Kosova in jih pridružili Srbiji; ta predlog pa so takoj opustili, ker so začeli Srbi v Bosni in Hercegovini v Republiki srpski že tiskati glasovnice za odcepitev, Albanci v Makedoniji pa že dolgo razmišlja-
jo o priključitvi Kosovu. To pa bi ponovno odprla balkanski konflikt. Zato o odcepitvi Srbov od Kosova v mednarodni javnosti ne razmišlja nihče.
Vendar razglasitev samostojnosti in mednarodno priznanje Kosova tudi ob morebitnih jamstvih za srbsko prebivalstvo ni tako enostavna zadeva. Kosovo namreč samo ne more delovati; potrebuje izdatno pomoč iz tujine, tako vojaško kot organizacijsko in upravno. Priznanje neodvisnosti torej samo po sebi še ne pomeni veliko, če ni opremljeno z mehanizmi, ki bodo Kosovu omogočili, da postane prava država. Kosovarji sami pa tega niso sposobni: brezposelnost na Kosovu danes dosega 60 odstotkov, pri čemer je Kosovo zelo mlada država, saj je poprečna starost prebivalstva 26 let, med najnižjimi v Evropi, če ne celo najnižja. Socialni in politični problemi se torej prepletajo in enostavne rešitve kratko malo ni.
eu prevzema skrb za kosovo
Vozel
Zahodnega Balkana
Bojan Brezigar
Omenili smo Bosno in Hercegovino ter Makedonijo. V BiH so s težavo dosegli dogovor o zvezni policiji oziroma o sodelovanju policijskih sil v državi; to je omogočilo podpis stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma z Evropsko unijo, pot naprej pa vodi strmo navzgor. BiH je sicer ena sama država, deluje pa kot dve ločeni entiteti.
V	Makedoniji, ki se prebija iz krize v krizo, pa je poleg prisotnosti Albancev problem tudi ime: Grčija namreč ne priznava imena Makedonija, ne priznava pa tudi standardnega imena FYROM, Bivša jugoslovanska republika Makedonija. Pojavile so se nekatere inačice, med temi je francoski tisk omenjal možnost imena Nova Makedonija, vendar je zaenkrat problem vsaj navidezno nepremostljiv. Sedaj namreč makedonski politiki niso sposobni takega koraka, kar pomeni, da bo njihovo vključevanje v EU in tudi v zvezo NATO naletelo na grški veto.
Najtrši oreh pa bo vsekakor Srbija. Ta država se sooča z notranjimi političnimi težavami, s problemi v zvezi z mednarodnim sodiščem v Haagu, ki zahteva izročitev Radka Mladica, in s travmo, ki jo bo pomenilo izgubo Kosova. Priznanje Kosova bi izzvalo ostre proteste in destabilizacijo v Srbiji, ne-priznanje bi vodilo k destabilizaciji in morda k novemu terorizmu na Kosovu. Poleg tega so v Srbiji pravkar razpisali predsedniške volitve.
Da bo vse še bolj zapleteno, je treba omeniti stališče Rusije, ki odločno podpira Srbijo in se upora priznanju Kosova, zavedajoč se, da ima sama doma nekaj podobnih problemov, začenši s Čečenijo.
V	tem stanju so ZDA pustile ta trd oreh Evropi, ki se je sedaj znašla pred nujnostjo, da odloča. Kajti, tega se vsi zavedajo, ohranitev sedanjega stanja v nedogled ni mogoče.
Rešitev je samo ena: zagotoviti vsem državam Zahodnega Balkana evropsko prihodnost in torej pospešiti vključevanje vseh držav v Evropsko unijo. To bo dolg postopek, zelo dolg, vendar verjetno edini, ki bo zagotovil stabilnost te regije.
Odtod tudi novi sklepi Evropske unije. V dokumentu, ki so ga v petek odobrili na Evropskem svetu, je že nakazana pot, po kateri naj bi reševali balkanski vozel. Ob ugotovitvi, da so bile pogajalske možnosti za dosego sporazuma izčrpane, obenem pa, da sedanje stanje na Kosovu ne more trajati, EU poudarja nujnost rešitve kosovskega vprašanja z zagotovitvijo demokratičnega in večetničnega Kosova, ki bo temeljilo na pravnem redu ter na zaščiti manjšin in kulturnih spomenikov.
Prav z namenom, da se preprečijo napačna tolmačenja, dokument poudarja, da je kosovski primer edinstven in se po njem ne bo mogoče zgledovati drugod. Po tej ugotovitvi Evropski svet ugotavlja, da je Evropska unija pripravljena na vodilno vlogo na Kosovu, kar bo naredila z evropsko misijo ter s pomočjo pri gospodarskem in političnem razvoju z namenom, da spremlja Kosovo do dokončnega statusa. O tem, kakšen bo ta status, ni govora.
Končno pa dokument govori o Srbiji, kateri namenja daljši odstavek, ki poudarja pomen te države za stabilnost celotne regije ter se zato obvezuje, da bo pospešila njeno vključevanje v EU, vključno s podelitvijo statusa kandidatke.
Vse to pa kaže na široko zastavljen načrt, ki se ne omejuje samo na Kosovo, ampak teži k stabilizaciji celotnega Zahodnega Balkana. Na vprašanje, ali bo ta načrt uspel, pa zaenkrat še ni odgovora; verjetno bo treba nanj še kar počakati.
18
Nedelja, 16. decembra 2007
VREME, ZANIMIVOSTI

li 11 t Uit i lit li t ii it vil

J * /i?
J
i
t
*
m	
w i	m, H- Bgengis ■khan H E HL TESORO ■ DEJ MONGOLI V Irevnq, L'au díi Cjtí'r,i K Ohat ™ . a Nin«™!
RAZSTAVA
Na zastavi smo videli: posnetke azijske stepe in mongolskih konjev, princeskin zlat pas, svilena oblačila, nakit, zlato krono z dragocenimi kamni, loke, in puščice, meče, bombe in drugo orožje, šlem in oklep, sedla, jurto, posebne ključe, ščitnik za roko na katerem so držali orla, okrasne predmete in raznobarvne vaze iz porcelana, porcelanaste blazine, kipe in kipce, kitajske barvice, papirnate pole s kitajsko pisavo, slike na svileni podlagi in še veliko zanimivega.
/	NEDELJSKE TEME
Nedelja, 16. decembra 2007
19
DZINGISKAN
V Mongoliji, azijski deželi step in puščav je nekoč živel deček TE-MUDŽIN. Bil je sin mongolskega poglavarja. Ko je bil star 9 let, so mu Tatari ugrabili in umorili očeta. Ko je odrastel, je sovražnike premagal in združil vsa mongolska plemena pod svojo oblastjo v močno vojsko. Takrat je dobil ime DŽINGISKAN (Gengis Khan), »Vladar vsega, kar leži med oceani«.
Leta 1227 je Džingiskan umrl: padel je s konja in rana na nogi se mu je okužila. Še danes nihče ne ve, kje je pokopan, ker so konji en cel dan dirjali nad njegovim grobom in zemljo step-tali. Svojim sinovom je zapustil velikansko kraljestvo, ki so ga razširili do Evrope
MONGOLIJA
Mongolska plemena so se nekoč premikala iz kraja v kraj za svojimi čredami konj, ovac in goveda. Živeli so v okroglih šotorih, ki so jim pravili jurte. Okrogli šotori so lahko zdržali pred silnimi vetrovi. Vhod v šotor je bil postavljen vedno proti jugu. Šotore so jemali s seboj, kadar so se premaknili naprej. Bili so odlični jezdeci in lokostrelci.
KUBLAJKAN IN MARKO POLO
KUBLAJKAN je bil Džingiskanov vnuk, postal je mongolski kan. Osvojil je Kitajsko, Indokino, in skušal je osvojiti tudi Japonsko. Utrdil je trgovske vezi, ki so segale do Sredozemlja. Na njegovem dvoru je živel dolgo let tudi MARKO POLO, sin beneškega trgovca, ki se je s stricem in očetom odpravil na dolgo potovanje na Kitajsko.
Na razstavi smo si ogledali njegovo pismo in potniško dovoljenje, s katerim je lahko prosto potoval po Kublaj-kanovem cesarstvu.
20
Nedelja, 16. decembra 2007
VREME, ZANIMIVOSTI

pomembne, a nam nepoznane tržačanke
Milka Martelanc,, javna delavka in strokovna pisateljica (1885-1966)
Kdor je kdaj vzel v roke Ženski svet, ki je začel izhajati 1.1923 v Trstu, je že v drugem letniku našel v njem zanimivo Modno prilogo. Bila je nekaj posebnega, saj Slovenci do takrat nismo nikdar imeli česa podobnega. Žensko dobrodelno udruženje, ustanovljeno 8.novembra 1922, je imelo že takoj na začetku tri odseke, med njimi Odsek za ročna dela, ki »bo organiziral tečaje za šivanje in krojenje, gojil narodne vezenine in prirejal razstave svojih izdelkov.« Glavna zamisel udruženja pa je bilo izdajanje lastnega glasila. Ob zamisli do uresničitve sta pretekla le dva meseca, in že v prvi številki je Ženski svet prinesel, pod naslovom Ročno delo, nasvete in navodila za šivanje elegantnega zimskega ženskega plašča, oblekice za dečka in pletene ženske volnene jopice. Pripravili so tudi že krojne pole, ki so jih bralke lahko prejele z naročilom na poštni predal št.384. »Pišite tudi svoje želje glede krojev!« poziva udruženje že v prvi številki. Zahtevni program je stekel neverjetno hitro. Vse to pa bi ne bilo možno brez agilne in vsestransko razgledane in sposobne tajnice Milke Martelanc iz Bar-kovelj, ki je že pred izidom revije prevzela pri udruženju skrb za odsek za ročna dela, za kar je bila strokovno temeljito pripravljena.
Milka Martelanc se je rodila 5.mar-ca 1885 v Barkovljah pri Trstu. Njen oče Svetko je bil stavbenik, mati Tereza Kan-duš pa gospodinja. Osnovno šolo je dokončala v Barkovljah, potem pa je šolanje nadaljevala v zavodu Notre Dame v Gorici. Tam se je poleg klavirja učila tudi tujih jezikov, krojnega risanja, šivanja in slikanja. S to široko izobrazbo se je vrnila domov in začela delati v domačem gradbenem podjetju. Najprej v pisarni, pozneje pa se je posvetila tudi risanju načrtov.
Zidarsko podjetje Martelanc so ustanovili trije zidarji: Ivan, Anton in Svetko (Šanto) Martelanc kaki dve leti pred l.1890. V nekaj letih se je razvilo v veliko gradbeno podjetje, ki je zaslovelo tudi daleč zunaj Trsta in njegove okolice. Primerjali so ga celo z znanim dunajskim Unionom, in to tudi pri gradnjah državnih poslopij, za katerih zakup je bilo pristojno dunajsko ministrstvo. V letih največjega razcveta je zaposlovalo do 400 zidarjev. Ko so zasipavali morje pod Ščedno, kjer je potem zrastlo veliko lesno pristanišče pa, po izročilu, celo 1.400. Ker so edini v Trstu opravljali tudi podmorska dela, so zaposlili celo potapljače. Postavljali so npr. tudi pilotne temelje za palačo na Velikem trgu, kjer je danes sedež Prefekture. Zgradili so dok za splavitev vojnih ladij v ladjedelnici Sv. Marka, pa še pomole v Gradežu, Pul-ju in Dalmaciji. V Trstu so med drugim postavili tudi Narodni dom (1903-04) in Ci-ril-Metodovo šolo pri Sv. Jakobu (današnji sedež Primorskega dnevnika).
V tem velikem podjetju si je vse do konca prve svetovne vojne nabirala svoje prve izkušnje tudi Milka Martelanc. Že med vojno pa se je posvetila tudi javnemu delu. Pridno je pomagala Antoniji Slavikovi pri dobrodelnih organizacijah, ki so poskrbele, da je dobivalo na Ciril-Metodovi šoli pri Sv. Jakobu brezplačno kosilo kar 700 otrok, na Acquedottu pa 300. S Slavikovo sta dosegli, da je tržaški Rdeči križ poslal že L1918 na desettedenske počitnice v Švico poleg italijanskih tudi skupino slovenskih otrok, ki jih je spremljala Milka Mar-telanc. Tam je navezala stike s slovenskimi emigranti v Ženevi. Preko njih se je povezala z Jugoslovanskim odborom v Parizu, od koder je prejela navodila za Narodni svet v Trstu in Narodno vijece v Zagrebu. V Trstu, ki so ga medtem že zasedli Italijani, ji je zaradi teh povezav grozila internacija. Umaknila se je v Ljubljano, kjer je delala kot administrativni vodja Pisarne za zasedeno ozemlje. Bila pa je tudi odbor-nica pripravljalnega in prvega odbora Jugoslovanske matice, Narodnega sveta in Društva za primorske dijake. s tem je svoje delo preusmerila na narodnoobrambno področje in mu ostala zvesta tudi po svojem povratku v Trst (l.1921), saj je v tistih
letih družinsko gradbeno podjetje le še životarilo.
V Trstu je prevzela vodstvo pisarne tajništva Političnega društva Edinost. Že leto pozneje pa je skupaj z devetimi Slovenkami odšla v Prago, kjer se je posvetila študiju manjšinskega vprašanja in časnikarstva. Čehi so imeli namreč v pokrajinah
neobhodno potrebni. In kje je to, izvemo že v naslednjem stavku: »Npr. pri raznih športih in seveda v slabem vremenu na deželi, kjer ceste niso tlakovane in se nam noge potapljajo v blatu«. K elegantni popoldanski obleki pa obujemo finejše čevlje. Izbira je velika, moderni so tisto leto » v barvi mlečne kave«, nosijo pa se tudi la-
z nemško manjšino že takrat dobro organizirane narodnoobrambne organizacije. Takoj po povratku se je z Antonijo Slavikovo lotila priprav za Žensko dobrodelno udruženje in ob ustanovitvi prevzela v njem tajniško mesto. Ko je začelo l.1923. izhajati društveno glasilo Ženski svet, je postala njegova upravnica in že naslednje leto tudi urednica Modne priloge, ki jo je zasnovala zelo široko in prilagodila našim slovenskim potrebam. Modna priloga je potem začela izhajati štirikrat letno, da so bile bralke, posebno pa naročnice, pravočasno obveščene o vseh modnih novostih. Spomladanska priloga je izšla februarja, poletna maja, jesenska avgusta, zimska pa oktobra. O modi je že v 2.let-niku pisal France Debevec. K oblikovanju priloge ročnih del je Martelančeva takoj pritegnila ugledna imena s tega področja. Prava umetnica na tem področju je bila gdč. Špelca Mladič, iz Slovenjgradca sta bili strokovnjakinji Minka Sovre in Mila Šen-tjurc in še nekaj drugih. Tudi sama Mar-telančeva je bila v tej stroki dobro podkovana, obvladovala pa je tudi krojno risanje, katerega osnove je dobila že v zavodu Notre Dame v Gorici. Bila pa je poleg strokovnega znanja o ročnih delih, vezenju, pletenju, kvačkanju in risanju tudi odlična organizatorka, ki je razpredla svoje mreže po vsej Sloveniji, čeprav je bil glavni namen in cilj revije usmerjen na tisti del Primorske, ki je prišel pod italijansko upravo.
Že bežni pogled v Modne priloge Ženskega sveta, nas preseneti z drznimi in zahtevnimi modeli ženskih oblek in plaščev. V četrtem letniku je v Prilogi za pomlad 1926 (str. 4) v članku Razgovori o modi, odstavek, kjer piše: »Za cesto velja še vedno pravilo: čim enostavnejše, tem elegantnejše. Zato so pa večerne obleke razkošnejše. Z dragocenimi svilami in baržuni tekmujejo še dragocenejše zlate in srebrne tkanine - lamé in čipke. stekleni biseri in raznolične vezenine krasijo večerne obleke. Vezenine so naravnost neizbežne.«
Nasveti pa se ne ustavijo pri oblekah, ampak sežejo tudi k čevljem, torbicam in osebnemu, posteljnemu in namiznemu perilu. Tu izvemo, da spadajo visoki čevlji v preteklost. Nosimo jih samo tam, kjer so
kasti, temnorjavi in temnomodri. S posebnim poudarkom pa je zapisano še, da so postali rdeči in zeleni čevlji že prena-vadni. In torbice? Elegantna dama menja
brno ali zlato«, beremo v modnih razgovorih. Na koncu pa še, da se briljanti in slični dragulji nosijo samo k večernim toaletam.
Zanimivo je opisano tudi moderno žensko »telesno« perilo: »Pajčevina na pajčevini, da se bojiš prijeti v roke, kaj šele obleči ali celo prati«. Še pred tem pa otožen spomin na preteklost: »Kje ste, zlati časi, ko je mati zapustila hčerki polne omare perila, platnenih rjuh, prtov, finih širokih in dolgih srajc in drugega«. Že l.1926 so bile moderne rjuhe iz krepdešina, (ki so ga takrat še pisali crepe de Chine), pa tudi blazine so bile že svilene. »...Če se to sploh še lahko imenuje postelja«, se sprašuje poročevalka. Potem pa nadaljuje: »In namizno perilo? Ažuriran, bogato vezen, z rumenkastimi dragocenimi čipkami obšit prt, je še podložen z barvano svilo in na vogalih okrašen z enakobarvnimi trakovi, istotako prtiči. Lepo za oko, toda težko, da je tudi prijetno jesti na tako dragocenem prtu, v večnem strahu, da se kaj ne za-maže«.
Proti koncu 4.letnika izvemo v Modnem poročilu (str. 353-54) tudi marsikaj o krznu, s katerim moda tisto leto ni skoparila. Katere živali so morale žrtvovati svojo kožo, da se je z njo ponašala modna žena? Vrsta je neverjetno dolga: astrahan, oposum, vidra, hermelin, lisica, gazela, tiger, leopard, medved, krt, polh, koza, ovca in žrebe. »Uboge živali!... In kako drago moramo plačati njihovo kožo«, še potoži poročevalka.
Ustavila sem se nekoliko dlje ob modni prilogi iz l.1926, ker nam citati najbolj zanesljivo povedo, kakršne so bile modne priloge v Ženskem svetu. V Slovenski ženi je Utva tisto leto zapisala, da imamo danes Slovenke domač modni list. »Skromen je, a naš, povsem naš«. Morda je res skromen njegov obseg, nikakor pa tega ne moremo trditi za vsebino, ki je zelo bogata in marsikdaj celo razkošna. Z modno prilogo so prihajale med bralke tudi krojne pole, po katerih so si pridne gospodinje začele same krojiti in šivati oble-
torbice k vsake vrste obleki, nas pouči Ženski svet. H kostimu se nosijo črne ali tem-nomodre, popoldne torbice iz svilenega moareja ali z zlatom vtisnjenega usnja, zvečer pa starinske, dragocene torbice iz biserov ali vezene. »Tista, ki ni podedovala take torbice od svojih prednic, nosi sre-
ke in plašče, še prav posebno pa so bile navdušene nad oblačili za otroke, saj so bile zelo drage šivilje, ne pa toliko blago in vse, kar je bila za šivanje potrebno. Četrta številka že omenjenega 4.letnika je presenetila bralke s prvo barvno prilogo, že mesec pozneje pa je izšlo na zadnji strani kroj-
ne pole že več predlog za razna ročna dela. Vse to je iz leta v leto rastlo in ponujalo vedno nove zamisli. Marsikatera ženska je naročala najprej samo modne priloge ali krojne pole in se je šele pozneje ogrela za revijo in postala njena naročnica, posebno še, ker so bili v njej tudi dobri kuharski recepti in vrsta za gospodinjo potrebnih nasvetov glede higiene, likanja, uporabe čistilnih sredstev in še marsičesa.
Naklada revije je iz leta v leto rastla, četrto leto je dosegla že 16.000 izvodov, kar je bilo do takrat za mesečnik največji uspeh na Slovenskem ozemlju. Izkazalo se je, da je ta list res po meri povprečnih bralk. Največ zaslug za tako usmeritev je imela Mar-telančeva. V nasprotju z urednico Pavlo Hočevarjevo, ki si je želela bolj drzen feministično naravnan list, se je zavedala, da časi zanj niso primerni. Fašistični pritisk na vse, kar je bilo slovenskega, je naraščal in ogrožal obstoj tiskane besede, dokler je ni, kljub previdnosti izdajateljic, 1928 zatrl. Ženski svet se je preselil v Ljubljano in z njim je šla poleg urednice tudi upravnica Martelančeva in z njo njen oče, saj je tudi nekoč cvetoče gradbeno podjetje Marte-lanc l.1927 uničil fašizem.
Ženski svet je izhajal v Ljubljani do začetka druge svetovne vojne. Postal je tudi bolj družbeno kritičen, saj ni več visel nad njim damoklejev meč fašizma, vendar tudi podjetna Martelančeva ni mogla preprečiti izgube naročnic, posebno v Italiji, in posledičnih denarnih težav. Zato je uredniški odbor sredi l.1940 prepustil list časopisnemu podjetju Jutro, ki je hotelo narediti iz njega zabaven meščanski družinski mesečnik, zaradi česar so ga mnoge sodelavke zapustile. Umrl je skupaj z medvojno Jugoslavijo.
Martelančeva je bila tesno povezana z Ženskim svetom od njegovega prvega pa vse do zadnjega dne, skupno skoraj 19 let. V Trstu ni imel list nobene možnosti obstoja tudi zaradi kraljevega ukaza št. 384, z dne 28.februarja l.1928, po katerem so morali biti od 1.januarja l.1929 uredniki in izdajatelji vseh vrst listov vpisani v uradni seznam novinarjev (Albo dei giornalisti). 5. člen tega ukaza je določal, da ne more biti v ta sezam vpisan nihče, ki je kakorkoli deloval proti režimu; po tem členu je fašistični sindikat, ki je ta seznam vodil, odbil prošnje vseh naših novinarjev, ki so za vpis zaprosili (Naša žena l.1955, str.73). Od l.1935 je bila Martelančeva v Ljubljani tudi odgovorna urednica ŽS. Še prej pa je izdala v samozaložbi dva priročnika, in sicer l.925 v Trstu Otroško perilo, v katerem so navodila za krojenje, šivanje in vezenje perila za otroke. L.1929 pa je izdala Opremo za neveste, v kateri so navodila za posteljno, namizno in osebno perilo, pa še za zavese in posteljna pregrinjala. Posebno poglavje je posvečeno okraskom s križci, ki so bili v modi tako za otroške kot za ženske obleke in bluze, poleg tega pa tudi kvačkanim čipkam, kjer so opisane tudi raznovrstne petlje (zanke) in ob risbah natančna navodila za izvedbo. Oba priročnika sta namenjena praktični uporabi, zato v njih ni svilenih rjuh in prtov, ki smo jih našli v modnih prilogah Ženskega sveta.
Medvojne izkušnje z letovanjem tržaških otrok v Švici, so Martelančevi pomagale tudi v letih po 1918, ko je Udružen-je pošiljalo revne iz slabotne otroke, med njimi tudi vojne sirote, v počitnicah na podeželje, kjer so ji sprejemale slovenske družine, ki so se ponudile na povabilo tržaških odbornic.
Po drugi svetovni vojni je delala Mar-telančeva l.1945 v Ljubljani nekaj mesecev v pisarni za repatriacijo, od jeseni 1945 do konca l.1954 pa je urejala krojno polo pri Naši ženi. Po upokojitvi je živela nekaj časa v Voloskem, potem v Domu upokojencev na Jesenicah, in nazadnje v novem Domu upokojencev na Taboru v Ljubljani. Dolga leta se je zanimala za življenje tostran meje, spremljala naše delo in težave, dokler ni 9.oktobra 1966 za vedno odšla. Ostalo je samo še njeno delo na več sto straneh Ženskega sveta. Postalo je del naše kulturne zgodovine.
Lelja Rehar Sancin
/
NEDELJSKE TEME
Nedelja, 16. decembra 2007
21
civilna iniciativa skupine podpisnikov
Graditev novih odnosov med Italijo in Slovenijo
Meja, za katero so se v minulem stoletju spopadale tri generacije Slovencev in Italijanov, izginja. Proces evropske integracije terja opustitev z mejo povezanih nacionalnih interesov, ki jih bo mogoče premostiti z oblikovanjem skupnega ozemlja, nakaterem bosta naša naroda v duhu tekmovalnega sodelovanja skupaj živela in gospodarila ob izmenjavi znanja in kulture. To je izziv stoletja, ki kliče k povezovanju naprednih in sožitju odprtih sil.Podpisniki te izjave prosimo javnost v obeh državah, da jo sprejme kot dobronamerni poziv. Predlagamo, da se Slovenci in Italijani, ki živimo na tem prostoru in smo bili v preteklosti največje žrtve zgodovinskih nasprotij, skupaj zavzamemo za to, da bi nove možnosti izkoristili za ustvarjanje produktivnega skupnega življenja in da bi ta prostor, ki je izzival konflikte evropskih razsežnosti, spremenili v območje stabilnosti, miru in sodelovanja.
Za razumevanje odnosa, ki so ga imele generacije Italijanov do našega prostora, moramo vzeti v roke karto rimske Italije za časa cesarja Avgusta. Njena zahodna meja je segala daleč v ozemlje današnje Slovenije. Prepričani, da so nasledniki Rimljanov, so bili patrioti risorgimenta nosilci ideje, da je to naravna meja njihove domovine, ki da jo je treba ponovno začrtati. Pri tem jih ni motilo dejstvo, da so to ozemlje naseljevali Slovenci, saj so jih videli kot »barbare« in zato dolžne, da sprejmejo »višjo« italijansko kulturo.
Na mit rimskega imperija se je cepil tudi mit Beneške republike in njene gospodujoče vloge na Jadranu, ki da jo je treba obnoviti, če naj se Italija kot šesta članica vključi v klub evropskih velesil. Ta ambicija je spodbudila odločitev rimske vlade, da leta 1915 stopi v vojno na strani Antante, ki ji je na škodo Avstro-Ogrske s tajnim paktom ponujala »strateško« vzhodno mejo in skoraj vso Dalmacijo. Ob koncu vojne pa se je Italija zaradi poraza pri Kobaridu in zaradi političnih razmer, ki jih je oblikoval predvsem vstop ZDA v svetovni spopad, znašla v kočljivem položaju. Predsednik Wilson ni priznaval tajnih pogodb in je zagovarjal pravico samoodločbe narodov, kar je bilo v prid pravkar nastali Kraljevini SHS. Italija je zaradi tega morala sprejeti kompromisno rapalsko pogodbo (1920 ), s katero se je sicer odpovedala Dalmaciji, na severnem Jadranu pa dobila vse, kar je zahtevala.
Posledica takšnega razvoja dogodkov je bil z ene strani naklep čimprejšnjega poi-talijančenja novih »slovanskih« podložnikov, z druge pa občutek opeharjenosti zaradi »pohabljene« zmage. Odtod revanšistična politika, ki jo je v dvajsetih in tridesetih letih vodil Mussolini do Jugoslavije in jo v sodelovanju s Hitlerjem kronal leta 1941 z napadom nanjo. Ko se je dve leti kasneje izkazalo, da Italija ni zmožna nositi bremena tega zavezništva, je bilo videti, da je njenega nadzora nad severovzhodnim Jadranom konec. Omenjeni prostor so najprej zasedli Nemci, maja 1945 pa Jugoslovani. V tem trenutku, zaznamovanem s porajajočo se hladno vojno med Angloameričani in Sov-jeti, pa je Italija imela srečo, da se je znašla kot obrambna marka Zahoda na ločnici med obema ideološkima blokoma.
Zaradi prodora partizanskih čet do Soče in poznejšega dogovora med velikimi silami je bila rapalska meja sicer močno popravljena v prid Slovencev, toda ne toliko, da bi zajela njihov celotni etnični prostor, vključno z Gorico in Trstom. Dejstvo, da je bila izrinjena iz Reke, Istre in velikega dela Primorske, je Italija doživela kot ponižanje, s katerim se še danes ne more sprijazniti. Tudi meddržavni sporazum med Italijo in Jugoslavijo v Osimu je naletel na nezadovoljstvo v delu italijanske politike.
Pomembni razlogi za takšno politiko so vsekakor v dejstvu, da Italija, za razliko od Nemčije, ni zmogla svoje katarze po drugi svetovni vojni. Mlajšim generacijam italijanskega prebivalstva so bile prikrite mračne strani njenega ravnanja v preteklosti V zadnjih desetletjih se je v bistvu nadaljeval italijanski mačehovski odnos do slovenske manjšine, po osamosvojitvi Slovenije pa do nje pogosto neprijazna politika. Ob
takšnem zgodovinskem razvoju se na obeh straneh ni bilo mogoče izogniti občasnim medsebojnim zaostritvam, obtoževanjem, nacionalističnim
strastem in raznim oblikam hladnih odnosov. Kljub temu, da so se v zadnjem času odnosi na relaciji Rim - Ljubljana izboljšali, ne gre spregledati občasnih re-vanšističnih stališč italijanskih oblasti, tudi najvišjih.
Z uveljavitvijo EU in novih odnosov v Evropi pa postaja vse to anahronizem. Z odpravo mejnih kontrol med sosedami, Slovenijo, Italijo in Avstrijo, se odpirajo v odnosih med narodi tega prostora možnosti novega sodelovanja. Prepričani, da je treba v tem smislu pisati novo poglavje, podpisniki pričujoče izjave predlagamo nekaj potez in ukrepov, ki naj bodo kažipot v prihodnost, prijaznejšo od preteklosti. Cenimo začetek izvajanja italijanskih zakonov o pravicah narodnih manjšin, tudi slovenske, v Italiji, čeprav z veliko zamudo in včasih nesprejemljivo previdnostjo. Vidna dvojezičnost bo zaznamovala območje, kjer skupaj živita naša naroda, in pričala o njuni enakopravnosti. Cenimo tudi nedavno odobritev deželnega zakona, ki potrjuje enakopravnost slovenske manjšine in pomenljivo spodbuja pouk slovenščine tudi v italijanskem okolju. Cenimo nedavno sprejeto odločitev o povečanju sredstev za delovanje slovenske manjšine. Zaviralni poskusi sicer osamljenih krogov, ki se oklepajo zgodovinskega revizionizma in razpihujejo različne oblike nestrpnosti, so nesmisel, ki je v nasprotju z duhom evropske sprave.
Neovirano svobodno gibanje Ijudi, blaga in kapitala je velika priložnost, de se presežejo zgodovinska nasprotja. To je pravi čas za nujno potrebni preobrat tudi v miselnosti Ijudi na italijanski in slovenski strani, da si ne bomo več tujci, pač pa dobri sosedje. To naj bo tudi čas spoštovanja in sobivanja različnih kultur. Spodbujajmo vse tisto, kar nam omogoča trajno strpno in prijateljsko sožitje. Temu cilju morajo biti na obeh straneh namenjena vsa prizadevanja politike, medijev in dobro mislečih, ne glede na različne politične pripadnosti. Le tako lahko premagamo preteklost, ki je prinesla toliko gorja in krivic Ijudem na obeh straneh.
Zavedamo se, da je to zahteven program, saj zajema kompleks družbenega, gospodarskega socialnega in kulturnega življenja in v veliki meri posega tudi v osebne odnose med Ijudmi, terja v marsičem spremembe v načinu razmišljanja, predpostavlja politično soglasje oblastnih organov v obeh državah. Nujna je zavest o koristni vlogi obeh manjšin, italijanske v Sloveniji in slovenske v Italiji, seveda ob njih celoviti zaščiti, konkretnem priznanju povezovalne vloge ter njuni kulturni in gospodarski krepitvi. Zato podpiramo in priporočamo vse možne oblike njunega razvoja,
povečanja samozavesti in aktivnega vpliva na politiko obeh držav. Če bodo glavni akterji pri svojih prizadevanjih za interese slovenske manjšine zmogli premagati svoja notranja ideološka in strankarska nasprotja, bodo lahko še uspešnejši Sosedstvo obeh držav v okviru EU ponuja številne nove priložnosti, odnos sil se spreminja, vse manj je razlogov za nacionalistična zaostrovanja, meje se ne bodo spreminjale. Slovenija je danes napredna demokratična država z relativno hitrejšo gospodarsko rastjo od večine evropskih držav. To še posebej velja za Primorsko, ki je bila po vojni zaostala, sedaj pa je med najbolj napredujočimi deli Slovenije.
Slovenska manjšina v Italiji uspešno premaguje svoje težave, narodnostna meja se v bistvu ni premaknila v škodo Slovencev, obnavlja se nacionalna zavest Beneških Slovencev, ki se skupaj z vsemi Primorci veselijo uradnega sklepa italijanske države o ustanovitvi nižje srednje šole v
Špetru Slovenov. Ob trdni volji Beneških Slovencev, aktivni pomoči slovenske manjšine in sodelovanju slovenske pedagoške znanosti so bili ustanovljeni otroški vrtci in osnovna šola, ki jo obiskuje že 200 učencev ali dobra tretjina vseh učencev tega področja. V imenu katoliške cerkve se je SIovencem in še posebej sloven-
P3ÜJ
skim duhovnikom opravičil tudi videmski nadškof »za vse hudo, kar vam je cerkev prizadela«. Vse to so dobra znamenja spremenjenih odnosov in uveljavljanja politike kulture sožitja. Verjemimo, da gre za trajno usmeritev!
Težišče obojestranskih prizadevanj je v bodoče potrebno osredotočiti predvsem na naslednja vprašanja:
1.	sodelovanje izobraževalnih, raziskovalnih znanstvenih, kulturnih in zdravstvenih potencialov na obeh straneh meje, pri tem imajo lahko univerze oz. fakultete v Trstu, Vidmu, Gorici, Kopru in Novi Gorici pomembno poslanstvo;
2.	važna je ustrezna naravnanost šol-
skih programov na obeh straneh, da bi hitreje prebrodili jezikovne bariere, vse v skladu z evropskimi direktivami, ki predvidevajo pouk treh jezikov, italijanskega, slovenskega in angleškega; sodelovanje je možno tudi na drugih področjih vzgoje in izobraževanja, da bi lahko hitreje pre-moščali razlike v pogledih;
3. odpraviti je potrebno skoraj popolno zaporo prehajanja informacij, doseči večje sodelovanje sredstev obveščanja in tako omogočiti boljše medsebojno poznavanje; iz podatkov o prodanih izvodih dnevnikov, revij, gledalcih televizije in poslušalcih radijskih oddaj izhaja, da je dovolj potencialnih interesentov za takšen projekt;
4.	izredno pomembno je gospodarsko sodelovanje, še posebej na obeh mejnih področjih, kot prispevek k večji gospodarski integraciji Italije in Slovenije, odpirajo se nove zaposlitvene možnosti; odprtost ekonomskega sistema v obeh državah, poznavanje jezika, dosedanje izkušnje in sposobnost gospodarskih subjektov so garancija, da se bodo našle mnoge poslovne iniciative, ki ne potrebujejo vmešavanja in botrovanja državnih organov; dovolj je ustrezna klima, ustvarjanje pogojev in spodbujanje;
5.	skupno morje, njegovo racionalno izkoriščanje in vse z njim povezane dejavnosti so nedvomno v interesu obeh strani; politika sožitja, odprtosti in enakopravnosti mora vendarle upoštevati komplementarni, toda objektivno konkurenčni položaj pristanišč Trsta in Kopra; rešitev je v iskanju možnosti sistemskega povezovanja in specializacije, morda v postopnem oblikovanju luškega sistema severnega Jadrana, uveljavljanju
prednosti do pristanišč severne Evrope in privlačnosti dostopa iz Azije; zato se zdi nesmiselno zavirati luški razvoj z načrti o energetskih pomolih in skladiščih ter uplinjevalnikih;
6.	nadaljnji razvoj infrastrukture je prav tako pomemben, vendarle tudi tu potrebno računati na različne interese, toda minimum je medsebojno obveščanje o načrtih, iskanje usklajenosti in obveznega soglasja o projektih, ki vplivajo na širši prostor in terjajo spoštovanje okoljevarstvenih meril. Čeprav se zdi, da na obeh straneh v večji meri kot doslej dozoreva volja po uveljavljanju nove konstruktivne atmosfere medsebojnega razumevanja, si ne gre delati iluzij, da bo ob konkretnih problemih vse teklo gladko.
Bilo bi koristno institucionalno sodelovanje lokalnih in deželnih organov obeh držav, pa tudi osrednjih državnih oblasti. Zato se zavzemamo za ustanovitev posebnih koordinacijskih političnih teles v Rimu in Ljubljani, začenši z oblikovanjem parlamentarnih klubov za prijateljstvo in sodelovanje med Italijo m Slovenijo, še posebej pa tudi na ravni dežele Furlanije Julijske Krajine in medobčinskih oz. regionalnih organov obmejnega področja SIovenije.
Matični državi naj sprejmeta nujne dodatne spodbujevalne ukrepe in povečata finančno podporo do svojih manjšin. Obe strani naj se zavežeta, da se odpovedujeta nestrpnim in sovražnim izzivanjem in očitkom na račun preteklosti. Ob morebitnih spornih vprašanjih bosta reagirali strpno. Občutljivi bosta do kakršnihkoli dejanj, ki bi kršila ta načela. Če pa bi vendarle na kaki strani do tega prišlo, ima prizadeta druga stran pravico m dolžnost, da z argumenti odločno in ustrezno reagira.
Pobudo za objavo te izjave so sprožili naši kolegi, ki živijo v Italiji. Z razumevanjem smo se temu
pridružili podpisniki iz Slovenije. Seveda se zavedamo, da se slovenski manjšini v Avstriji in na Madžarskem prav tako soočata s težavami pri uveljavljanju svojih pravic. To še posebej velja za Slovence v Avstriji, ki desetletja po podpisu avstrijske državne pogodbe noče uresničiti njenih določil. Vprašanje dvojezičnih krajevnih oznak in nemoči osrednjih avstrijskih oblasti nasproti nacionalističnemu nerazumnemu ravnanju koroške deželne vlade je zgled skrajno negativne in ozkosrčne manjšinske politike. V pogojih odprte meje in članstva sosednih držav v EU bi res lahko pričakovali tudi od Avstrije preobrat k razumevanju, velikodušnosti, sožitju in medsebojni tole-
V decembru 2007.
Podpisniki: Dario Cupin, Viljem Černo, Boris Iskra, Miroslav Košuta, Jože Pirjevec, Bogo Samsa, Stojan Spetič, Gorazd Vesel, Klavdij Palčič.
Stojan Batič, Marko Bulc, Egon Conradi, Zvone Dragan, Miran Goslar, Niko Kavčič, Andrej Marinc, Rino Simoneti, Niko Toš, Janez Winkler, Ivan Zupan.
KULTURNI
obisk delegacije zskd na koroškem
Koristna izkušnja in napotnica k še plodnejšemu sodelovanju v prihodnosti
Stiki med slovenskimi organizacijami, ki v različnih deželah delujejo na ljubiteljskem kulturnem področju, so večkrat omejeni na kak občasni formalni sestanek. Uslužbenci in odborniki teh organizacij se v veliki meri ne poznajo, čeprav delujejo v sorodnih okoliščinah in se soočajo s sorodnimi problemi. Od začetka decembra sta si Slovenska prosvetna zveza iz Celovca in Zveza slovenskih kulturnih društev v Italiji za spoznanje bližji. Delegacija iz naše dežele (zastopane so bile vse tri pokrajine, v katerih deluje ZSKD) je namreč obiskala Koroško, si ogledala sedež SPZ in enega od njenih kulturnih domov, a tudi knjigarno, knjižnico, dijaški dom, otroški vrtec, skratka del vzgojnih in kulturnih ustanov, ki delujejo med Korošci. Predvsem pa spoznala njihovo realnost, si izmenjala iz kuš nje z ne ka te ri mi nje ni mi pred -stav ni ki in z nji mi raz mis li la o mož -nih skup nih po bu dah. Da se skrat ka ne bi sodelovanje omejilo le na vsakoletno, sicer uspešno in priljubljeno likovno kolonijo.
Sedemčlanska delegacija je najprej obiskala bivši dijaški dom na Tr-biški ulici (Tarviser Strasse), v katerem imajo danes sedež številne slo-
venske organizacije ( ob SPZ na pri mer še založba Drava, Zve za ko roš kih par -tizanov, Slovensko pla nin sko druš tvo, Zve za slo ven skih žena). Njihov »Ci-ceron« je bil Janko Malle, neke vrste »po ob la šče ni upra -vitelj« Slovenske prosvetne zveze, ki jim j e oris al njeno delovanje. Zveza je nastala pred natanko sto leti (novembra je po memb ni jubilej proslavila s slav nost nim kon -certom v celovškem Do mu glas be) in združuje danes okrog petinštirideset društev, razporejenih po celotnem koroškem teritoriju. Njena najpomembnejša dejavnost se odvija na gledališkem področju. »Profesional-
no gledališče ostaja pri nas pobožna želja, zato smo se odločili za polpro-fesionalne predstave. Gre vsekakor za kakovostne in torej drage projekte, ki jih društva ne bi mogla sama izpeljati.« Taka predstava je bila letos večna ljubezenska zgodba med Romeom in Julijo, ki jo je režiser Bernd Lie-pold-Mosser pre ne sel na ko roška tla; slovensko-nemška-angleška predstava je doživela dvajset uprizoritev in velik odmev v avstrijskih medijih. »Z njo je Slovenska prosvetna zveza želela tematizirati problem tolerance: sporočilo predstave je med drugim ta, da je to le ran ca tu di v tem, da se na -učiš manjšinskega jezika. V prihodnjem letu načrtujemo predstavo o odporniškem gibanju na Koroškem. Njen delovni naslov je zaenkrat Partizani ...« Sicer pa imajo koroški ljubitelji gledališča na voljo tudi abonma Pogled dlje, ki ga SPZ prireja v sodelovanju s slovenskim kulturnim ministrstvom: v Pliberku in Šentjanžu si okrog 500 abonentov (350 odraslih in 150 otrok) lahko ogleda gostovanja slovenskih profesionalnih gledališč.
De lo va nje SPZ in njenih članic se seveda ne omejuje na gle da li šče: ak tiv ni so v raz nih čez mej -nih projektih, razvito je petje (med najboljšimi pevskimi sestavi je mešani zbor Danica), prireja nje raz nih raz stav ( ena iz med teh je bila Moč šibkih -Ženske v času kmečkega gospodarjenja), delavnic, dis ku sij, kon cer tov (tudi Korošci imajo med drugim svoj tam bu raš ki an sam -bel). »Zavestno smo se od lo či li, da bo do na ši pro gra mi dvo -je zič ni, ker smo
.agenda - agenda - agenda - agenda - agenda - agenda
SKUPAJ
ZA BOLNICO FRANJO ZSKD OBVEŠČA ČLANICE, DA JE ŠE V TEKU SOLIDARNOSTNA AKCIJA ZA OBNOVITEV BOLNICE FRANJA
NADALJEVALNI TEČAJ SLOVENŠČINE
bo potekal v prostorih osnovne šole Albin Bubnič v Miljah. Odvijal se bo vsak četrtek od novembra 2007 do aprila 2008.
PRIMORSKA POJE 2008
21. decembra 2007 zapade rok za oddajo prijavnic. Prijavnice so na voljo v izpostavah ZSKD ali na spletni strani www.zpzp.si.
TEČAJI ZA PEVOVODJE
V priredbi USCI se bodo odvijali od januarja do maja 2008 v Spi-limbergu, Pordenonu in Vidmu. Teme predavanj: dirigiranje in zborovska interpretacija, vodenje vaj, osnovna tehnika dirigiranja, vokalna tehnika in telesno izražanje. Rok prijave zapade 22. decembra 2007.
ZSKD, Društvo za umetnost KONS, KD Oton Župančič vabijo na
likovno razstavo _ hommage spacalu _
Ogled razstave (na sedežu KD Oton Župančič, Štandrež)
ponedeljek, 17.12.2007 od 19. do 21. ure torek, 18.12.2007 od 19. do 21. ure sreda, 19.12.2007 od 20.30 dalje
RAZSTAVA OTROŠKIH STVARITEV
sreda, 19.12.2007 ob 20.30 na sedežu KD Oton Župančič v Štandrežu, sledi božični kulturni program
KONCERTI V SKLOPU REVIJE NATIVITAS
DANES, 16. DECEMBRA 2007 OB 17.30
BOLJUNEC / DOLINA (TS),
OBČINSKO GLEDALIŠČE
"FRANCE PREŠEREN"
"BOŽIČNA KANTATA"
OPZ "Fran Venturini" /Domjo,
Dolina (TS)
dir. Suzana Žerjal
Godbeno društvo "Viktor Parma"
/ Trebče (TS)
dir. Luka Carli
ČETRTEK, 3. JANUARJA 2008 OB 20. URI
TREBICIANO/ TREBČE (TS),
CERKEV SV. ANDREJA
"NOVOLETNI KONCERT"
MePZ "Primorec" / Trebče (TS)
dir. Martina Feri
Vokalna skupina "Grgar" / Nova
Gorica (SLO)
dir. Andrej Filipič
MePZ "Skala Slovan" / Gropada
in Padriče (TS)
dir. Herman Antonič
SOBOTA, 5. JANUARJA 2008 OB 20.45
BOLZANO/ BOCEN, CERKEV "CHIESA CRISTO RE" "BOŽIČNI KONCERT«
MePZ »Lipa« / Bazovica dir. Tamara Raseni Zbor »Castel Flavon di Bolzano« dir. Loris Bortolato
NEDELJA, 6. JANUARJA 2008 OB 15.00
MILJE, STOLNICA »S PESMIJO VAM ŽELIMO...« MoVS »Lipa« / Bazovica dir. Anastazija Purič »Girotondo d'Arpe di Trieste« / Trst
dir. Tatiana Donis
DAN EMIGRANTA: pesmi, glasba, življenje Slovencev Videmske pokrajine
Nedelja, 6.1.2008 ob 15. uri v Gledališču Risorti v Čedadu.
Uradi ZSKD so na voljo za vse informacije
Trst: tel. 040 635 626, e-pošta trst@zskd.org
Gorica: tel. 0481 531495, e-pošta gorica@zskd.org
Čedad: tel. 0432 731386, e-pošta cedad@zskd.org
Solbica: tel. 0433 53428, e-pošta rezija@zskd.org
prepričani, da lahko to privede do postopnega rahlanja odnosov.«
Kaj pa od no si s so rod ni mi slo -venskimi organizacijami? »Odnosi s Kr ščan sko kul tur no zve zo so dob ri, skupaj prirejamo na primer otroške predstave po vaseh. Po osamosvojitvi Slovenije so sicer bili nekateri pri-tis ki, ker je po li ti ka ho te la uzur pi ra -ti kulturo, na srečo pa tiste napetosti ni več. V kul tu ri pri de si cer raz lič -nost najbolj do izraza: laž je, da morata v imenu slovenstva prevladati harmonija in enotnost. Na kulturo gle da mo več krat raz lič no, po memb -no pa je, da se znamo o teh vidikih normalno pogovarjati.«
Kot rečeno si je delegacija ZSKD ogledala tudi nekatere vzgojne in kulturne ustanove v Celovcu (na primer zasebni dvojezični vrtec, slovensko knjižnico, knjigarno Hanček) in obiskala nekatere vasi: Bilčovs, ki je po-bra ten s tr žaš ko ob či no Re pen ta bor ( tu so jih v slo ven ski gos til ni Ogris -Miklavž pričakali s prijaznim kosilom), Šentjanž v Rožu, kjer v bivši šivalnici Almira deluje k&k - kulturni in komunikacijski center, pred odhodom pa še Že lez no ka plo, kjer so pravkar odpirali razstavo dveh mladih ko roš kih umet nic, Mar ti ne Trau -nik in Ste pha nie Kla u ra. Na kon cu je ostal samo še čas za obljubo: spodbuditi obe organizaciji in njene članice k plodnejšemu sodelovanju.
iz o C i v o C i
Ime in priimek: Erik Kuret
Kraj in datum rojstva: Trst, 7.12.1981
Zodiakalno znamenje: strelec
Kraj bivanja: Lakotišče
E-mail: kuret@libero.it
Stan: samski
Poklic: glasbenik in izvedenec medkulturnih ved
Najboljša in najslabša lastnost: naj ocenijo drugi
Nikoli ne bom pozabil: koncerta v Ca-stelfidardu
Hobiji: igranje harmonike, branje, gledališče in smučanje Knjiga na nočni omarici: Claudio Ma-gris: Danubio
Najljubša risanka: Tom&Jerry Najljubši filmski igralec/ igralka: Pamela Anderson
Najljubši glasbenik: Aleksander Sklja-rev
Kulturnik/ osebnost stoletja: Pavle Merku
Ko bom velik, bom... svobodni umetnik
Moje društvo: Harmonikanski ansambel "GM Synthesis 4" Gledališka skupina Metronom, MeMlPZ Trst Moja vloga v njem: v prvem sem odgovoren za stike z javnostjo, v ostalih član Svojemu društvu želim: še mnogo uspešnih let
Moj življenjski moto: Carpe diem! Moje sporočilo svetu: da bi bil mir in
da bi končale vse vojne
/
NEDELJSKE TEME
Nedelja, 16. decembra 2007 2 3
pojav, povezan z gojenjem rastlin in kmetijskimi opravili
Vpliv lune: znanstvena
resnica ali praznoverje?
?
Veliko se govori o vplivu, ki ga ima ali ki naj bi ga imela luna na setev, obiranje pridelkov, njihovo skladiščenje, ravnanje z vinom, rejo živali in ostala kmetijska opravila. Mnenja so si o tem
deljena, saj nekateri prepričano verjamejo v ta vpliv, drugi pa ga zanikajo. Glede na to, da nas je o tem marsikdo zaprosil za mnenje, radi ustrežemo željam v upanju, da bo odgovor izčrpen in pre-
pri ostrouski v zagradcu
Kmetje iz treh pokrajin na tradicionalnem srečanju KZ
Pri Ostrouški v Zagradcu je imela Kmečka zveza v petek zvečer tradicionalno božično večerjo. Srečanja se je udeležilo veliko članov s tržaške, goriške in videmske pokrajine, ki imajo radi to priložnost za prijateljsko druženje in
izmenjavo mnenj. Na srečanju je vse prisotne pozdravil deželni predsednik Kmečke zveze Alojz Debelis, ki je tudi ob tej priložnosti poudaril pomen razvoja kakovostnega kmetijstva kot enega od osnovnih jamstev za skladen razvoj
teritorija v celoti. Prav tako je pomen kmetijskih dejavnosti za območje Krasa, Brd in Benečije izpostavil generalni konzul Slovenije v Trstu Jože Šušmelj, oba pa sta soglašala v oceni, da bo to še pomembnejše po bližnjem padcu meje.
pričljiv. Najprej si bomo ogledali kako luna vpliva ali kako naj bi vplivala po ljudskem izročilu na razna kmetijska opravila, nato pa bomo podali mnenje strokovnjakov.
V	okrasnem vrtu. Setev in sajenje okrasnih rastlin opravimo, ko luna raste.
V	zelenjadnem vrtu. Ob stari luni sejemo sledeče zelenjadnice: redkev, solato, cikorijo, rukolo, česen, čebulo, por, krompir, janež, blitev, cvetačo in korenček. Če sejemo papriko, paradižnik in jajčevec ob stari luni, rastejo sicer počasneje, a rodijo več.
Presajanje zelenjadnic (paprika, jajčevec, solata, zelena ipd.). Opravimo ga ob mladi luni. Ob tej lunini meni namreč rastline bolje in hitreje prenesejo kritično fazo presaditve.
V	sadovnjaku. Cepimo ne speče oko ob stari luni. Ob koncu zime, ko cepi mo v les, pa to sto rimo, ko lu na ras -te. Isto velja za sajenje potaknjencev. Ob stari luni opravimo tako zimsko kot poletno rez.
Na polju. Trave za podor sejemo, ko luna raste. Odkos trave opravimo ob stari luni. Zelene trave podorjemo ob stari luni.
V	kleti. Če grozdje drozgamo, ko luna raste, bo mošt vrel hitreje, če pa to opravimo ob stari luni bo vrenje potekalo počasneje in bolj umirjeno. Pretok in stekleničenje opravimo, ko je luna stara sicer bo vino nestabilno. Lahko pride do ponovnega vrenja in motnosti.
V	hlevu. Prašiče koljemo ob stari luni. To velja še posebej v primeru, da bomo prašičje meso predelali v suhe mesnine.
V	vinogradu. Rez trte opravimo ob stari luni, po možnosti januarja, če želi mo, da bo trta do bro ob rodi la. Le ob hudem mrazu prenesemo to opravilo na naslednji mesec.
Takih in podobnih prepričanj je še mnogo. Navedli smo le najbolj razširjene. Do tu tradicija. Kaj pa znanost?
Znanost zanika vpliv lune tako na rast in rodnost rastlin, kot na vsa opravila v hlevu in kleti. To nam potrjuje vsakdanja praksa ter mnenje strokovnja-
kov in izvedencev iz raznih področij kme tij stva. Vsi so si edi ni, da ni no be-ne korelacije med luninimi menami in rastjo ter rodnostjo rastlin. Tudi pri sečnji gozdov se ne upoštevajo lunine mene. Pri delu v gozdu pride v poštev, ne glede na letni čas in luno, samo vreme. Delo v gozdu je neločljivo vezano na lepo, suho vreme. Vsa opravila morajo potekati hitro. Med sečnjo, žaganjem in sušenjem le sa mo ra pre teči čim manj ši časovni razmah. Vse ostalo, vštevši luno, je ne pomemb no.
Po drugi strani nas k tem zaključku vodi logično razmišljanje. Dovolj je, da pomislimo na velike kmetije ali velike kleti, kjer se morajo vsa dela opravljati vsak dan, sicer pride do zamude pri opravaljanju raznih opravil (presajanje v trsnicah ali drevesnicah, presajanje zelenjadnic, pretakanje vina, setev itd.) s posledično gospodarsko škodo. Tudi naše krajevne izkušnje ne govorijo v prid luninemu vplivu. Naši vrtnarji tradici-o nal no ne upo šte vajo lu ni nih men pri setvi, sajenju in obiranju, prav tako ne vinogradniki pri rezi trt.
Tudi tisti, ki sicer priznavajo določen vpliv lune na rast gojenih rastlin, so mne nja, da je ta vpliv zane mar ljiv, vse -kakor pa preskromen, da bi jih pogojeval pri določitvi časa za izvršitev raznih opravil. Veliko pomembnejše je pravilno in pravočasno izvajanje potrebnih gojitvenih posegov kot so pravilna rez, setev, gnojenje, namakanje, pravilna izbira sort, protizajedno škropljenje, žve-planje itd.
Lahko torej zaključimo z besedami znanega izvedenca za zelenjadarstvo Gianfranca Schiava: »Tudi če nam bo kdaj uspelo dokazati, da luna vpliva na rast in rodnost gojenih kultur, bo ta vpliv veliko manjši kot tisti, ki ga ima nanje človek s prakso umnega kmetovanja«. Uspešno kmetovanje je torej neločljivo združeno z izvajanjem napotkov, ki nam jih nudita znanost in sodobna tehnologija. Pred opravljanjem raznih kmetijskih opravil ne glejmo v nebo. Svojo pozornost posvetimo raje dobremu strokovnemu branju.
Svetovalna služba Kmečke zveze
eksotična, a v južni italiji že domača rastlina
Agave prihaja iz Mehike in je osnova za številne znane žgane pijače
Veliko ljudi goji na terasah in balkonih poleg drugih okrasnih lončnic tudi agave. Agave prištevamo med kaktuse. Večkrat jih zamenjamo z alojami, ki smo jih opisali pred nekaj tedni. Od slednjih pa jih razlikujemo tako, da ko aga-vi odlomimo list, opazimo vlaknasto tkivo, kar pa se ne zgodi z alojo. Bodisi aloja kot agava imata nazobčane robove listov. A medtem ko pri alojah bodice niso nevarne in so mehke, so pri agavah ostre in nevarne. List agav konča z bodico. Zelo je treba zato paziti, posebno na oči. Vidna razlika med alojo in agavo je tudi ta, da so cvetovi aloj, ki spadajo v družino Lilijevk, vedno briljantno obarvani in na koncu dolgega stebla, ki začne zunaj rozete, medtem ko agave, ki pripadajo družini Agavacee, imajo cvetove po navadi ne tako opazne, steblo pa zraste iz sredine rozete.
Agave izvirajo iz Ameriške celine, točneje iz Mehike in Južne Amerike. V Evropo so jo prinesli Španci. Kot okrasna rastlina pa se je razširila po Evropi šele v devetnajstem stoletju. Posebno se je razširila po vsem Sredozemlju, kjer je podnebje sončno in suho. Zelo se je razširila v Južno Italijo, kjer je podivjala in sedaj raste spontano. Rastlina spada v rod Agave in v družino Agavaceae. Obsega več kot 300 različnih vrst. Vrste so si med seboj tudi zelo različne. Zato so imeli botaniki številne probleme da jih uvrstijo.
Iz listov nekaterih vrst, posebno pa Agave tequilana, pridobivajo sok, ki ga destilirajo in iz katerega pridobivajo te-quilo, znano mehiško žgano pijačo, ki je dobila ime po mestu, kjer so jo prvič pridobivali. Da se tequila imenuje tako, jo morajo proizvesti v Mehiki in mora imeti vsaj 51 % destilata vrste Agave Tequilana Weber var. Azul. Proces je svojevrsten. Ko agavi začne rasti cvetno steblo, ga odrežejo. Rastlina reagira na to s tem, da začne rasti, in na sredini stebla koncentrira veliko sladkorjev. Steblo se napne. Te sladkorje potem destilirajo.
Poleg tequile proizvajajo tudi mezcal, ki ga segrejejo z ogljem, da dobi okajen okus. Z razliko od tequile se za pridobivanje mezcala lahko uporablja več vrst agav, med katerimi je najvažnejša Agave angustifolia. Pulque paje slajša in manj alkoholična pijača, ki so jo poznali že Azteki.
Beseda agava izvira iz grščine in pomeni zelo lepo, krasno. Agava je obenem tudi neka ženska oseba v grški mitologiji. Rastlina ima zelo dolge korenine. Značilnost vseh agav je rozeta trajnih listov, ki so široki do 30 centimetrov in dolgi do dveh metrov. Robovi listov imajo številne bodice, ki so večkrat zelo ostri in nevarni, kot smo že prej omenili. Vlaknasto tkivo, ki je precej prisotno v listih, uporabljajo tudi za precej vzdržljivo vlakno, ki je podobno konoplji.
Imenuje se sisal in ga pridobivajo posebno iz vrste Agave sisalana. Cvet, ki ga agava požene iz sredine rozete, je na steblu visokem tudi do 12 metrov. Pravzaprav je to socvetje, sestavljeno iz stotin cvetov, po navadi rumeno-zelene barve. Neka legenda pravi, da cveti, ko je stara 100 let, nato pa usahne. V resnici je let veliko manj, od 10 do 30 ali več, da rastlina doraste. Res pa je, da po cvetenju usahne. Cveti v pozni pomladi ali na začetku poletja.
Agava ne zdrži temperatur nižjih od 5 stopinj. Najbolje je, da jo v naših krajih ob mrzlih zimah prenesemo v notranje prostore. Agava uspeva v vsaki zemlji, pa čeprav bolje uspeva v dobro propustni zemlji. Dobro raste predvsem na soncu. Zalivati jo moramo zelo malo, a redno. Pozimi pa jo moramo zalivati manj, le ko je zemlja zelo suha. Zelo moramo paziti, da se voda ne ustavi v krožnikih pod vazo ali okrog rozete, da ne bi rastlina začela gniti. Dobro je odporna suši.
Od aprila do oktobra moramo gnojiti vsake tri tedne s specifičnim tekočim gnojilom za kaktuse. Jeseni in pozimi pa ne gnojimo. Spomladi po potrebi presadimo. V ta namen rabimo specifično namensko zemljo za kaktuse, kateri dodamo droben pesek. Za vse rastline, a predvsem za agave velja, da vaze naj bodo iz gline, da voda bolje izhlapeva. Nova va-
za ne sme biti veliko večja od prejšnje. Če je namreč v vazi preveč zemlje, ostane lahko vedno vlažna, kar lahko precej škoduje rastlini.
Agavo razmnožujemo vegetativno. Po cvetenju in preden usahnejo, ob bazi zrastejo poganjki, ki jih poberemo, ko so veliki 10 centimetrov. Pustimo jih, da se posušijo za nekaj dni in jih posadimo v vaze. Dokler se korenine ne primejo, jih držimo pri temperaturi okrog 15 stopinj, v senci in vedno vlažne. Veliko vrst se obenem same razmnožujejo spontano preko semen.
Agavo ne obrezujemo. Eliminiramo le liste ob bazi, ki se posušijo Najbolj razširjene vrste so Ameriška agava, Agave filifera, Agave ferox, Agave filifera, Agave shawii, Agave stricta, Agave vic-toriae-re ginae.
AMERIŠKA AGAVA je najbolj razširjena in poznana, ker je izjemno rus-tična in bujna. Listi so zeleno-sive barve, dolge nad 150 centimetrov. Listi končajo z ostrim trnom. Cvetno steblo zraste med aprilom in julijem in je dolgo od 6 do 12 metrov. Potrebuje malo let, da postane odrasla.
AGAVE ATTENUATA - Rozeta je sestavljena iz 10-20 sivo zelenih listov, ki so mehki, dolge 70 centimetrov. Socvetje se nahaja na več kot 2 metru dolgem steblu in je ukrivljeno.
AGAVE FEROX - Rozeta ima 20-
30 zelo dolgih in širokih listov. Listi o dolgi več kot en meter in imajo velike temne trnje temne. Socvetje je visoko 5 do 10 metrov.
AGAVE FILIFERA - Je elegantna, ima rozeto s 60 do 100 listi, ki so dolgi 25 centimetrov in koničasti temno zelene barve. Ima kot nekake nitke ob robovih listov. Socvetje je visoko 3 do 6 metrov.
AGAVE	SHAWI-
I - Rozeta s 50 do 70 listi, ki so dolgi 40 centimetrov temno zelene barve. Bodice ob robovih listov so kratke in temne. Socvetje je visoko 4 metre.
AGAVE STRICTA - Rozeta ima številne tanke liste, ki se končajo s konico, dolge so 40-50 centimetrov, sivo zelene barve. Cvet ima 2 metra.
AGAVE VICTORIAE-REGINAE - Rastlina raste počasi in je zelo lepa. Številni listi so dolgi največ 15 centimetrov, so trikotne oblike in temno zelene barve. Imajo beli madež na vrhu. Ta vrsta je izredno odporna suši, vendar ne prenese temperatur nižjih od 10 stopinj. Socvetje je visoko 3-4 metre.
Nekatere ostale vrste so še: Agave celsii, agave deserti, Agave sisalana, Agave tequilana in druge.
Darovati agavo s steblom pomeni sigurnost, bodisi v prijateljstvu, ljubezni ali poslih.
Magda Šturman
24
Nedelja, 16. decembra 2007
VREME, ZANIMIVOSTI
manjšine - Pomembna pobuda evropske unije za leto 2008
Leto posvečeno medkulturnemu dialogu

Evropska komisija je 4. decembra predstavila kampanjo obveščanja javnosti ob Evropskem letu medkulturnega dialoga; tej temi bo namreč namenjeno leto 2008. Geslo te pobude je Skupaj v različnosti. Na predstavitvenem srečanju, ki je potekalo v Bruslju, so se Evropskemu komisarju za kulturo, šport in mladino Janu Figlu pridružili »Evropski ambasadorji za medkulturni dialog« skupina kulturnih osebnosti, ki so poznane v Evropi in tudi izven nje.
Namen evropskega leta medkulturnega dialoga je prispevati k medsebojnemu razumevanju; na številnih manifestacijah bodo preučili pomen in pozitivne učinke kulturne različnosti, okrepili aktivno sodelovanje državljanov pri obravnavi evropskih vprašanj, obenem pa utrdili zavest pripadnosti Evropi. Evropsko leto je skupna pobuda Evropske unije, držav članic in evropske civilne družbe. Evropska komisija je tej pobudi v proračunu EU namenila 10 milijonov evrov, ki bodo namenjeni kampanji informiranja, razis-
Slovenski »ambasador«, umetnik Marko Peljhan
kavam in študijam o medkulturnemu dialogu, sofinancirali bodo sedem evropskih in 27 nacionalnih projektov, enega za vsako državo, seveda vse na to te mo.
Ob predstavitvi te kampanje je evropski komisar Jan Figel med drugim dejal: »Evropa se sooča z nekaterimi pomembnimi izzivi, ki imajo korenine v medkulturnih odnosih. Evropsko leto 2008 nam ponuja pomembno priložnost, da poiščemo poti, po katerih bi izboljšali medkulturni dialog in naše medkulturne odnose. To je na prvi pogled videti zelo težka naloga. Vendar je bila pred 50 leti tudi ideja, da bi različne narode naše celine prekrili z enim samim dežnikom, videti zelo težko dosegljiva. Sedaj pa lahko vidimo dosežke Evropske unije in njene velike uspehe pri povezovanju evropskih držav. Mi se torej lahko oziroma se moramo
soočati z izzivi naše celine ter njene mešanice kultur in religij. Zato smo za Evropsko leto izbrali geslo Skupaj v različnosti.«
Komisija je na predstavitveni dogodek povabila večje število kulturnih osebnosti iz vse Evrope, nekatere pa tudi izven nje, ki so se ponudili, da prevzamejo vlogo Evropskih ambasadorjev medkulturnega dialoga. Med temi so brazilski posatelj Paulo Coelho, slovaški dirigent Jack Martin Handler, romunski režiser Radu Mihaileanu, slovenski konceptualni umetnik Marko Peljhan, katalonski violist Jordi Savall, turški pianist Fazil Say in srbska pevka, zmagovalka Eurosonga Marija Še-rifovic.
Predstavitve so se udeležili tudi promotorji oziroma predstavniki sedmih evropskih vodilnih projektov, ki jih je komisija pred kratkim izbrala na javnem razpisu in jih bo sofinancirala. Projekti zadevajo področja mestne kulture, ljudske umetnosti, povezovanja mladih, migracije, medijev, izmenjave lokalnih pobud, video predstavitev in dejavnosti skupnosti priseljencev. Pri vseh teh projektih je soudeleženih več držav; rezultate teh projektov bodo predstavili v drugi polovici leta.
Kampanjo spremlja spletna stran www.dialogue2008.eu, ki je nastala s pomočjo organizacij civilne družbe, bo namenjeno promociji skupnega evropskega prostora za medkulturni dialog. Vključuje tudi spletno stran partnerjev, namenjeno spodbujanju povezovanja in izmenjav najboljših praks na ravni EU. Že pred otvoritvijo so na njej na voljo podatki o več kot 500 posameznikih in organizacijah, ki delujejo na področju medkulturnega dialoga.
Cilj evropskega leta 2008 je vzpostavitev temeljev za trajne evropske pobude na področju medkulturnega dialoga v prihodnjih letih. Evropsko leto 2008 bo prav tako dejavno pokazalo učinek novega evropskega programa za kulturo v svetu globalizacije, ki med tremi glavnimi cilji vključuje tudi spodbujanje kulturne različnosti in medkulturnega dialoga.
V zvezi s tem bodo poleg drugih dejavnosti leta 2008 v Bruslju organizirali šest razprav (eno vsaka dva meseca). Vsaka izmed njih bo obravnavala poseben vidik medkulturnega dialoga, od medijev, umetnosti in dediščine, delovnega okolja, medverskega dialoga, izobraževanja in mladine do migracij in integracije.
Ambasadorji medkulturnega dialoga na predstavitveni novinarski konferenci
kaj mislijo evropejci o medkulturnem dialogu
Večina pozitivno vrednoti različnost
Skoraj tri četrtine Evropejcev, natanko 72 odstotkov, verjame, da ljudje, ki imajo drugačno etnično, versko ali narodno pripadnost, bogatijo kulturno življenje posamezne države. Slaba četrtina, 23 odstotkov, s to trditvijo ne soglaša. To je ugotovila raziskava evropske raziskovalne ustanove Eurobarometer, ki jo je naročila Evropska komisija. Ljudi so spraševali o interakciji z ljudmi, ki pripadajo drugačni kulturi, o njihovem zadržanju do kulturne različnosti in še zlasti o temah, ki so povezane z medkulturnim dialogom.
Raziskavo so opravili med 13. in 17. novembrom; naključno so izbrali več kot 27.000 državljanov vseh držav EU, starih najmanj 15 let, rezultati pa so bili presenetljivi.
Dve tretjini vprašanih, več kot 65 odstotkov, je izjavilo, da so imeli v zadnjih sedmih dneh stik z vsaj eno osebo, ki pripada drugačni veri, etnični skupini ali narodnosti. Največ jih je bilo v Luksemburgu (82%), najmanj pa v Estoniji (43%).
Drugo vprašanje je zadevalo oceno državljanov EU o tem, ali ljudje drugačne, kul-
ture, vere ali narodnosti bogatijo kulturno življenje v državi. Odgovori so odražali zadržanje do manjšin v posameznih državah. V državah, kjer imajo ljudje veliko stikov z manjšinami (Luksemburg, švedska, Irska, Nizozemska, Velika Britanija) prevladuje ocena, da drugačnost bogati kulturno življenje. Najmanj pa s tem soglašajo na Malti, na Cipru, v Bolgariji in v Romuniji, vendar tudi v teh državah več kot polovica vprašanih misli, da ljudje z različnim kulturnim ozadjem bogatijo vsakodnevno življenje. Največjo vrednost namenjajo različnosti mladi, ki živijo v mestih.
Dokaj visoko število Evropejcev (83%) pozitivno ocenjuje učinke medkulturnega dialoga, dve tretjini vprašanih pa sta tudi mnenja, da bi morale mlade generacije ohraniti družinske tradicije. Če podatka združimo, ugotovimo, da jih 55 odstotkov priznava kulturno različnost, obenem pa se zavzema za navezanost na korenine, četrtina pa jih poudarja kulturno različnost in ne vrednoti navezanosti na tradicije; slednjo skupino sestavljajo predvsem mladi.
Kaj pa ljudje pojmujejo pod geslom
medkulturni dialog? V večini primerov ljudje ta pojem razumejo kot pogovor, sodelovanje, izmenjavo ali medsebojno razumevanje narodov, religij in kultur.
Raziskava je vsekakor pokazala, da je povezava med voljo po različnosti in ohranjanjem tradicij šibkejša v starih državah pet-najsterice (Nizozemska 46 %, Švedska 48 %, Danska 56 %), močnejša pa v novih državah članicah (Poljska 75 %, Češka in Ciper 75 %).
Končno pa sta na zadnje vprašanje dve tretjini povprašanih izjavili, da jih zanimajo dejavnosti ob evropskem letu medkulturnega dialoga.
bruselj - Na zasedanju ministrov za kulturo, šport in izobraževanje
Baskovščina prvič
uradni jezik sveta ministrov EU
Baskovščina je prvič odmevala na uradnem zasedanju Sveta evropske unije. Na ministrskem zasedanju o izobraževanju, kulturi in mladih je ta jezik prvič uporabila baskovska ministrica za kulturo in glasnica baskovske vlade Miren Az-karate. Po srečanju, na katerem je evropsko komisijo zastopal slovaški komisar za izobraževanje Jan Figel, je v pogovoru z novinarji zahtevala priznanje baskovščine na ravni Evropske unije in poudarila, da bi tak ukrep približal Baske Evropi.
Gospa Azkarate je dejala, de je normalno, da novinarji pojmujejo kot novico poskus, da bi normalizirali prisotnost baskovščine, kije eden uradnih jezikov v Španiji, tudi v središču Evrope. »Uradnim evropskim jezikom, kot so baskovščina, katalonščina in galicijščina, ni bil priznan status uradnosti v odnosu z uradnimi agencijami EU in še nimajo mesta, ki jim dejansko pripada,« je dejala. Dodala je, da »ni logično, da osrednje agencije Evropske unije še vedno omejujejo pravice jezikom, ki so uradni v raznih predelih Ev-
ropske unije. To ni dobro ne za jezike same, pa seveda ne tudi za ljudi, ki te jezike govorijo, kajti za njih je Evropska unija zelo daleč. Če pa bi te jezika priznali, bi bili veliko bliže Evropi.«
Pred začetkom zasedanja je Miren Azkarate pojasnila, da je za priznanje baskovščine, katalonščine in galicijščine
Evropsko komisar Jan Figel in baskovska ministrica Miren Azkarate
bistvena prav španska država. »Pogoj, da bi vsem tem trem jezikom priznali uradnost tudi v EU, je, da jim to uradnost najprej prizna kraljevina Španija; ne bo je mogoče doseči, dokler Madrid ne opravi te domače naloge in formalno zahteva od Evropske unije to priznanje. Če bo Španija to naredila, bodo baskov-
ščina, katalonščina in galicijščina izenačene ostalim evropskim jezikom,« je dejala baskovska ministrica za kulturo.
Če želi kdo uporabljati baskovšči-no na zasedanjih Sveta Evropske unije, mora to predhodno napovedati in izročiti prevod tolmačem, ki nato besedilo prevedejo v vse evropske uradne jezike. Sedaj so v teku prizadevanja, da bi enako možnost zagotovili tudi valižanščini.
Raba baskovščine je v Evropski uniji omejena in je dovoljena samo v nekaterih primerih. To velja za pisna sporočila državljanov institucijam in organom Evropske unije; ta pisma prevedejo v enega izmed uradnih jezikov, jih obravnavajo v tem jeziku in nato odgovor zopet prevedejo v baskovščino ter ga dostavijo prosilcu. Baskovščino lahko v govorih uporabljajo v Odboru regij, pa tudi pri obravnavanju tistega dela baskovske zakonodaje, za katerega je potrebno soodločanje evropskega parlamenta ali sveta EU. Končno pa je treba še povedati, da so v baskovščino prevedeni nekateri pomembni dokumenti EU.
Miren Azkarate je sicer tudi opozorila, da je raba baskovščine, katalonščine in galicijščine omejena tudi v nekaterih osrednjih inštitucijah španske države ter teh jezikov ne morejo uporabljati na sodiščih, pa tudi osrednje institucije so enojezične, seveda španske. »V Evropi moramo še marsikaj doseči, vendar moramo veliko doseči tudi v španski državi in njenih inštitucijah.« je dejala.
Baskovska ministrica za kulturo je nadalje ocenila, da je baskovska dežela v premajhni meri prisotna v procesu odločanja v inštitucijah Evropske unije. »Ta prisotnost je nujna, ker gre za pogoj za prihodnost naše družbe. Tudi o tem morata odločati Madrid in Bruselj, vendar naj bo jasno, da ne bomo odnehali, dokler ne bomo primerno zastopani v Evropi,« je poudarila. Znano je, da so baskovska, katalonska in galicijska vlada zahtevali možnost soodločanja že ob vstopu Španije v Evropsko unijo.
Davyth Hicks
/
KULTURA
Nedelja, 16. decembra 2007
25
slovensko stalno gledališče - Gostovanje SNG Drama iz Ljubljane
Romantične duše: revitalizacija in darilo Ivanu Cankarju in nam
Uprizoritev v režiji Sebastijana Horvata ob 140-letnici Dramatičnega društva v Ljubljani
Slovensko stalno gledališče: gostovanje SNG Drama - Ljubljana, Ivan Cankar, Romantične duše. Režiser: Sebastijan Horvat. Dramaturg je Krištof Dovjak, sceno je oblikovala Petra Veber, kostume pa Belinda Radulovic. Skladatelj je Drago Ivanuša, asistent režiserja je Jaka Ivanc.
V vlogi Dr. Mlakarja nastopa Uroš Fürst, Pavla Zarnikova je Saša Mihelčič. Z njima na odru so igralci: Marko Mandic (Dr. Strnen), Zvone Hribar (Profesor Mak), Nataša Mat-jašec (Mlakarjeva ljubica Olga), bivša člana umetniškega jedra SSG-ja Barbara Cerar (žena profesorja Maka) in Alojz Svete (Dr. Delak), Saša Tabako-vic, Brane Grubar, Sabina Kogovšek, Vanja Plut in Boris Kos.
Ljubljanska Drama je uprizorila Cankarjeve Romantične duše 26. maja letos in to ob 140-letnici ustanovitve Dramatičnega društva v Ljubljani. V Trstu smo na odru Kulturnega doma gledali predstavo, ki je že doživela ocene tako slovenskega občinstva kot strokovne kritike. Pisec pričujočega poročila lahko doda po večmesečnem časovnem razmiku le še nekaj ugotovitev in morebitnih opazk.
Režiser drame Sebastijan Horvat je v soočanju z dramaturgom Krištofom Dovjakom in igralci podal sodobno branje Cankarjevega dramskega prvenca. Postavljanje besedila v današnji čas dokazuje že sam jezik igralcev, ki od-stranja določen patos, ki je značilen za Ivana Cankarja. Nekateri "neinvazivni" dodatki pomagajo izostriti vprašanja, ki si jih je režiser postavil ob branju besedila. Po tej poti se gledalec sreča z dvema dokaj izrazitima in konfliktnima svetovoma.
Najprej je tu prostor slovenske meščanske elite, politike in boja za oblast. Meščanstvo se navidez trdno drži lastnih vzorov, a istočasno brez pomislekov krši tista načela, ki si jih prisvaja. Je moralno na videz, nemoralno v svoji globinski biti. Politika je še izraziteje kot pri Cankarju tehnika, s katero pridemo do oblasti. Horvat je tu uprizoril pravo politično "šolo", skratka, načine, kako mora uspešen politik nastopati in se prikazovati, da lahko zmaga. Sodobna vsa-
Ljubljanska Drama bo še danes nastopila v tržaškem Kulturnem domu
kodnevna praksa je analizirana do natančnosti in to z nekim temeljnim nezaupanjem v politiko in njene rituale.
Omenjenemu svetu moči, pretvarjanja, zvestobe, ki je podkupljiva in odkupljiva se zoprstavi svet na videz slabotne Pavle, ki jo je meščanska družina posvojila. Pavla je po svoje naivna in povsem nepreračunljiva. Vodijo jo sanje, ljubezen in upanje. Preda se drugemu (tokrat prevarantskemu ljubimcu Strnenu), ne da bi zahtevala kakega jamstva ali povračila. Daje in zaupa. Ta svet, ki je nebogljen, pa istočasno odpira nove prostore bivanja, čustev in svobode. Je za človeka edini resnično odrešujoč.
Drama Romantične duše postane tako drama mogotca in poslanca dr. Mlakarja. Kot politik je skrajen cinik, preračunljiv, mojster retorike in komunikacije. Drugače ni nikoli zanesljiv, obdaja se s koristolovci in jih obvladuje z argumenti moči. V zasebnem življenju nima vezi, ampak osvaja dekleta in spleta fizična razmerja z ženskami, kot je Olga, ki so "na slabem glasu", čeprav čistejše od
dam, ki hlinijo visoko moralnost a so pripravljene skočiti v posteljo prvega brhkega mladca.
Mlakarju se svet zlomi, ko se zaljubi v Pavlo. Tu zasluti nove možnosti in novo zadovoljstvo od tistega, ki ga dajeta uspeh in oblast. Usodna ljubezen ga sili v bolečo biti "tu in tam": v cinični politiki in iskreni ljubezni, v brezobzirnem jemanju in milem dajanju. Mlakar se znajde na robu, ki ga v zadnjem hipu preskoči.
Predstava Romantične duše je bistveno Cankarjanska, obenem pa je režiserju, igralcem in vsem soustvarjalcem uspelo zastaviti dileme, ki jih opazujemo, čutimo in tudi kritiziramo. Dva uprizorjena svetova sta naša svetova. Uprizoritev je nedvomno revitalizacija in torej darilo Ivanu Cankarju in nam, ki malce šablonsko ponavljamo, kako je najboljši slovenski pisatelj in ga potem malo beremo.
Takšna postavitev je seveda povsem možna s potencialom, človeškim in drugačnim, ki ga zmore Slovensko na-
rodno gledališče Drama iz Ljubljane. Tu mislim predvsem na ansambel. kjer v bistvu ni povprečnih igralcev. Uroš Furst (Mlakar), Marko Mandic ( Strnen), Alojz Svete (Delak), Saša Mihelčič (Pavla), Barbara Cerar (igrala je z Alojzem Svetetom v Trstu), Nataša Matjašec (Olga), Brane Grubar (Jereb), Sabina Ko-govšek (Vrančičeva) in ostali so oblikovali like tako, da so vsak po svoje bili "odkritja" in torej bistveni za smer, ki jo je ubral režiser Horvat.
Slovensko gledališče se v svojih "špicah" izkazuje kot vrhunsko v evropskem smislu. Izrazita prednost Romantičnih duš v novi izvedbi Drame pa je, da se preinterpretacija ne dogaja s kakimi špektakularnimi domislicami, ki bi skazile Cankarjevo besedilo. Novo branje nam prihaja iz igralcev, iz scenske zamisli in iz natančnosti izvedbe celotnega kolektiva. Seveda so za takšne postavitve potrebni vsestransko optimalni pogoji, ki jih lahko nudi osrednje slovensko gledališče.
Ace Mermolja
Evropsko leto
medkulturnega
dialoga
Glavna ideja evropskega leta medkulturnega dialoga 2008 je presegati preteklost in vzpostavljati dialog v civilni družbi, predvsem med mladimi v Evropski uniji in zunaj nje, je včeraj v Ljubljani povedal minister za kulturo Vasko Simoniti. Na novinarski konferenci ministrstva za kulturo, na kateri so predstavili projekt, je Si-moniti med drugim še opozoril na otvoritveni dogodek, ki bo 7. in 8. januarja potekal v Ljubljani in ki se ga bodo udeležili najvišji predstavniki Evropske unije. Kot je spomnil Si-moniti, je evropski komisar za izobraževanje in kulturo Jan Figel že leta 2004 opozoril na potrebo skupnega, medkulturnega dialoga, unija pa je nato decembra lani sprejela sklep, da leto 2008 razglasil za evropsko leto medkulturnega dialoga. Cilj je začeti diskusijo, ki naj po besedah Simonitija ne bi bila zgolj klišej-ska in ki bi pokazala, da potrebujemo medkulturni dialog. Ta naj bi nam v prihodnje prišel v zavest kot stalna želja po medkulturnem povezovanju tudi po koncu prihodnjega leta. Programi evropskega leta medkulturnega dialoga bodo tako osveščali državljane, še posebej mlade, o pomenu in prednostih medkulturnega dialoga.
Odgovornost tega projekta je zaradi slovenskega predsedovanja EU v prvi polovici prihodnjega leta padla tudi na Slovenijo, ki je sicer medkulturni dialog uvrstila med prednostne naloge predsedovanja, in nanjo položila velika pričakovanja. Kot je sicer pojasnil minister za kulturo, evropsko leto medkulturnega dialoga ni neposredno vezano na slovensko predsedovanje. Gre za ločena dogodka, ki pa sovpadata. Ob tem je Simoniti izrazil upanje, da bosta oba doprinesla k večji prepoznavnosti Slovenije. Nosilec in koordinator projekta evropskega leta medkulturnega dialoga v Sloveniji je ministrstvo za kulturo, ki je v ta namen oblikoval medresorsko delovno skupino oziroma nacionalni koordinacijski odbor. Slednji je pripravil nacionalno strategijo leta, katere cilj je med drugim postavitev civilno-družbenega dialoga na čim več ravneh družbenega življenja v sodelovanju z nevladnimi organizacijami in mediji. Kot je povedal Simoniti, je Evropska komisija slovensko strategijo že predstavila v Bruslju, kjer so jo označili za primer dobre prakse. (STA)
razstava - »Privatni Strehler« v prostorih gledališkega muzeja Schmidll v palači Gopčevič
Ko odideš, si vedno želiš vrnitve...
Razstavljeni predmeti velikega mojstra ponujajo vpogled v njegovo zasebnost - Razstava bo odprta do 2. marca vsak dan od 9. do 19. ure
Razstava »Privatni Strehler«, ki so jo komaj odprli v prostorih v pritličju sedeža tržaškega gledališkega muzeja Schmidl v palači Gopčevič je izraz strokovnega dela in srčne bližine; z njo se Strehler vrne v rodno mesto, k neposredni, iskreni dimenziji svojega otroštva, korenin, ki so bile del njegove osebnosti človeka in umetnika. Spoj slovanske in avstrijske krvi, odprt pogled na svet, radovednost, sredozemska, življenjska strast, stremenje po umetnosti, ki bi lahko govorila Evropi in ne samo omejenemu krogu gledalcev, so znaki stare, pristne, žlahtne tržaškosti, ki jo uspe najbolje doživljati in izražati, kdor se oddalji od tega mesta. Rekel je, v tistem domačem narečju, kateremu se ni nikoli odpovedal:«Co' te son via, te vol sempre tornar. Ma co' te son qua, no te vedi l'ora de scampar via« (Ko odideš, si vedno želiš vrnitve. A ko si tu, stremiš po begu).
V ljubljeni Trst, od katerega se je treba oddaljiti, se je Strehler dokončno vrnil po smrti, z vsemi spomini, s katerimi je prepojena bogata zapuščina, ki sta jo dedinji Andrea Jonasson in Mara Bugni po oporočni volji zaupali tržaškemu gledališkemu muzeju. Kot je izjavil na otvoritvi ravnatelj mestnih muzejev Adriano Dugulin, gre za kulturni in čustveni prispevek, ki so ga uslužbenci gledališkega muzeja vzorno uredili in katalogizirali, da je takoj postal uporaben kot samostojni muzejski fundus, odprt za ogled in raziskavo, kot tudi za postavitev spominske razstave ob desetletnici smrti slavnega režiserja. Glavni akterji ureditve zaklada so Agnese Colle, posrednica za pridobitev zapuščine, ar-hivarka Franca Tissi in konservator Stefano Bianchi. Ob priliki otvoritve razstave je izšel tudi obsežen katalog,
ki je obenem zanimiva zbirka pričevanj in razmišljanj o »privatnem Strehlerju« in vsebuje tudi inventarij Fundusa, fotografije, nekatera pisma.
Postavitev razstave kot tudi izid knjige so omogočile inštitucionalne in podjetniške podpore; Občina Trst, Dežela FJK, Fundacija CR Trst, Fundacija Ca-sali, podjetja Lucchini in Orion in tankočutna mecen-ka Fulvia Costantinides. Odbornik za kulturo Massimo Greco je poudaril, kako je občinska uprava s to razstavo dosegla tri cilje: je okrepila politiko povezav med krajevno zgodovino, italijansko in evropsko kulturo, je ovrednotila vsebine mestnega muzeja in je dala liku Strehlerja zasluženo pozornost ob obletnici, ki jo je Italija prezrla.
Častna gostja otvoritve je bila Mara Bugni, ki se je zahvalila muzeju za tankočutno pozornost in delo, ter je poudarila, kako sta se skupaj z Jonassonovo smiselno odločili, da bosta zaupali mestu Trst ohranitev spomina na človeka in umetnika: »Sem vesela, čeprav gre za spominsko obeležje. Postavitev mi je takoj dala vtis, da razstava resnično izraža Strehlerjev značaj. Gledala sem ganjeno na razstavljene predmete; taki so, kot tisti, ki j ih imamo doma, knjige so prav tako razporejene, a ko jih vidiš v vitrinah, na razstavi, te prevzamejo različni občutki in zavest.«
Kurator razstave, gledališki kritik Roberto Can-ziani, je povedal, kako je emocija prevzela mesto strokovne distance ob odprtju zaboja, kjer so bile režiserjeve črne hlače in ko se je potem soočil z raznoliko vsebino Fundusa Strehler iz milanskega in luganskega doma. Razstava skuša doseči pravo ravnovesje med be-
sedami o umetniku in umetnika na panojih in pomenljivo »tišino« bistvenih didaskalij o spominih iz najbolj intimnega življenja. Kdor ljubi gledališče bo težko gledal ravnodušno na predmete, ki izražajo neposredno bližino velikega mojstra in ponujajo vpogled v njegovo zasebnost.
Med razstavljenimi predmeti je med drugimi zbiral svoje misli in občutke tudi scenograf in režiserjev prijatelj Sergio D'Osmo: »Z Giorgiom sva kot otroka
igrala v Barkovljah in sva ostala v stiku celo življenje z bratovsko bližino. On si je verjetno pričakoval, da bi ga kdaj vprašal za sodelovanje, a si nisem nikoli upal, zaradi tiste domišljave skromnosti, ki zaznamuje mnoge ustvarjalce. Sva se vedno pogovarjala v tržaščini, on je nagovarjal in se razburjal s svojimi sodelavci v našem narečju. Oba sva bila ponosna nad svoji krvni navezanosti.«
V kreativni postavitvi Marina Jermana, kjer visijo leteča pisma in se odpirajo ogromni predali, iz katerih bežijo raznovrstne fotografije, se zvrsti šest vsebinskih sklopov: režiserjeva obsežna knjižna zbirka antičnih in modernih knjig (tudi kriminalke in znanstvenofantastični romani, s katerimi se je kratkočasil v prostih trenutkih), njegov laboratorij z rokovnikom, osnutki, študijskim gradivom, predmeti iz vsakdanjega življenja (zobna ščetka, igrače, čevlji, skrivnostne ljubezenske izjave s podpisi različnih žensk), fotografije iz njegovih albumov, dopisovanja z znanimi kulturnimi osebnostmi, ljubezen do glasbe z violino matere Alberte Lovric, a tudi z dokumenti njegovega izjemnega doprinosa k opernemu gledališču. Na panojih stojijo povečave fotografij, imena njegovih vzornikov, Goldonija in Brechta, fragmenti tržaškega izvora, rojstva v hiši none Natalie Jas-bitz (!)v Barkovljah, Strehlerjeve besede o dedku, »dalmatinskemu velikanu«, babici francosko-dalmatin-skega porekla, o avstrijskem očetu, o nekem črnogorskem izvoru družine: »Se pravi, vsi Tržačani. Tipično tržaški. Kar pomeni, tipično evropski.«
Rossana Paliaga
26
Nedelja, 16. decembra 2007
VREME, ZANIMIVOSTI

bruselj - Po mednarodnem srečanju o podnebnih spremembah na Baliju
EU hvali rezultate konference, ZDA kritične
Bela hiša zahteva tudi aktivno soudeležbo držav v razvoju
BRUSELJ/DENPASAR - Evropska komisija JE VČERAJ pohvalila rezultate ministrskega zasedanja pogodbenic okvirne konvencije Združenih narodov o podnebnih spremembah (UNFCCC) in jih označila kot pomemben korak naprej. ZDA na drugi strani zelo skrbi dosežen dogovor, vključno z vlogo vodilnih držav v razvoju pri zmanjševanju izpustov to-plogrednih plinov, je sporočila Bela hiša. Do rezultatov konference so kritični tudi okolje-varstveniki, poročajo tuje tiskovne agencije.»Obstaja samo en svet,« je povedal predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso in dodal, da »lahko razvite države in države v razvoju skupaj dosežejo uspeh«. Portugalski minister za okolje Francisco Nunes Correio pa je rezultat označil kot uspeh za zaščito podnebja, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Medtem ko so nekateri sklepi konference pozitivni, »ZDA močno skrbijo drugi vidiki odločitev, preden začnemo s pogajanji«, je v izjavi sporočila Bela hiša in dodala, da bo boj proti podnebnim spremembam zahteval obvezo ne samo razvitih držav, temveč tudi velikih držav v razvoju. »Gospodarsko najpomembnejše države v razvoju morajo biti aktivne,« je po poročanju francoske tiskovne agencije sporočila Bela hiša.
»Ameriško administracijo so prosili, naj ne ovira dogovora, na koncu pa se je uklonila pritisku,« pa je dejal Svetovni sklad za naravo (WWF) in opozoril, da je bila cena pridružitve ZDA k sporazumu njegova šibkejša vsebina. »Časovni načrt z Balija naslednjemu predsedniku ZDA dopušča možnost, da stori nekaj v globalnem boju proti podnebnim spremembam,« je še sporočil WWF. Pri mednarodni okoljevarstveni organizaciji Greenpeace pa so prepričani, da bo stalen pritisk na vseh celinah prisilil vlade v naslednjih dveh letih k dogovoru o neizbežnem zmanjševanju emisij, poroča dpa.
Članice UNFCCC so včeraj soglasno sprejele časovni načrt dvoletnih pogajanj, ki naj bi do leta 2009 vodila do novega sporazuma na svetovni ravni glede ukrepov za zmanjševanje učinka podnebnih sprememb. V skladu s časovnim načrtom naj bi nato novi sporazum stopil v veljavo po koncu leta 2012, ko se bo končalo prvo obdobje obveznosti Kjot-skega protokola. (STA)
vreme - Hude težave južno od Rima
Generalni sekretar Organizacije združenih narodov Ban Ki Moon na konferenci na Baliju (na fotografiji levo)
ansa
Sneg je ohromil južno Italijo
Največ snega v Apuliji, Kalabriji in Basilicati - Zaprte avtoceste in hudi problemi tudi v železniškem prometu
RIM - Sneg je pobelil dežele južno od Rima in povzročil hude težave avtomobilskemu in železniškemu prometu. Največ problemov imajo v Apuliji, kjer je snežni metež paraliziral Bari in njegovo pokrajino. V mnogih krajih so proglasili izredne razmere.
Avtocesta Salerno-Reggio Calabria je bila sinoči zaprta v mnogih predelih Basilicate in Kalabrije. Dodatne težave je povzročilo tudi dejstvo, da so včeraj po avtocestah lahko vozili tudi tovornjaki, ki zaradi stavke niso vozili v začetku tedna. Prometna policija je svetovala avto-mobilistom, naj se ne odpravijo na pot, če res nimajo nujnih opravkov.
Slabo vreme je, kot rečeno, najbolj prizadelo Bari in okolico, kjer so tudi več ur zaprli tamkajšnje mednarodno letališče. Na obalah Apulije je pihal silovit veter, ki je ustvaril težave v pristaniščih Ba-Snežna odeja je ri in Brindisi.
včeraj pobelila tudi	O slabem vremenu poročajo tudi iz
središče Barija	srednje in severne Italije, kjer pa sneg ni
povzročal tako hudih problemov, kot na jugu države.
zagreb
Sanader mandatar za novo vlado
ZAGREB - Hrvaški predsednik Stipe Mesic j e včeraj mandat za sestavo nove vlade podelil dosedanjemu premieru Ivu Sanader-ju, čigar Hrvaška demokratska skupnost (HDZ) je zmagala na parlamentarnih volitvah. »Mandat za sestavo vlade sem dal Sanader-ju, ki me je prepričal, da ima podporo 77 poslancev« v 153-član-skem parlamentu, je povedal Me-sic po dru gem kro gu po sve tov s Sanaderjem in predsednikom Socialdemokratske stranke (SDP) Zoranom Milanovicem o sestavi nove vlade, poroča hrvaška tiskovna agencija Hina.Sanader je ob tem izrazil upanje, da mu bo uspelo vlado oblikovati še pred z ustavo določenem 30-dnevnem roku, ki bo začel teči v nedeljo, kot tudi, da bo njegova vlada nato potrjena v parlamentu. Novi sabor se mora sicer sestati na ustanovnem zasedanju največ 20 dni po uradni objavi rezultatov volitev, ki so bile 25. novembra, in ki naj bi jih osrednja volilna komisija objavila kmalu.
HDZ je na volitvah dobila 66 mandatov, deset več kot glavna opozicijska SDP, vendar enajst premalo za večino v parlamentu. Od takrat je HDZ podpisala koalicijsko pogodbo z edinim poslancem Hrvaške stranke upokojencev (HSU) in poslancem romske skupnosti. Sanader pa je včeraj dejal, da je blizu koalicijskemu dogovoru tudi s koalicijo Hrvaške kmečke stranke (HSS) in Hrvaške social-no-liberalne stranke (HSLS), ki imata osem mandatov in da bo s predsednikoma obeh strank začel uradne pogovore v ponedeljek. Pogovoriti se namerava tudi z ostalimi sedmimi poslanci manjšin, na podporo katerih računa, je dejal v po go vo ru za no coj šnji dnev -nik Hrvaške televizije.
SDP kljub temu ni obupala, saj je njen predsednik Milanovic dejal, da si bo kljub imenovanju Sanaderja še naprej prizadeval za oblikovanje vlade.
Kot je dejal sinoči za dnevnik HTV, j e »sedaj prvi polčas«. Če Sanaderju ne bo uspelo sestaviti vlade, bi Mesic lahko mandat za sestavo vlade podelil Milanovi-cu. (STA)
ansa
videm - Družinska tragedija v premestju furlanske prestolnice
Mati umorila 7-letnega sina
Noemi Deslizzi, ki se je zdravila zaradi psihičnih motenj, je hotela ubiti tudi hčerko, ki je poklicala na pomoč - Zaprepadenost preiskovalcev
VIDEM - Mama je včeraj zjutraj v videmskem predmestju Molin Nuovo z nožem ubila komaj sedemletnega sina in ranila hčerko, ki je zaman skušala braniti bratca pred slepim maminim nasiljem. Žrtev te družinske tragedije je Alessandro Lo do lo, ki ga je z no žem ubi la ma -ma Noemi. Spravila se je tudi na devetletno hčerko, ki je skušala zaščititi nesrečnega bratca in potem poklicala očeta, kateremu žal ni uspelo preprečiti tragedije.
Krvava drama se je odvijala zjutraj v stanovanju družine Lodolo-Deslizzi. Kot je preiskovalcem pove-da la pre tre se na pun čka se je ma ma sprla s sinčkom in potem ga do smrti večkrat zabodla s kuhinjskim nožem. Sestra gaje skušala braniti, mama pa se je znesla tudi nad njo, a jo na srečo le laže ranila. Ko je 42-let-ni oče Stefano Lodolo (po poklicu je vodovodar) prišel domov, je 7-letni otrok že ležal mrtev v mlaki krvi,
ses tra pa je bi la v hu dem šo ku. Is -točasno z očetom so na kraj tragedije prišli tudi policisti, ki so bili za-prepaščeni nad krutostjo umora. Zelo pretresen je bil tudi javni tožilec Giancarlo Buonocore, ki ni dovolil novinarjem in fotografom vstopa v stanovanje ter jih prosil, naj spoštujejo bolečino očeta, hčerkice in sorodnikov.
No e mi Des liz zi je odon to teh -nik. Sodnik je sporočil, da se je svoj-čas zdravila v centru za mentalno higieno, za kakšno boleznijo pa ni pojasnil. Po umoru so jo sprejeli v videmski bolnišnici, kjer se zdravi tudi hčerka. Sosedi so povedali, da je bila družina Lodolo-Deslizzi mirna družina, zato jih je takšen izbruh nasilja popolnoma iznenadil.
Pred kratkim je Furlanijo pretres la še ena gro zo vi ta dru žin ska tragedija v Čenti. Tam je oče s puško ubil ženo, 4-letnega sina in si potem še sodil sam.
Zaprepaščeni preiskovalci pred videmskim stanovanjem, v katerem je mama ubila svojega 7-letnega sina
ansa
w
Nedelja, 16. decembra 2007 2 7
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it
APrimorski
~	dnevnik
nogomet - Proti Laziu dosegel dva od treh golov v zmagovitem nastopu Juventusa
Vrnitev Del Piera Udinese razočaral Marina
Trener Videmčanov se je v Catanii lahko veselil le sprejema navijačev
košarka - B2
NPG se je upiral le tri četrtine
Mestre - NPG 84:67 (18:21, 44:38, 56:52)
NPG: Bossini 12, Dip 14, Gio-vanotto 4, Salis 5, Biondo 11, Ri-ghetti 10, Tombolini 8, Grimaldi 2, Raccaro 1, Macaro 0. TRENER: Cautero
Goričani so se proti Mestram upirali le do tretje četrtine, naposled pa so gostitelji ušli in s preciznejšo igro v napadu (Fantinato 30, Serena 20) prevladali. Prvo četrtino so varovanci trenerja Cautera zaključili v rahli prednosti. V nadaljevanju so domači igralci zaigrali bolj prepričljivo in odšli v slačilnice s šestimi točkami prednosti. Prednost se je na začetku tretje četrtine še povečala (52:42), s čvrsto obrambo pa so Dip in soigralci nadoknadili zaostanek in se še zadnjič približali nasprotnikom (56:52). V nadaljevanju je pri Goričanih popolnoma odpovedal napad: kar šest minut niso zadeli koša, kar jasno kaže tudi delni izid zadnje četrtine (28:15). Ob slabih odstotkih meta sta oba organizatorja igre Biondo in Tombolini v končnici izgubila kar 10 žog, kar je popolnoma pokopalo Goričane.
Slovenija
KOŠARKA - 1. slovenska liga: Luka Koper - Zagorje KD FT 95:71, Krka - Kraški zidar Jadran 93:84. Liga NLB: Union Olimpija -Geoplin Slovan 91:67.
ODBOJKA - Srednjeevropska lige za moške: Stavbar IGM -Posojilnica Dob 2:3 (25, 22, -22, -21, -14), Varaždin - ACH Volley bo 4.1. Vrstni red: 1. hotVolleys Dunaj 20, Hypo Tirol Innsbruck 14, Posojilnica Dob 12, ACH Volley Bled 12, itd. 1. ženska liga: Luka Koper -Nova KBM Branik 0:3 (-22, -26, -21).
ROKOMET - 1. moška liga:
Jeruzalem Ormož - Gold Club 26:31,Cimos Koper - Prevent 36:35, Gorenje - Nova Gorica 45:26 (19:8)
Catania - Udinese 2:0 (1:0)
STRELCA: Mascara v 9. in 87. minuti.
CATANIA (4-3-3): Polito 6, Sardo 6.5, Terlizzi 7, Stovini 6.5, Vargas 7, Iz-co 6 (od 47. dp Millesi), Edusei 6.5, Ba-iocco 6.5, Martinez 6 (od 28. dp Biagianti 6), Mascara 8, Colucci 6.5. Trener: Baldini.
UDINESE (3-4-3): Handanovic 6.5, Zapata 6, Felipe 6.5, Lukovič 6, Mesto 5.5, DAgostino 6.5, Inler 6, Dossena 7 (od 37. dp Paolucci), Floro Flores 5.5 (od 26. dp Asamoah 6), Quagliarella 5.5, Di Michele
Del Piero je z dvema podobnima zadetkoma v protinapadu pokopal vse upe Lazia. Skupno je dosegel že sedem zadetkov, Trezeguet pa jih je z včerajšnjim prvim zbral že 12 in vodi na lestvici izbranih strelcev s tremi zadetki več od Ibrahimoviča
ansa
6. Trener: Marino.
CATANIA - Trenerju Udineseja Marinu so gledalci v Catanii pred tekmo namenili velik aplavz, saj so njegovo delo na Siciliji zelo cenili, vendar pa je dvoboj med preteklostjo in prihodnostjo kluba osvojil... Silvio Baldini. Novega vodjo sicilskega moštva, ki je pred dnevi že podaljšal pogodbo za klub predsednika Pulvirentija, je osrečil Giuseppe Mascara z enim golom za vsak polčas. Igral pa je v sredini napada, v katerem sta manjkala standardna igralca Spinesi in Mo-rimoto. Na drugi strani je Marino poslal
na igrišče Floro Floresa, zadnji hip pa se je odločil tudi za Di Nataleja, ki pa se mu je poznalo, da ni bil v optimalni formi.
Tekma je bila lepa, priložnosti so se vrstile na obeh straneh, domači igralci pa so bili uspešnejši. Slovenski vratar Samir Handanovič je bil pri obeh strelih brez moči, več kot pozitivno oceno pa si je prislužil z dvema odločilnima potezama.
Po tekmi je bil trener Udineseja Marino slabe volje. »Pristop je bil zgrešen, nismo igrali kot znamo«, je dejal.
Lazio - Juventus 2:3 (1:1)
STRELCI: Trezegue v 29., Pandev v 36, Del Piero v 48. in 70., Pandev v 93. min.
LAZIO (4-3-1-2): Ballotta, Scalo-ni (od 30. dp De Silvestri), Siviglia, Cri-bari, Kolarov, Mutarelli, Ledesma, Mu-dingayi (od 41. dp Meghni), Mauri, Pan-dev Rocchi.
JUVENTUS (4-4-2): Buffon, Zebi-na, Legrottaglie, Chiellini, Molinaro, Salihamidžič, Nocerino, Zanetti, Nedved (od 1. dp Tiago), Del Piero, Trezeguet.
RIM - Po izenačenem prvem delu je bil odločilen Del Piero z dvema goloma, pa tudi Buffon, ki je opravil vrhunski poseg po strelu Rocchija, imel pa je tudi sicer precej dela. Zmaga Juventusa je vsekakor povsem zaslužena.
Vrstni red: Inter 37, Roma, Juventus 32, Udinese 28, Fiorentina 24, Atalanta, Napoli, Palermo in Catania 21, Sampdoria 20, Milan 18, Lazio 17, Torino, Parma in Genoa 15, Livorno 14, Siena in Empoli 13, Reggina in Cagliari 10.
Danes: ob 15.00 Atalanta - Palermo, Empoli - Genoa, Parma - Reggina, Sampdoria - Fiorentina, Siena - Napo-li, Torino - Roma, ob 20.30 Cagliari -Inter. Milan - Livorno bodo igrali 13. februarja.
nogomet
Milan za svetovni vrh proti Boci
TOKIO - Ogled finala svetovnega klubskega prvenstva bo danes v Italiji možen le za imetnike kartice Mediaset Premium, na njem pa se bo Milan pomeril z argentinskim moštvom Boca Juniors. Trener Carlo An-celotti ni razkril postave, napovedu-jeja pa, da bo v napadu Filippo Inza-ghi igral namesto Alberta Gilardina. V obrambi naj bi Odda zamenjal Ca-fu. Kaka' včeraj ni treniral, danes pa bo igral. Če bo zmagal, bo po Marcu Van Bastnu in letu 1989 postal prvi igralec, ki je v isti sezoni osvojil Zlato žogo, naslov evropskega prvaka, evropski superpokal in svetovni pokal.
DANCI V GORICI - Slovenska članska nogometna reprezentanca se bo 6. februarja prihodnje leto v prijateljskem srečanju pomerila z reprezentanco Danske v Novi Gorici.
MAJAVE KLOPI - Nemški nogometni prvoligaš Arminia Bielefeld je objavil ime naslednika Ernsta Mid-dendorpa ne trenerskem stolčku. Nogometaši trenutno 14. ekipe nemškega prvenstva bodo v prihodnje igrali po napotkih 43-letnega stratega Michaela Frontzecka.
UMOR Gruzijska policija je zaradi suma umora svojega očeta, znanega nogometnega trenerja iz šole Torpeda Temurja Nadiradzeja, ter treh drugih članov družine aretirala 20-letnega Nikolaija Nadiradzeja. Do aretacije je prišlo, potem ko je policija v družinski hiši našla mrtve njegovega očeta, mater, 24-letnega brata ter 21-letno nosečo bratovo ženo, vsi pa so podlegli ranam strelnega orožja.
FIFA - Vodstvo Mednarodne nogometne zveze je prepovedalo vse tekme na nadmorski višini nad 2750 metrov brez predhodne in daljše akli-matizacije. Najvišje ležeči nogometni stadioni so v kolumbijski Bogoti (2640 m), ekvadorskem Quitu (2800 m) in bolivijskem La Pazu (3577 m).-
nogomet - Piacenza zmagala z enim golom za vsak polčas
Serije zmag Triestine je konec
Ob izteku prvega polčasa razveljavili verjetno regularen gol Granocheja - Usodna sporna izključitev Lime
Piacenza - Triestina 2:0 (1:0)
STRELCA: Anaclerio v 12.; Cacia v
6.dp.
PIACENZA (4-3-2-1): Cassano; Nef, Miglionico, DAnna, Anaclerio; Bian-chi, Kharja, Patrascu (43.dp Olivi); Aspas (38.dp Rantier), Padalino (21.dp Gemiti); Cacia. Trener: Somma.
TRIESTINA (4-4-2): Dei 6; Milani 5, Lima 5,5, Petras 5,5, Pesaresi 5,5 (39. Peana 6); Sgrigna 5,5 (20.dp Mezzano), Piangerelli 6, Allegretti 6, Testini 6; Graf-fiedi 5 (24.dp Šedivec 6), Granoche 6. Trener: Maran.
SODNIK: Scoditti iz Bologne 4,5; OPOMINI: Lima, Pesaresi, Allegretti, Pa-trascu, Cacia, Aspas, Kharja; IZKLJUČITEV: Lima v 4.dp (dvojni opomin); GLEDALCEV: 2.000.
Piacenza je bila zadnja leta dokaj srečno igrišče za Triestino. Pred dvema sezonama so si Tržačani z zmago na Gra-nillu tri kroge pred koncem zagotovili obstanek, v lanski sezoni pa so tu iztržili točko v zadnjem krogu (zadel je Allegretti s prostega strela) in ravno tako ohranili status drugoligaša. Tokrat je bil rezultat Maranovim varovancem manj naklonjen, a navsezadnje je šlo za najmanj pomembno tekmo izmed treh...
V postavi Triestine, ki je naskako-vala peto zaporedno zmago, ni bilo presenečenj. Enako je veljalo za domače s Francozom Kharjajem, ki je imel vlogo organizatorja igre. Tržačani so tokrat oblekli temno plavi dres, saj sta društveni barvi obeh ekip enaki, to se pravi bela in rdeča. Zadnji sončni žarki so padali na
štadion v Piacenzi, ko je sodnik Scoditti zažvižgal začetek srečanja. Po samih 66 sekundah tekme je po vmetavanju Pesa-resija Sgrigna že poskušal s strelom na gol, vratar domačih Cassano pa ni imel prevelikih težav. Prava gneča na sredini igrišča je v bistvu onemogočala obema ekipama, da bi umirjeno in urejeno gradili igro. Prisiljene hitre podaje so bile tako večkrat nenatančne. V 12. minuti je Piacenza po prekinitvi zadela. Po prostem strelu (neke vrste kratki kot) je žogo z zelo kratke razdalje po podaji z glavo soigralca potisnil v gol Anaclerio. Gol je presenetil vse, saj do takrat nobena od ekip ni povzročala težav nasprotniku. Štiri minute kasneje je Piacenza znova zadela (akcija je bila zelo podobna tisti, ki je privedla do gola), a sodnik je zadetek razveljavil zaradi prekrška. Po golu se je potek tekme nekoliko spremenil. V taboru Tržačanov je prevladala zmeda. Težave so nastajale takoj, ko je bilo treba igro graditi. V prvih tridesetih minutah je Trie-stina resno ogrozila Cassana izključno po prostem strelu Allegrettija, ki pa ga je vratar lepo odbil. A podatek, da je bila Trie-stina nevarna le po prekinitvah, potrjuje težave, ki jih je imela pri gradnji igre. Po pasovih dvojica Sgrigna-Testini ni bila nikoli nevarna, Granoche se je trudil, a je bil preveč osamljen, medtem ko Graffie-di ni nikoli prišel do izraza. V 39. minuti je poškodovanega Pesaresija zamenjal Peana, minuto kasneje pa bi domači po kotu skorajda podvojili: najprej je položaj rešil vratar Dei, nato je na sami gol črti posegel še Allegretti. Prav v drugi minuti
sodnikovega podaljška je Triestino verjetno odločilno oškodoval (stranski) sodnik. Graffiedi si je priigral prosti strel na kakih dvajsetih metrih, strel je izvedel Allegretti, vratar je žogo odbil le do Sgrigne, ki je znova streljal, meter od črte pa se je žoge dotaknil in jo potisnil v gol Grano-che. Sodnik se je odločil za prehitek, ven-
B-liga	IZIDI 18. KROGA Ascoli -				
Brescia preložena zaradi			snega,		Avellino -
Cesena 3:1, Bologna		- Grosseto 1:0, Chievo -			
Mantova 2:3, Frosinone - Vicenza 0:0, Lecce -					
Albinoleffe 3:0	, Piacenza			Triestina 2:0,	
Ravenna - Modena		1:1,	Rimini		Pisa 1:1,
Spezia - Messina 2:0, Treviso				- Bari 1:2	
Bologna	18	11	6	1	22:7 39
Albinoleffe	18	11	3	4	31:18 36
Lecce	18	10	5	3	27:13 35
Pisa	18	10	5	3	30:24 35
Chievo	18	10	4	4	31:22 34
Mantova	18	9	4	5	28:18 31
Brescia	17	9	3	5	25:18 30
Rimini	18	8	5	5	27:19 29
Frosinone	18	7	4	7	25:25 25
Messina	18	7	4	7	15:22 25
Ascoli	17	6	6	5	24:18 24
Modena	18	6	5	7	25:24 23
Triestina	18	6	5	7	23:30 23
Piacenza	18	7	1	10	15:22 22
Bari	18	4	8	6	19:24 20
Grosseto	18	4	7	7	14:23 19
Spezia (-1)	18	4	7	7	23:22 18
Avellino	18	4	4	10	17:24 16
Treviso	18	4	3	11	18:27 15
Ravenna	18	3	4	11	21:34 13
Vicenza	18	2	7	9	16:29 13
Cesena	18	1	8	9	17:30 11
PRIHODNJI KROG		(22.12. ob 16.00)			
Albinoleffe - Ascoli,		Bari	- Lecce, Brescia -		
Rimini, Cesena -	Treviso, Grosseto				- Piacenza,
Mantova - Spezia, Messina			- Bologna, Modena		
- Frosinone, Pisa	Ravenna, Triestina - Avellino,				
Vicenza - Chievo					
dar je bil urugvajski napadalec ob strelu Sgrigne za žogo, tako da je bil zadetek v resnici regularen.
Sodnik Scoditti pa se s tem ni zadovoljil. Po štirih minutah nadaljevanja je izključil Limo zaradi "navideznega" prekrška in Cacia je Triestino takoj kaznoval. V šesti minuti je namreč na levem pasu Padalino pobegnil Milaniju in podal na sredino, kjer je talentirani napadalec hladnokrvno preusmeril podajo v gol. V 8. minuti je Testini z glavo dosegel neverjeten avtogol, na srečo pa je sodnik že dosodil nedovoljen položaj Cacie. Dei je nato krasno odbil nad prečko silovit strel Anacleria, na drugi strani pa je Gra-noche sam pred vratarjem streljal prav na številko ena Piacenze. Proti koncu tekme je še Cacia poskušal doseči drugi osebni gol, a Dei je znova rekel »ne!«.
Top: Dvojica Allegretti-Piangerelli navsezadnje zasluži pozitivno oceno. Isto tako Testini, a gre za srednjo oceno med slabim prvim in solidnim drugim polčasom.
Flop: Sodnik lahko v nogometu zelo vpliva na potek tekme. Tokrat je zelo povprečen Scoditti izključil Limo zaradi dveh opominov - branilec Triestine si v resnici ni zaslužil nobenega od dveh - ob tem še razveljavil povsem regularen gol Tržačanov. A seveda ni vsega kriv sodnik...
Iztok Furlanič
MLADINSKO PRVENSTVO PRIMAVERA - Izid: Triestina - Inter 0:2 (pri črno-modrih igrata slovenska nogometaša iz Maribora Belec in Krhin).
28
Nedelja, 16. decembra 2007
VREME, ZANIMIVOSTI
smučanje - Smuk v Val Gardeni
Walchhofer prvi, Jerman tokrat sedmi
Švicar Didier Cuche je z drugim mestom spet prevzel vodstvo na skupni lestvici
VAL GARDENA - Avstrijec Michael Walchhofer je zmagal na smuku za svetovni pokal alpskih smučarjev v Val Gardeni (1:56,70). Drugi je bil Švicar Didier Cuche (1:56,88), ki je zaostal 18 stotink, tretji pa Američan Scott Macartney (1:57,26, +0,56). Najboljši slovenski smučar Andrej Jerman je bil sedmi (1:57,83, +1,13), s čimer je vnovič potrdil, da trdno sodi v svetovni vrh in je ta čas zagotovo najboljši in najbolj konstanten slovenski smučar.
Izidi: 1. Michael Walchhofer (Avt) 1:56,70, 106,3 km/h; 2. Didier Cuche (Švi) +0,18; 3. Scott Macartney (ZDA) +0,56; 4. Erik Guay (Kan) 1:57,54 +0,84; 5. Ambro-si Hoffmann (Švi) +0,92; 6. Manuel Osbor-ne-Paradis (Kan) +0,97; 7. Andrej Jerman (Slo) +1,13; 8. Bode Miller (ZDA) +1,15. Skupno (12): 1. Didier Cuche (Švi) 453; 2. Benjamin Raich (Avt) 441; 3. Daniel Albrecht (Švi) 332; 4. Bode Miller (ZDA) 306; 5. Michael Walchhofer (Avt) 286; 6. Manfred Mölgg (Ita) 262.
ZURBRIGGEN OUT - Za švicarskega alpskega smučarja Silvana Zurbriggna je sezona končana. Zurbriggen je padel na enem izmed skokov smuka v Val Garde-ni, čeprav padec ni bil posebej hud, pa so bile hujše posledice. Šestindvajsetletni slalomski podprvak iz St. Antona leta 2003 si je raztrgal križne vezi levega kolena, sumijo pa tudi na poškodovan meniskus in zlom golenice.
DANES ALTA BADIA - Danes bo v kraju Alta Badia veleslalom, od katerega si največ obetajo prav Italijani Max Blardo-ne, Manfred Moelgg in Davide Simoncelli. Proga Gran Risa jim nadvse ustreza, na njej so italijanski smučarji dosegli tudi največ zmag v svetovnem pokalu, »črna« proga pa je izjemno strma od začetka do konca, povrhu je vedno trda. Blardone in Mo-elgg sta prejšnji tedne v Bad Kleinkirchei-mu pokazala odlično formo, na Gran Risi pa odlično smuča tudi Simoncelli, ki je zmagal leta 2003, kar trikrat pa je bil drugi.
naš pogovor - Andrea Massi, kondicijski trener Slovenije
Stegna pod pritiskom
Včasih so bili smučarji bolj eksplozivni, zdaj pa je potrebna predvsem velika moč
Prve nastope najboljše alpske smučarke Tine Maze je skazila poškodba hrbta: večkrat je morala prekiniti proces treningov, nazadnje pa se je odpovedala tudi nastopom na severnoameriški turneji. Zaradi bolečin je sedaj Tina pod drob no gle dom zdravnikov in kondicijskega trenerja Andree Massija, ki se je po enem letu spet vrnil v slovensko reprezentanco. Pogovorili smo se z Goričanom, ki s Samom Furlanom vodi skupino enajstih perspektivnih deklet, ki že posegajo po višjih rezultatih na evropskem pokalu, na svetovnem pa se prebijajo vedno više.
Po enoletnem premoru ste se spet vrnil v slovensko reprezentanco. Kako to?
Ponudba je bila zanimiva in sem se zato vrnil. Dobil sem tudi druge ponudbe, a sem se naposled odločil, da se vrnem v slovensko repreznetanco, ker sem že poznal sistem dela, pogoje, tekmovalke. Tudi z direktorjem alpskih disciplin, Rastom Ažnohom, se dobro poznava in sva v prijateljskih odnosih.
Je mogoče tudi kaka tekmovalka vplivala, da ste se vrnil v reprezentanco?
Vse je vplivalo, da sem se vrnil. Ažnoh me je vprašal predvsem zaradi Tine, s katero sva se pred povratkom tudi pogovorila. Pa tudi to, da mi je ta služba zelo všeč, me je prepričalo, da sem se vrnil.
Letos so zamenjali celotni vodilni kader z Ažnohom na čelu. Občutite spremembe s prejšnjim vodstvom in načinom dela?
Spremembe so. Predvsem število deklet je večje. Imamo enajst deklet, ki se v tekmovalnem obdobju ločijo, sicer pa trenirajo skupaj. Prej pa jih je bilo manj, tri do štiri, ki so tekmovale v svetovnem pokalu. Spremembe sestave ekipe se kažejo tudi v spremenjenem načinu dela. Vsem puncam namenjam enako pozornost. V tem trenutku je Tina tista, ki rabi največ pozornosti, saj jo muči poškodba hrbta.
Se je sistem dela spremenil v boljše ali slabše?
Ne bi rekel, ali je ta sistem boljši
ali slabši. Precej dela je. Ob kondicij-ski vadbi pomagam tudi na progi kot pomočnik pri postavljanju ali pospravljanju prog. Tudi na tekmah pomagam na progi.
Se je zaradi spremembe smuči spremenila tudi kondicijska vadba?
Sigurno. Obremenitve so večje, carving smučka potrebuje s strani tekmovalca določeno moč. Predvsem stegenske mišice krepimo, ker so pod velikim pritiskom zaradi obremenitev. Prav zaradi tega se je tudi fizična postava tekmovalk in tekmovalcev spremenila. Stegenske mišice so pri vseh zelo razvite. Nasprotno pa so bili nekoč smučarji bolj eksplozivni.
Tina Maze je letošnjo sezono začela slabo.
Tako. Ko nastopijo bolečine pri tako velikih obremenitvah, se posledično slabše smuča in tudi rezultatov ni. Kako naprej? No, sem trener, ne pa čarovnik. Sicer upam, da bo poškodba kmalu mimo in da bo šlo na boljše. Tina bo sedaj nastopila v St. Moritzu.
Zakaj se je poškodba pojavila ravno po pripravljalnem obdobju?
Poškodbe so pri športnikih vsakdanje. Pri Tini je poškodba mišice nastopila takrat, ko je prišla na trše površine, kjer so dražljaji močnejši. Sosledje nepredvidljivih gibov je privedlo do poškodbe. Sicer pa gre za tako poškodbo, ki je običajna pri takih obremenitvah in hitrostih.
Veronika Sossa

smučanje
Paersonova v smuku prvič letos
ST. MORITZ - Šestindvajset-letna Paersonova je v švicarskem St. Moritzu dosegla prvo zmago v sezoni in prvo v smuku po koncu sezone 2006, ko je bila najboljša na finalu v domačem Areju. Sedemkratna svetovna prvakinja je s 36. zmago v karieri na večni lestvici na četrtem mestu dohitela Nemko Katja Seizinger, daleč pred vsemi pa je Avstrijka Annemarie Moser Proell (62).
Dvaindvajsetletna Američanka Lindsey Vonn je le malo zaostala za zmago; če bi čas preračunali v metre, bi razlika znašala dva metra in 19 centimetrov.
Američanka je pred tem že slavila v Lake Louisu in bila četrta v Aspnu ter sedaj vodi v smukaškem seštevku pokala.
Skupno vodstvo je ohranila Avstrijka Marlies Schild (343), čeprav je tokrat prehitela le dve tekmovalni. Le štiri točke zaostaja njena rojakinja Nicole Hosp (339), ki je bila na smuku 18., tretja pa je že Paersonova (283).
77. zmaga Bjoerndalna
POKLJUKA - Za najboljšimi biatlonci in biatlonkami je sprin-terska preizkušnja svetovnega pokala na Pokljuki. V moški konkurenci je zmago slavil Norvežan Ole Einar Bjoerndalen, ki je bil najboljši že 77. v karieri, pri ženskah pa je bila še tretjič letos najboljša Francozinja Sandrine Bailly. Od Slovenskih predstavnikov je dobro nastopil le Klemen Bauer, ki je z 18. mestom znova segel med dobitnike točk.Preostala dva slovenska predstavnika sta nastopila v skladu s pričakovanji, Peter Dokl je bil 51., Gregor Brvar pa 59., medtem ko so povsem razočarala slovenska dekleta. Mesta izven najboljših tridesetih pač ne morejo zadovoljiti zdaj že razvajene slovenske publike.
košarka - NBA liga
Brezec čez noč v Detroit
Sežanski košarkar Charlotte Bobcats zamenjal za močnejše Pistonse
DETROIT - Osemindvajsetletni slovenski košarkar Primož Brezec je -kar se v ligi NBA rado zgodi - čez noč zamenjal klub.
Moštvo Charlotte Bobcats, za katerega je igral dobre tri sezone, je namreč zamenjal za ekipo Detroit Pistons, ki v ligi NBA kotira precej višje od njegovih dosedanjih delodajalcev. Brezec se je v središče ameriške avtomobilske industrije preselil skupaj z Argentincem Walter jem Herrman-nom, in sicer v zameno za centra Naz-ra Moham me da. Ob tem so v Det roi tu za to, da so sprosti li še eno mes to za prišleka, odpustili krilnega košarkarja Ronalda Dupreeja. Kot je ameriškim košarkarskim analitikom dejal prvi operativec »batov« Joe Dumars, je bil glavni razlog za izmenjavo košarkarjev ta, da bi preostala tri leta Mohammedove pogodbe njegov klub stala kar 24 milijonov ameriških dolarjev, za Brezca in Herrmanna pa bodo za preostanek sezone 2007/08 morali nameniti dobre tri milijone in pol. Ali zapisano drugače: že v tej se-zo ni bodo s tem pri hra ni li pri bliž no 900.000 »zelencev«. Ob tem velja po-uda riti, da se obe ma no vin cema pri moštvu, ki je trenutno tretje v vzhodni konferenci lige NBA, na koncu sezone pogodbi iztečeta.
»Čeprav smo zelo zadovoljni s finančnim delom dogovora, smo srečni tudi zavoljo dejstva, da smo v klub pripeljali dva zelo kakovostna igralca. S Charlottom smo se o nakupu Walterja Hermmana pogovarjali že na začetku sezone, ob bolj podrobnih pogajanjih pa smo se na srečo
Primož Brezec ima letos v NBA ligi povprečje le 1,9 koša in 2,2 skoka na tekmo
ansa
lahko dogovorili še za Brezčeve usluge. Sklenili smo odličen posel,« je najprej povedal Dumars, nato pa se osredo točil na 215 cm visoke ga sežanskega velikana: »Za Brezca smo se začeli zani ma ti predvsem zara di nje -go ve viši ne in dej stva, da je kljub temu, da je center, izjemno gibljiv in zna zadeti tudi z večje razdalje. Prav ob čutek za igro in mož nost podreja -nja kolektivu sta me pripeljala do tega, da v dogovor vključimo tudi slovenskega košarkarja.«
PETKOVE TEKME - Toronto je slavil v Indiani s 104:93, Rašo Nesterovič pa je za kanadsko moštvo zbral le skok, Andrea Bargnani pa je v borih 9 minutah igre dosegel le dve točki in podajo. Sacramento je v gosteh ugnal Philadel-phio s 109:99, izdaten delež k zmagi pa je prispeval Beno Udrih, ki je dosegel 15 točk, šest podaj in štiri skoke. New Jersey je na domačem igrišču ugnal Cleveland s 105:97, Boštjan Nachbar pa je za zmagovito moštvo dosegel 13 točk in tri skoke.
rokomet - V okviru 9. kroga A2-lige
Tržaški rokometaši slavili pred odločilnim dvobojem proti Brixnu, ki je sinoči izgubil proti Benetkam
Mestrino - Pallamano TS 14:26 (6:11)
PALLAMANO TS: Mestriner, Scavone, Kerpan, Leone, Varesano, Sardoč 1, Tokic 5, Lo Duca 6, Visintin 6, Nadoh 7, Carpanese 1, Fanelli. TRENER: Radojkovic.
MESTRE - Tržaški rokometaši so v okviru 9. kroga A2-lige visoko premagali ekipo Mestrino, ki pa se je krčevito upirala. »Visoka zmaga še ne pomeni lahka zmaga. Mestrino je bil trd oreh in zmagali smo le po zaslugi odlične igre v obrambi in mojstrskim posegom tržaškega vratarja Ivana Me-strinerja,« je ocenil predsednik tržaškega društva Giuseppe Lo Duca. »Po današnjem nastopu (včerajšnjem op. ur.) smo pred sobotnim 'big-match' proti ekipi Forst iz Brixna, ki je naš glavni konkurent za napredovanje v A1-ligo, optimisti.« Predsednik Lo Duca še ni vedel za dobro novico, da je Brixen sinoči doma izgubil proti CUS-u iz Benetk (21:26).
Domačini so v prvem polčasu le šestkrat zatresli Mestrinerjevo mrežo. V tem delu se je v napadu izkazal Marco Lo Duca, ki je na koncu zbral šest zadetkov. V drugem polčasu pa sta domačo mrežo kot za stavo tresla Visin-tin in Nadoh. Predsednik Lo Duca je obenem pohvalil dobro ekipno igro.
Ostali izidi: Ferrara - Seregno 30:24, Paese - Padova 25:22, Rovigo -Eppan 28:23.
Vrstni red: Pallamano TS 27, Forst 24, CUS Benetke 18, Ferrara, Se-regno 16, Mestrino, Raiffeisen 13, Ro-vigo 12, Magnago, Paese 6, Eppan 3, Pa-dova -2.
Žensko SP v Franciji: Finale Rusija-Norveška
PARIZ - Branilke naslova Ruske in Norveške rokometašice so finalistke svetovnega prvenstva v Franciji, V pol-finalu v Parizu so Rusinje premagale Romunke s 30:20 (17:8), Norvežanke pa Nemčijo s 33:30 (19:16). Finale bo danes ob 16.30.
Plavalno EP: Koprčan Matjaž Markič le četrti
DEBRECEN - Koprčan Matjaž Markič je na plavalnem EP v kratkih bazenih le za las zgrešil medaljo. Na 50 m prsno je bil četrti, medaljo pa je zgrešil za vsega tri stotinke sekunde. Markič je na EP prišel po medaljo. Že v polfina-lu se je izkazal, ko je s 27,03 za pet sto-tink izboljšal osebni in slovenski rekord. Izid 27,08 je dosegel leta 2005 na prvenstvu v Trstu in takrat z njim osvojil bronasto medaljo. V finalu je Mar-kič najprej nekoliko zamudil na startu, za nameček prišel še slabo v cilj in namesto novega rekorda, medalje in izida pod 27 sekundami, je bil s 27,12 za tri stotinke počasnejši od Italijana Alessandra Terrina. Zmagal je Ukrajinec Oleg Lisogor 26,75, srebro pa je s 26,95 Norvežan Alexander Hetland.
Italijanka Federica Pellegrini je na 400 m prosto osvojila srebrno medaljo za Francozinjo Manaudou. Na 1.500 m jeFederico Colbertaldo osvojil bron, medaljo enega kovine pa je na 100 m prosto osvojil Filippo Magnini.
/
ŠPORT
Nedelja, 16. decembra 2007
29
Renato Štokelj
kroma
finančnih zmogljivostih bi moral projekt vključevati kakovosten igralski kader in stro-kovno-organizacijsko vodstvo: »Menim, da ne sežanska ne tržaška ekipa nimata niti enega igralca, ki bi lahko nastopal v ligi NLB. Za nastopanje na takem nivoju kot je Jadranska liga, torej tretja ali celo druga najmočnejša liga v Evropi, bi morali pokupiti celotno nov igralski kader.« Ne tržaško ne sežansko društvo nimata, po mnenju Ger-jevica, zadovoljivega strokovnega in organizacijskega kadra. Tak projekt bi namreč zahteval trenerje, kondicijske trenerje, zdravniško službo, osebne trenerje in ce-
Marko Ban
kroma
košarka - Projekt Acegas Aps - Kraški zidar za nastop v Jadranski ligi
Zanimiva ideja, kaj pa kader in finančna sredstva?
Štokelj:»Gre predvsem za ekonomske interese Acegasa«« - Za Bana in Gerjeviča vprašljiv igralski kader
Zanimiva a tudi tvegana pobuda. Tako razmišljajo naši košarkarski izvedenci o pobudi za sestavo skupne sežansko-tržaš-ke ekipe Kraški Zidar - Acegas, o kateri smo poročali že včeraj in po kateri naj bi skupna ekipa v čimkrajšem času dosegla uvrstitev v ugledno Jadransko ligo NLB.
Igralski kader, finančna sredstva in posamični interesi klubov so ovire, ki so jih omenili Marko Ban, bivši prvoligaš in predsednik ŠD Kontovel, Renato Štokelj, podpredsednik KK Bor ter košarkarski strokovnjak in trener mladinskih ekip Jadrana Mario Gerjevic.
Shengenska atmosfera najbrž preveva tudi košarkarski prostor. Tega mnenja je Renato Štokelj, ki je pozitivno ocenil možnost sodelovanja med tržaškim in sežanskim klubom: »Sicer pa menim, da je v celotnem projektu še veliko neznank. V prvi vrsti bo Kraški zidar težko dobil pravega sogovornika. Tržaški klub se javnosti predstavlja kot kadrovsko šibek. Obenem pa ni solidnega odbora, ki bi zagotavljal dolgoročno načrtovanje,« meni Štokelj in dodaja, da se pri tem zastavlja vprašanje o usodi tržaške ekipe v B2-ligi, ki bo najbrž vzpodbudilo pomisleke. »Če bo projekt zaživel, gre to predvsem zaradi ekonomskih interesov Acegasa, ki bi tako pridobil možnost širitve proti vzhodu.«
V primeru, da bi projekt zaživel, bi v Trstu lahko spet gledali vrhunsko košarko. Tudi s tega vidika se zdi Marku Banu pobuda zanimiva, »dvomim pa, da bi uspeli z igralskim kadrom obeh ekip sestaviti kvalitetno ekipo. Enostavno združevanje ne bi zadostovalo za uresničitev vseh ciljev. Že sama uvrstitev med prve tri ekipe v slovenskem prvenstvu je vprašljiva. Prve tri ali štiri ekipe v slovenskem prvenstvu so primerljive z ekipami italijanske A2-lige, torej gre za visok nivo. Razlike med posameznimi slovenskimi ekipami so očitne,« je dodal in pojasnil, da bi bilo za uresničitev takega projekta potrebna res velika ekonomska sredstva: »Oba pokrovitelja, ki že špekulirata pri upravljanju klubov, bi težko sestavila kakovostno ekipo. Zanimiv projekt pa bi prav gotovo privabil druge vlagatelje, ki bi omogočili sestaviti ekipo za višji nivo,« je zaključil Ban.
Enakega mnenja je tudi košarkarski strokovnjak Mario Gerjevic: »V tak projekt bi morala oba pokrovitelja vlagati veliko več denarja kot sta pripravljena. Vprašanje je, ali imata Acegas Aps in Kraški zidar dovolj denarja. Če bi ga imela, bi ga najbrž vlagala že sedaj, ko sta obe ekipi na dnu lestvice,« je povedal Gerjevic in poudaril, da se po njegovem mnenju zdi celoten projekt nerealen, prava iluzija. Ob
lotno organizacijsko strukturo, ki mora delovati. To so pogoji, ki bi bili vabljivi tudi za mladega igralca, ki bi želel napredovati. »Če takih pogojev ne bi ustvarili, bi težko privabili kogar koli. Nastopanje s tridesetlet-niki pa ne vodi nikamor, dobro delo z mladimi je edino, ki lahko prinese rezultate,« pravi Gerjevic, ki meni, da bi morali društvi v projekt vložiti minimalno od 850.000 evrov do enega milijona evrov na leto: »Z manjšim proračunom lahko delujejo na visokem nivoju le tista društva, ki imata lasten igralski kader. To sta na primer v Sloveniji Helios in Slovan, ekipi, v katerih je 70-
80 % igralcev domačega produkta.«
Visoko donečih projektov je bilo že več, se spominja Gerjevic, tako na eni kot na drugi strani meje, a so se hitro razblinili. »Denar za eno ali dve sezoni že najdeš, kaj pa potem? Le dolgoročno načrtovanje lahko ustvari nekaj več: to pa lahko zagotoviš le z lastnim igralskim kadrom in kvalitetno strokovno-organizacijsko strukturo,« meni sežansko-zagrebški strokovnjak in predlaga obema poloma: »Obe društvi bi morali najprej doseči kar največ v svojih prvenstvih in ustvariti kvalitetno bazo. Šele nato bi lahko načrtovali tak projekt.« (V.S.)
smučanje
Lara Purič prva, Minej Purič drugi
Z včerajšnjim slalom na Sap-pa di se je za kategoriji na-raščajniki/de-kli ce pri če la deželna smučarska sezona. Tekma še ni štela za deželno prvenstvo, udeležili pa so se je vsi najboljši smučarji iz naše dežele, kar pomeni, da je bila odličen test za preverjanje opravljenega dela. V tem pogledu je bil rezultat za barve naše ekipe »Ski Pool Gadi« nadvse spodbuden. Med naraščajnicami je namreč Lara Purič (ŠD Mladina) osvojila nič manj kot prvo mesto s štirimi stotinkami sekunde prednosti pred drugo uvrščeno Giulio Fi-or, tretje uvrščena Giulia Badaloni pa je zaostala 24 stotink sekunde.
Odlično se je v isti kategoriji med fanti odrezal tudi Minej Pur-ič, ki je pristal na 2. mestu, za zmagovalcem Marcom Maroccom pa zaostal za 66 stotink sekunde. V isti kategoriji je bil Štefan Zužek dvaindvajseti. Danes bo na Sappadi na vrsti še veleslalom.
hokej na rolerjih - 7. krog Al-lige
Na Pikelcu padel Empoli
Pomembna zmaga proti direktnemu tekmecu v boju za »play-off« - Aleš Fajdiga kar trikrat premagal vratarja gostov
Aleš Fajdiga je dosegel tri zadetke
kroma
Polet Kwins ZKB - Hockey Empoli 4:2 (1:0)
POLET KWINS ZKB: Petronijevič, Mojmir Kokorovec, Poloni, Samo Kokorovec, Ferjanič (1 zadetek), Battisti, Cavalieri, Lončar, Fabietti, Fajdiga (3), Cavalieri, De Iaco. TRENER: Aci Ferjanič.
Poletovi »konji« so dosegli zelo pomembno zmago proti moštvu, ki je na lestvici imelo tri točke več. Zmaga varovancev trenerja Ferjaniča je povsem zaslužena, saj so Faj-diga in soigralci predvsem v drugem delu srečanja imeli stalno pobudo v svojih rokah.
Prvi zadetek je padel že po 6 minutah igre, ko je Jure Ferjanič po izvrstni podaji Faj-dige prvič premagal vratarja gostov. Polet je v prvem polčasu sicer predvajal raztrgano igro. Razen zadetka, si resnejših priložnosti ni priigral. Gostitelji so bili mogoče nekoliko preveč živčni, kot zgovorno kaže podatek, da so kar štirikrat ostali na igrišču z možem manj (Empoli samo trikrat). Zelo dobro je delovala obramba, vratar Aleš Petronijevič pa je nekajkrat odlično posegel. Drugi polčas pa je bil veliko bolj zanimiv, saj smo videli kar pet zadetkov. V 23. minuti je Fajdiga z močnim strelom z desne ploščico spravil v vrata Empoli-
ja. Niti minuto pozneje pa je za goste ob bučnem navijanju skupinice prijateljev iz Slovenije zadel Simon Žerdin. Ko je tekla 27. min. pa je Aleš Fajdiga izkoristil napako obrambe Empolija in znova zatresel mrežo gostov. Oster mraz, ki je segal globoko v kosti (termometer na zidu slačilnice je neizprosno kazal ničlo) ni motil hokejistov, ki so švigali po openski ploščadi. V 34. minuti je Fajdiga od daleč še četrtič zatresel mrežo gostov. To pa ni bil zadnji gol srečanja, saj 39 sekund pozneje je Žerdin v veselje svojih navijačev še drugič premagal Petronijeviča.
IZJAVI PO TEKMI
Aleš Fajdiga, najboljši igralec srečanja: »Začeli smo živčno. Igra nam ni takoj stekla, vsekakor moram čestitati vsem fantom za borbenost. Zdaj gremo v Vicenzo po zmago.«
Slovenski igralec Empolija Simon Žerdin: »Polet je dobra ekipa, ki ima zelo dobre posameznike. Rad bi se zahvalil vsem svojim navijačem, ki so prišli na Opčine. Kar se tiče prvenstva, upam, da se bomo uvrstili med prvih osem
Rado Šušteršič
nogomet - Po zmagi v vnaprej igrani tekmi 13. kroga 2. amaterske lige
Zarja Gaja zdaj tretja na lestvici
Tekmo je v 90. minuti odločil Vili Bečaj - Poledenelo igrišče je negativno vplivalo na kakovost igre - Dober nastop rumeno-modre obrambe
Nogometaša Zarje Gaje Martin Grgič (z žogo) in Igor Ghezzo v akciji
kroma
Zarja Gaja - Mossa 1:0 (0:0) STRELEC: Bečaj v 90. min.
ZARJA GAJA: Carmeli, V. Križmančič, G. Križmančič, Segulin, Kariš, Schiraldi, Pal-misano, Bečaj, Grgič, Fratnik (Clarich v 91. min.), Ghezzo (Satti v 65. min.).
MOSSA: Francescotto, Soprani, Ber-not, Ursic (Dimarch), Medeot, Baraz, Sorge, Bressan, Burlon, Serbeni (Polan), Forchias-sin.
Rumeni kartoni: V. Križmančič, Kariš in Fratnik.
Temperatura okrog nič stopinj Celzija in poledenelo igrišče. Maloštevilni in premraženi gledalci (opazili smo tudi prave ruske kučme) v Bazovici se niso bog ve kako ogreli ob medli predstavi obeh enajsteric. »Danes (včeraj op. ur.) je bilo skoraj nemogoče igrati lep nogomet, saj je bilo igrišče ledeno in na določenih predelih se je drselo,« je po tekmi v slačilnicah poudaril kapetan Zarje Gaje Fabio Schiraldi.
Prvih četrt ure je minilo brez pomembnih akcij. Le v 11. minuti je Kariš lepo podal do Fratnika, ki je bil v dobrem položaju, a so ga branilci Mosse pravočasno nevtrali-
zirali. V 20. minuti se je zatresla domača mreža. Sodnik pa je zadetek razveljavil, češ da je bil prej prekršek nad Goranom Križmančičem. S tribune je večina gledalcev ocenila, da je bil zadetek veljaven. Branilec Zarje Gaje pa nam je nasprotno po tekmi zaupal, da je bil prekršek čist kot solza. Minuto kasneje bi lahko rumeno-modri (včeraj so igrali z rdečimi dresi) povedli, toda napadalec Igor Ghezzo je bil z dveh metrov od vrat nenatančen. V 23. minuti je nasprotnikov vratar ubranil še Fratnikov strel z glavo. To je bilo v prvem polčasu tudi vse.
V drugem delu ni bilo večjih sprememb. Gostje iz Moša so dokazali, da povsem upravičeno zasedajo zadnje mesto na lestvici. Veliko je bilo zgrešenih podaj in brezglavega nabijanja. Zarja Gaja je igrala bolj organizirano in s podajami skušala priti do nasprotnikovega kazenskega prostora. Po štirih minutah je nekdanji slovenski reprezentant Vili Bečaj zgrešil z dobrega položaja. V 53. minuti je Koprčan še enkrat ustrašil nasprotnikove navijače: močan strel s kakih dvajsetih metrov se je odbil od prečke. Do 30. minute, ko branilec Kevin Segulin ni za las z gla-
vo zadel v polno, se je igra v glavnem odvijala na sredini igrišča. Mossa je edinikrat resno zaposlila vratarja Carmelija v 35. minuti, ko se je predložek z desne strani spremenil v nevaren strel. Ko je sodnik pokazal na tri minutni podaljšek, je Vili Bečaj s prostega strela ukanil slabo postavljenega nasprotnikovega vratarja. 1:0 in veselje na igrišču ter na tribuni. Čakajoč na ostale današnje tekme 13. kroga se je Zarja Gaja povzpela na tretje mesto na lestvici, sedem točk od vrha.
NAŠE OCENE - Pri Zarji Gaji je obrambna vrsta dobro opravila svoje delo. Trojica Goran in Vitomir Križmančič ter Kevin Segulin (vsi 7,5) so zelo malo tvegali in vsakič pravočasno zaustavili napadalce Mosse.
IZJAVA PO TEKMI - Napadalec Zarje Gaje Igor Ghezzo: »Obvezno bi morali magati, saj je Mossa slabša. Igrišče ni bilo optimalno in je negativno vplivalo na igro. Še dobro, da je Bečaj dal zadetek tik pred iz-
tekom srečanja.« (jng)
OSTALI IZID - Elitna liga: Gonars -Palmanova 4:2;
DEŽELNI MLADINCI Juventina - Muggia 1:1 (1:1)
STRELEC ZA JUVENTINO: Mauro Peric v 15. min.
JUVENTINA: Kardas, Fici, Lamanda (Ciroletti), Patrone, Cipolla, Lorusso (Cadez), Graba, Galliussi, Černic (Stasi), Peric, Mo-horic.
Juventina je z dobro igro zaustavila solidno ekipo iz Milj. Vesna - San Luigi 0:4 (0:3)
VESNA: Sapienza, Burni, Zarba (Ra-dos), Candotti, Fantina, S. Rossoni (Tuccio), Zampino, Martinelli (Sandri), Turello (Dajič), De Bernardis, Simonis.
Vesna mora čimprej pozabiti na včerajšnji nastop. V sredo (ob 18.30) bodo plavi igrali še zaostalo tekmo proti Unionu 91 (v Percottu). Ostali izidi: S. Canzian - Seve-gliano 2:0, Ponziana - Costalunga 2:5, Sta-ranzano - Union 1:0.
ZAČETNIKI 7:7 - Izida: Pro Gorizia - Juventina 6:3, Pomlad B - Gallery 0:4.
30
Nedelja, 16. decembra 2007
VREME, ZANIMIVOSTI

ženska c-liga
Sloga do »obveznih« točk proti
Vivilu
Sloga List - Menokal Villa Vi-centina 3:0 (25:20, 25:14, 25:16)
SLOGA LIST: Ciocchi 8, Cvelbar 11, Fazarinc 11, Pertot 14, A. Spangaro 3, Starec 8; Chirani (L) 1, Gantar, Maurovich 1, M. Spangaro. TRENER: Maver.
Sloga List je sinoči po pričakovanjih osvojila nove tri točke proti najmlajši ekipi letošnjega prvenstva.
Zmaga je bila seveda nujna, saj si slogašice proti slabšim nasprotnikom ne smejo privoščiti spodrsljajev. Zaradi tega so naše igralke začele nekoliko živčno in zadržano in se nikakor niso mogle sprostiti. Menokal, ki nima kaj izgubiti je zaigral presenetljivo dobro in borbeno, kar je slogašice na začetku tekme nekoliko zmedlo, vendar so se stvari kaj kmalu uredile.
V prvem setu je videmska ekipa sicer dosegla sorazmerno visoko število točk, v nadaljevanju pa je bila tekma povsem enosmerna. Slogašice so tako na svoji težki poti do obstanka v ligi naredile nov pomemben korak naprej, kar je navsezadnje tudi najpomembneje. (INKA)
Ostali izidi: Rivignano - Libertas TS 0:3, Martignacco -Chions 0:3, Talmassons - Palaz-zolo 3:1, Triveneto PN - Virtus TS 3:0, Porcia - Lucinico 3:1, Volleybass UD - Cormons 0:3.
Vrstni red: Porcia 29, Triveneto PN 25, Martignacco 23, Lucinico 22, Palazolo in Talmas-sons 16, Libertas TS 15, Chions 14, Cormons 13, Volleybas UD 12, Sloga List 10, Virtus TS 8, Rivi-gnano 7, Villa Vicentina 0.
moška c-liga - Vsi trije seti na razliko
Tabor Televita namučil vodilni VBU
Zelo dragoceni točki Soče ZBDS v Basilianu - Korak nazaj Vala Imse
VBU - Sloga Tabor Televita 3:0 (26:24, 26:24, 31:29)
SLOGA TABOR TELEVITA: Vasilij Kante 3, Riolino 16, Slavec 11, Sorgo 9, I. Veljak 4, V. Veljak 3, Privileggi (L), M. Kante 1, Peterlin. TRENER: Božič.
Proti prvo uvrščeni ekipi je Sloga Tabor Televita sicer gladko izgubila, vendar bi bil rezultat lahko povsem različen kot jasno pričajo končni izidi v posameznih se-tih. Naša ekipa tokrat ni bila popolna. Matevž Peterlin zaradi težav s hrbtom ni mogel igrati, Riolino je nastopil kljub povišani temperaturi (a je bil kljub temu najbolj učinkovit na mreži), za nameček pa si je še Vanja Veljak med samo tekmo rahlo poškodoval gleženj, a je kljub temu srečanje odigral do konca. Trener Božič je imel tako res zelo malo maneverskega prostora. Tekma se za Sloga Tabor Televita ni začela najbolje, naši odbojkarji so zaigrali precej raztrgano in apatično, tako da je VBU povedel že s 24:17, tedaj pa se je potek tekme povsem spremenil, saj so Slogaši zaigrali kot prerojeni in s serijo uspešnih akcij izenačili pri 24. točki. V naslednji akciji jih je sodnik očitno oškodoval po ostrem protestu trenerja pa dosodil Slogi Tabor še rumeni karton in s tem set podelil domačinom. Naša ekipa to ni zmedlo, Slogaši so v naslednjih dveh setih zaigrali zelo borbeno in zbrano in bili vseskozi povsem enakomerni domačinom, ki pa so imeli v odločilnih trenutkih pač več športne sreče od naših odbojkarjev. (INKA)
Basiliano - Soča Zadružna banka Doberdob Sovodnje 2:3 (26:28, 25:18, 25:17, 20:25, 13:15)
SOČA ZBDS: Braini 6, Testen 9, S. Černic 14, Čevdek 7, I. Černic 8, Valen-tinčič 18, J. Černic 3; Košir (L), Ma. Černic 1, Devetak, Škorjanc, Juren. TRENER: Battisti.
Soča je proti neposrednemu tekmecu osvojila zlata vredni točki, še posebno, če pomislimo, da so Battistijevi varovanci
Sočan, na sliki je Gregor Testen, so v Basilianu že izgubljali z 2:1, na koncu pa osvojili dve dragoceni točki v boju za obstanek
kroma
že izgubljali v setih z 2:1. »Za reakcijo v četrtem setu zaslužijo vsi fantje veliko pohvalo. V končnici petega niza pa so pokazali veliko borbenost, predvsem pa izredno željo po zmagi,« je po telefonu ob koncu srečanja povedal trener Battisti in že po glasu je bilo jasno, da se je zmage izredno veselil in da je bil ponosen na svoje fante. Sočani so srečanje pričeli zelo borbeno in z veliko zagrizenostjo v izredno izenačeni končnici slavili zmago. V drugem in tretjem nizu pa je začel pešati sprejem. Poznalo se je, da so minuli teden zaradi epidemije gripe bolj malo trenirali in niza sta tako splavala po vodi. Vendar to ni potrlo naših odbojkarjev, ki so v 4. setu pokazali zobe in z odlično igro izsilili peti niz.
Faedis - Val Imsa 3:0 (25:15, 25:19, 25:13)
VAL IMSA: Pantič 3, Lavrenčič 5, Ombrato 7, Mucci 2, Masi 6, Berzacola 4, Plesničar (L), Nanut 2, Brisco 1, Corva 0,
Florenin 0, Sancin. TRENER: Jerončič.
Po nekaj dobrih nastopih so valovci ponovno zapadli v apatijo. V Fojdi jim proti ekipi svojega bivšega kapetana Ferija (in Snidera) prav nič ni šlo od rok in Faedis jih je premagal tako rekoč z najmanjšim naporom, sam pa ni pokazal prav dosti. Pomlajeni Valovi vrsti je že na začetku pošlo zaupanje, delovala je neborbeno, v njeni igri pa je bilo preveč napak. Z zgrešenimi napadi so nasprotnikom podarili 14 točk, šestkrat so jih blokirali, doživeli so pet asov, sprejem pa je bil nezadosten (le 13 dobrih sprejemov od 66). Skratka, črn dan, na katerega je treba čim prej pozabiti.
Ostali izidi: Buia - Prata PN 2:3, Val-panera UD - Cus 3:1, Pav Natisonia - San Vito 2:3. Vrstni red: VBU 20, Prata PN 18, San Vito 16, Buia 15, Sloga Tabor Televita, Pav Natisonia in Faedis 13, Soča ZBDS 9, Basiliano 8, Cus in Val Imsa 6, Valpa-nera UD 4.
v torek
Telovadna akademija ŠZ Dom
ŠZ Dom, ki že od zdavnaj polaga veliko pozornosti na vzgojo mladih, bo imelo v torek 18.12. ob 19.30 v telovadnici Kulturnega doma v Gorici svojo božično akademijo.
Pri kaz raz nih te lo vad nih, športnih in plesnih veščin bo kot po navadi zelo pester, saj se bodo pred publiko predstavile vse društvene sekcije, od »drobiža«, ki obiskuje športni vrtec, pa do nekoliko večjih fantkov in deklic, ki jih zanimajo osnove orodne telovadbe in športne ritmične gimnastike. Kako se prodira in meče na koš pa bodo pokazali mladi košarkarji, ki jih je letos kar precej.
Navada je tudi, da pri telovadnih prikazih ŠZ Dom nastopijo tudi skupine iz drugih športnih sredin in drugih športnih panog. Letos bosta v goste prišli kar dve skupini: svoje »mojstrovine« na kolescih bodo prikazale kotalka-rice KŠD Vipava s Peči, ki v svoji sredi imajo nekaj res izvrstnih kotalkaric, razne zvrsti plesa pa bo predstavila skupina mladih do 14. leta, ki deluje pod okriljem znanega Plesnega kluba Rebula iz Nove Gorice.
Obe ta se to rej kar bo gat program večera, ki se bo zaključil z voščili in družabnostjo za vse nastopajoče in njihove starše. (vip)
moška in ženska d-liga - V Trstu proti solidnemu moštvu Pallavolo Trieste
Dragocena zmaga Olympie Tmedia, Bor Breg osvojil dve, Govolley pa eno točko, Kontovel vodilnemu iztrgal set
Olympia Tmedia je z zmago v Trstu še utrdila svoj položaj tik pod vrhom lestvice moške D-lige
kroma
Pallavolo TS - Olympia Tmedia 0:3 (27:29, 15:25, 24:26)
OLYMPIA TMEDIA: Faganel 18, Lango 17, Terčič 15, Caregari 5, Dornik 5, F. Hlede 6; Maraž (L), J. Hlede, Šfiligoj, Vo-grič, Brotto. TRENER: Conz.
Olympia je v Trstu osvojila tri pomembne točke proti zelo solidni ekipi, ki ima v svojih vrstah dva zelo izkušena od-bojkarja. Samo drugi niz je bil enosmeren, saj je Olympia diktirala tempo od uvdone točke vse do konca. V prvem nizu so varovanci trenerja Conza pričeli bolj slabo. Gostitelji so povedli z 20:14 predvsem zaradi naivnih napak Goričanov. V nadaljevanju pa so le pokazali kaj znajo in v napeti končnici ohranili mirno kri. Tretji niz je bil zelo podoben prvemu. Trener Pallavola je igralca Visciana premaknil na center in Olympia je prejela kar 4 zaporedne bloke. Pallavolo je tako najprej povedel z 22:20, nato celo s 24:23, vendar Tmedia se ni predala malo-dušju in z dvema odličnima napadoma zaključila set. Pohvalo zaslužijo prav vsi igralci, še posebno pa mlada Lango in Terčič.
Ostali izidi: Broker TS - Porcia np, Cervignano - San Quirino 0:3, Volley UD -Cordenons 0:3, Rigutti - Fincantieri 3:2. Danes: Club Altura - Sloga. Vrstni red: Porcia* in Fincantieri 21, Olympia Tmedia in San Quirino 16, Rigutti 15, Sloga* 12, Pallavolo TS 10, Club Altura* 9, Cordenons 7, Cervignano 6, Broker TS* 5, Volley UD 0 (* s tekmo manj)
ŽENSKA D LIGA Bor Breg Kmečka banka - Paluzza: 3:2 (25:19, 23:25, 25:18, 24:26, 16:14)
BOR BREG KMEČKA BANKA: Vo-dopivec 18, Della Mea 13, Colsani 16, Spe-tič 8, Flego 13, Gruden 3, Contin libero, Le-
govich 2, Grgič 1, Sancin 0, Žerjul 0, Sa-dlowski. TRENER: Kalc.
Združena ekipa je po dolgem boju prešla do svoje šeste zmage. Plave so tokrat igrale precej nihajoče, sicer bi lahko bila zmaga bolj gladka, saj so tudi v drugem in četrtem nizu dolgo vodile. Domačinke so tekmo začele agresivno, odločilno prednost pa so si priborile šele na sredini seta, ko so se končno razigrale v napadu. Paluzza se je do konca borila, prednost naših igralk, pa je bila že prevelika. V drugem setu so nasprotnice na začetku povedle, domače igralke pa so takoj reagirale in sredi seta že vodile tudi 18:14. Tedaj se je v njihovi igri nekaj zataknilo, slabše so sprejemale, v napadu pa niso bile več učinkovite. V tretjem setu so plave s Colsanijevo na čelu igrale kot prerojene, v obrambi so prestregle več napadov nasprotnic, na mreži pa so bile izredno učinkovite, borbena Paluzza pa ni popustila. V četrtem setu je močno forsirala servis, kar se je na koncu tudi obrestovalo, saj so plave večkrat s težavo gradile igro. Kljub temu bi lahko v končnici tudi slavile, a niso bile dovolj prisebne. Zadnji niz je bil do konca napet in izenačen, na srečo pa so plave ohranile mirno kri, odločilno točko pa je dosegla Fegova. (T.G.)
Govolley Kmečka banka - Buia 2:3 (24:26, 25:18, 25:18, 23:25, 11:15)
GOVOLLEY KB: M. Zavadlav 7, Uršič 23, Bressan 4, Černic 24, Visintin 4, Alberti 0, Mania' 23,G. Zavadlav, Petejan. TRENER: Petejan
Scenarij srečanja je bil že v naprej napisan, ali bolje prepisan, kajti je bil potek tekme v vsem sličen , če ne že enak, razpletu prejšnjih. Domačinke izgubljajo srečanja v končnici posameznih nizov, četudi si sko-
raj sistematično ob koncu srečanja priigrajo številčno več točk od nasprotnic. Tudi tokrat so zatajile na podoben način in si zapravile, tako v prvem, kot v četrtem nizu vodstvo, ki bi jih bilo moralo pripeljati do zmage. V prvem nizu je svoje dodal tudi sodnik, ki je zadnji dve točki napačno prisodil gostjam. Vsekakor so tokrat domačinke pokazale veliko boljšo igro v primerjavi z minulimi srečanji. Poraz gre pripisati neizkušenosti nekaterih igralk in nezmožnosti obdržanja potrebne ravni zbranosti v ključnih trenutkih tekme.
Trener Petejan se je tokrat odločil da
poveri mesto korektorja Isabel ManiaJ ki je igrala uspešno in bila gotovo najboljša v svoji ekipi. V prvem nizu je bil izid neodločen vse do 20. točke, ko so si domačinke nabrale prednost dveh točk, ki pa jo niso znale obdržati do konca, zaradi treh zaporednih neizsiljenih napak, katerim lahko prištejemo še dve sodniški. V drugem in tretjem nizu so si domačinke kaj kmalu priigrale prednost in jo do konca še povečale. Četrti niz je bil v rokah domačink vse do izida 21:7, ko so prišle na površje običajne vrzeli. Tudi v petem nizu so domačinke vodile ob menjavi igrišča, ko so gostje z delnim izidom
8:3 izrabile najšibkejšo igralno pozicijo domačih igralk in tako zmagale srečanje. (J.P.)
Kontovel - Tarcento 1:3 (19:25, 29:27, 16:25, 17:25)
KONTOVEL: Bukavec 13, Lisjak 10, Pertot 1, M. Starc 9, Verša 8, A. Zuzič 8; Ka-pun (L), Micussi 0, N. Starc 1, V. Zuzič 0, Milič. TRENER: Cerne.
Kontovelke se prvouvrščenega Tar-centa niso prestrašile. Pred domačo publiko so zaigrale borbeno in s prikazano igro povsem zadovoljile. S kančkom sreče bi na Kontovelu ostala tudi točka, a je vodilni Tar-cento v ključnih trenutkih dokazal, da upravičeno stoji na vrhu lestvice.
S prodornimi napadi in učinkovito obrambo so gostije takoj povedle. Konto-velke so po začetni negotovosti zaigrale boljše v vseh elementih, ter se gostijam približale na dve točki (18:20). To pa je bilo vse, kar so zmogle v uvodnem nizu. Sledila je odlična predstava Starčeve in soigralk, ki so prevzele vodstvo že po uvodnih udarcih in največje vodstvo vknjižile pri 23:19. Tarcento pa je nato izenačil na 23:23. V razburljivi in izenačeni končnici pa so s prepričljivejšo igro prevladale Cernetove varovanke. V tretjem nizu gostiteljice niso obdržale zmagovitega ritma in po raztrgani igre klonile, v zadnjem pa so starejše in izkušene igralke Tarcenta prevladale, čeprav so se domače igralke upirale vse do končnice.
Ostali izidi: Pasiano PN - Fiume Veneto 2:3, Cordenons - Reana 3:2, Manzano - Pradamano 3:0, Cervignano - Roveredo 0:3. Vrstni red: Tarcento 30, Cervignano 21, Cordenons in Roveredo 18, Bor/Breg KB 16, Paluzza in Buia 15, Reana, Fiume Veneto, Manzano in Pradamano 14, Pasiano PN 9, Kontovel in Govolley KB 6.
/
KOŠARKA
Nedelja, 16. decembra 2007
31
moška c1-liga - Pomembna zmaga belo-zelenih v gosteh
Bor Radenska prekinil serijo petih domačih zmag Padove
Tržaški košarkarji so slavili zmago po zaslugi obrambe - Odlična Burni in Samec
Virtus Padova - Bor Radenska 61:64 (21:12, 34:36, 45:50)
BOR RADENSKA: Krizman 2 (-, 1:2, 0:1), Visciano 4 (0:4, 2:7, 0:1), Cre-vatin 6 (-, -, 2:3), Štokelj 5 (-, 1:2, 1:2), Burni 18 (5:6, 2:6, 3:4), Samec 16 (2:2, 7:8, -), Kralj 9 (3:4, 3:4, 0:1), Madonia 4 (-, 2:6, -), Bole n.v., Nadlišek n.v. TRENER: Mura. PON: Samec v 38. min.
Z granitno obrambo je tržaški Bor Radenska v gosteh v Padovi osvojil zelo pomembni točki. Domači Virtus, ki je bil tretji na lestvici in je pred tem na domačem parketu zmagal petkrat zapored, so premagali brez bolnih Babi-cha in Zerialija. »Ponavadi smo zmagali, ker smo bili natančni in spretni v napadu. Tokrat pa smo slavili po zaslugi dobre obrambe,« je ocenil tekmo trener belo-zelenih Andrea Mura, ki je pohvalil nastop celotne ekipe.
Bor ni začel najbolj briljantno in gostitelji so po seriji uspešnih trojk po-vedli. V drugi četrtini, predvsem po zaslugi Crevatina (2 trojki), so borovci najprej izenačili, zatem pa vodstvo
Borovec Daniel Crevatin	kroma
obdržali vse do zvoka sirene. Belo-ze-leni bi lahko vodstvo še povečali, toda v napadu niso bili najbolj natančni. Pa-dovi pa ni uspelo nadoknaditi izida predvsem po zaslugi odlične borove
obrambe, ki je domačinom pustila malo manevrskega prostora. V zadnji četrtini se je Padova nevarno približala na minus eno točko (61:62). A borovi košarkarji so brez panike in brez večjih težav spretno obvladali situacijo ter na koncu zasluženo slavili. Pri Boru sta se tokrat izkazala Alan Burni (18 točk) in Štefan Samec (16 točk), ki je kraljeval pod košema. V drugi četrtini je zelo dobro igral Daniel Crevatin. Dodati pa moramo še, da je včeraj praznoval dvajseti rojstni dan Matej Nadlišek (vse najboljše!).
Ostali izidi: Limena - Spilimber-go 62:64, Eraclea - Caorle 66:63, Corno di Rosazzo - Euro&Promos Udine 78:51. Danes: Venezia - Montebelluna, Vicenza - Codroipo, Roncade - Marghera, Cordenons - S. Daniele.
ŽENSKA A2-LIGA - Izid: Cervia -Libertas Videm 47:54; danes: Bologna - Hotel Greif Milje.
ŽENSKA B-LIGA - Izida: Ginna-stica Triestina - Sarcedo 61:66, Sca-meservice Tržič - Treviso 44:65.
c2-liga
Jadran Mark danes doma proti Santosu
Jadranovce čaka danes pri Briš-čikih (pričetek ob 18. uri) doslej najtežji domači nastop, saj mu Santos sledi na lestvici moške C2-lige le s točkama zaostanka. Tržačani imajo kvaliteten igralski kader in utegnejo biti nevaren nasprotnik, jadranovci pa so favoriti, če igrajo maksimalno zbrani od začetka do konca tekme.
Včerajšnji izidi: CBU - Tricesimo 81:72, Ronchi - Basket Time 81:71, ACLI Fanin - Cervignano 78:69, Cormons - Aviano 72:76, CUS Udine - San Vito al Tagliamento 63:80. Danes: Ardita - Portogruaro, Latisa-na - Muggia, Jadran Mark - Santos.
moška d-liga - Proti goriškemu Athletismu
Breg vseskozi boljši tekmec
Gostje vodili le na samem začetku - Kljub okrnjeni postavi bi Kontovel Sokol lahko premagal direktnega tekmeca za obstanek Draga
Breg - Radio Gorizia Uno Athletismo 79:61 (20:15, 39:32, 66:47)
BREG: Puzzer 4 (-, 2:2, -), Sila 14 (1:3, 2:4, 3:6), Jevnikar 10 (4:4, 3:6, 0:1), Laudano 15 (3:4, 3:6, 2:5), Križman 4 (-, 2:2, 0:2); Cerne 6 (1:2, 1:5, 1:1), Ciacchi 12 (3:6, 3:7, 1:3), Widmann 8 (0:1, 4:5, 0:2), Udovič 6 (2:3, 2:4, -), Grazioso nv. TRENER: Pregare.
Breg je po nepričakovanem porazu v prejšnjem krogu spet zanesljivo zmagal proti goriškemu Athletismu. Z izjemo prvih šestih minut igre, ko so gostje z bolj učinkovito igro v napadu povedli z 9:15, so bili Brežani vseskozi boljši tekmec. S koši razpoloženih Laudana in Ciacchija so v minuti in pol izničili zaostanek. V napadu so stalno prodirali v nasprotnikovo raketo in po podvajanju podajali prostemu soigralcu, v obrambi pa pridobili kopico žog in takoj dosegali koše v protinapadu. Tako so v petih minutah z delnim izidom 15:0 odločno prevzeli vodstvo. Gostje celih šest minut niso dosegli koša iz igre, za tem pa se s šestimi točkami v dveh akcijah spet nekoliko približali (28:22). V glavnem so Pregarčevi varovanci v tem delu obdržali prednost desetih pik. V drugi in tretji četrtini sta oba trenerja poskusila zmesti nasprotnike s consko obrambo 2-3. Pri tem se je na obeh straneh povečalo predvsem število izgubljenih žog in sploh naivnih napak. Brežani so s serijo treh trojk (eno Ciacchijevo in dvema Laudanovima) takoj na začetku tretjega dela povečali vodstvo na +16. Za tem sta ekipi izmenično dosegali nekaj zaporednih košev. Trinajst minut in pol pred koncem tekme je bil izid na svetlobni tabli 57:40, minuto pozneje 57:46, ob koncu četrtine pa 66:47 po Cer-netovi trojki ob izteku. V zadnji četrtini so Sila in soigralci dobro upravljali prednost in zasluženo slavili. (Mitja Oblak)
Drago Basket - Kontovel Sokol 82:73 (13:15, 37:30, 58:47)
KONTOVEL/SOKOL: Paoletič 22 (4:6, 6:11, 2:9), Budin 6 (-, 3:6, 0:1), God-nič 10 (-, 5:9, 0:1), Doglia 4 (-, 2:4, 0:1), Lisjak 8 (-, 4:6, 0:3), Sossi sr. 4 (2:2, 1:2, 0:1), D. Guštin 3 (3:4, 0:2, 0:2), Adamič 3 (1:2, 1:2, -), Rogelja 2 (-, 1:2, -), A. Šušteršič 11 (1:2, 2:5, 2:5). TRENERJA: D. Šušeršič in Stare. SON: 28; PON: Lisjak (35), Šušteršič (36).
Po dveh zaporednih zmagah se je združeni ekipi Kontovela/Sokola spet spotaknilo. V gosteh je zasluženo izgubila proti Dragu Santosu, ki je do tega srečanja imel enako število točk kot naši košarkarji. Res je, da je Kontovel/Sokol nastopil z okrnjeno postavo, brez Gantarja
Fulvio Laudano je pri 40 letih igral 39 minut in bil s 15 točkami najboljši strelec Brega
kroma
in Vodopivca ter da sta Godnič in Andrej Šušteršič nastopila, kljub bolečinam v hrbtu in stegnu, tega nasprotnika pa bi se dalo vseeno premagati. Sinočnja predstava združene ekipe pa je bila dokaj medla: obramba je šepala, v napadu predvsem met za tri točke ni šel do rok (le 4:23).
Prva četrtina je bila izenačena in ekipi sta se menjavali v vodstvu. Ze v drugi, ko so se gostitelji postavili v consko obrambo, so naši košarkarji zašli v prve težave in zaostali za 12 točk. V drugem polčasu so se gostje le predramili in izkoristili tehnično napako domačinov ter iz -11 zmanjšali zaostanek na same tri točke.V tem delu je odlično igral Roby Paoletič, ki je dosegel kar 11 zaporednih točk. Nato pa je združena ekipa spet popustila, prilagodila se je tempu igre gostiteljev, ki so si priigrali zanesljivo prednost in tudi zmagali.
V vrstah združene ekipe ni nihče posebno blestel. Do konca letošnjega leta čaka naše košarkarje še eno srečanje, v soboto s šibkim Foglianom. Imperativ je seveda zmaga. (lako)
Ostali izidi: Dinamo Gorizia - Go-riziana 57:80, San Vito - Poggi 2000 71:70, Perteole - Isontina 70:67, Monfalcone -NAB 75:66, Fogliano - Don Bosco 70:76.
Vrstni red: Goriziana 22, San Vito
20, Breg in Perteole 18, Monfalcone 16, Poggi in Nab 14, Romans in Don Bosco 10, Athletismo in Drago 6, Dinamo, Ison-tina in Kontovel Sokol 4, Fogliano 2.
po tv koper
Naš športnik
namesto
Športela
Oddaje Športel na TV Koper-Capodistria jutri ne bo v etru. Ob 22.30 bodo namreč po koprski televiziji pri ka za li pos net ke o na gra -jevanju najboljšega primorskega in zamejskega športnika Naš športnik 2007, ki se je v četrtek odvijala na Dobro vem v Go riš kih Br dih.
Športel in voditelj oddaje Igor Malalan se bosta ta ko na ekra ne vr ni la pri -hodnji ponedeljek, ko bo na sporedu posneta božična oddaja.
Domači šport
Danes, nedelja, 16. decembra
KOŠARKA
MOŠKA C2-LIGA - 18.00 pri Briščikih, Ervatti: Jadran Mark - Santos
UNDER 17 DRŽAVNI - 11.00 pri Briščikih: Jadran ZKB - Falconstar,
ODBOJKA
MOŠKA D-LIGA - 11.00 v Trstu: Club Altura - Sloga 2. ŽENSKA DIVIZIJA - 11.00 v Trstu, Ul. della Valle: Roiano Gretta Barcola - Bor/Breg UNDER 18 MOŠKI - 10.30 v Cordenonsu: Futura
-	Olympia Terpin, 18.00 na Opčinah: Sloga -Fincantieri
UNDER 18 ŽENSKE - 11.00 na Opčinah: Sloga Dvigala Barich - Libertas, 15.30 v Trstu, ul. Veronese: Oma A - Kontovel UNDER 14 MOŠKI - 11.00 na Opčinah: Sloga -Futura, 16.30 v Sovodnjah: Soča - Pav UD, 18.00 v Pradamanu: Il Pozzo - Olympia Ferstyle UNDER 14 ŽENSKE - 11.30 v Trstu, ul. Veronese: Oma B - Kontovel NOGOMET
ELITNA LIGA - 14.30 v Pordenonu: Pordenone -Vesna; 14.30 v Seveglianu: Sevegliano - Juventina PROMOCIJSKA LIGA - 14.30 v Repnu: Kras Koimpex - Pertegada
1.	AMATERSKA LIGA - 14.30 v Sovodnjah: Sovodnje - Medea; 14.30 na Proseku: Primorje Interland - Villesse; 14.30 v Gorici: Azzurra -Primorec
2.	AMATERSKA LIGA - 14.30 v Gorici: Audax Sanrocchese - Breg
3.	AMATERSKA LIGA - 14.30 v Nabrežini: Aurisina
-	Mladost
NARAŠČAJNIKI - 10.30 v Dolini: Pomlad - Futuro Giovani
NAJMLAJŠI - 10.30 v Ronkah: Ronchi - Pomlad ZAČETNIKI 11:11 - 12.00 v Trstu, drevored Sanzio: San Giovanni B - Pomlad A
ponedeljek, 17. decembra
Jutri,
KOŠARKA
UNDER 21 MOŠKI - 21.00 v Gorici: NPG - Bor NLB; 21.00 pri Briščikih: Kontovel/Sokol - Virtus
□ Obvestila
AŠD SK BRDINA obvešca, da bo vsak torek od 19.30 do 20.45 odprt na sedežu društva urad (Repenta-borska ulica, 38 -Opčine). Člani se na urad lahko obrnejo za katerekoli informacije v zvezi z vpisi v tečaje,zimovanje, izkaznic FISI in pripravo smuči. Za informacije lahko kličete na štev. 347 5292058 ali pišete na e-pošto: info@skbrdi-na.org.
ŠD KONTOVEL obvešča, da bo v ponedeljek, 17. decembra 2007 ob 19.30 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju redni občni zbor društva v športni dvorani na Kontovelu.
AŠD SOKOL vabi na društveno božičnico, ki bo v sredo 19.decem-bra ob 18. uri v nabrežinski telo-vadnici.Toplo vabljeni vsi najmlajši športniki, starši in prijatelji.
ŠD SK BRDINA organizira zi-movanje v kraju Forni do Sopra od 22. do 29. decembra 2007. Zainteresirani lahko pokličejo na štev. 3475292058. Vljudno vabljeni.
promocijska liga - Na Goriškem in Tržaškem
Dom končal prvi del z zmago Cicibona uspešna po dolgem času
Edera - Dom 47:50 (12:14, 22:22, 37:38)
DOM: Voncina 4, Bresciani, Grav-ner 15, Cej 19, Belli, Dornik nv, Faganel 2, Ambrosi 3, Campanello 2, Pahor 5, Čotar nv, Zavadlav. TRENER: Brumen. SON: 24; PON: Ambrosi. 3T: Gravner in Cej 2.
Domovci so zaključili prvi del prvenstva z zmago, tako da si po devetih krogih z Gradežem delijo prvo mesto na lestvici z enim samim porazom. Tokrat pa so povprečni nasprotniki dobro namučili varovance trenerja Brum-na, pri katerih sta poleg Kojanca bila odsotna tudi Kristancic in Franco, in tudi zaradi tega je bila tekma pod vprašajem do zadnje sekunde. Gledalci so bili priča zelo slabi igri obeh ekip, ki sta mnogo grešili v napadu in sploh dosegli zelo malo točk. Domovci so že na začetku imeli velike težave in so držali korak z nasprotniki predvsem po zaslugi Gravner-ja, ki je bil tokrat res neustavljiv. V nadaljevanju so se gostitelji odločili za consko postavitev obrambe, ki je gostom povzročila precej preglavic in so v napa-
du dosegli le skromnih osem točk. Tudi v tretji četrtini se je slaba igra nadaljevala. Na srečo so v tem delu imeli nasprotniki nekoliko prevročo kri in so si prislužili dve zaporedni tehnični napaki in tako so po izvajanju prostih metih Cej in soigralci dosegli najvišjo prednost treh točk. K rahlemu vodstvu sta pripomogla tudi solidni Faganel, ki se je po hudi poškodbi po desetih mesecih vrnil na igrišče in Pahor, ki je igral vseh 40 minut in imel veliko odbitih žog. Zadnja četrtina je bila spet zelo izenačena, saj je Dom stalno vodil le z eno ali dvemi točkami. Le dve minuti pred koncem so gostje prešli v vodstvo petih točk po zaslugi Ceja in Gravnerja, ki je tudi prestregel končni napad za izenačenje gostiteljev ter popeljal ekipo do zmage.
Albert Voncina
Na Tržaškem Cicibona - Virtus 70:57 (21:17, 39:23, 48:36)
CICIBONA: Palumbo 1, Kemper-le 18, Smilovich 23, Golfetto 6, Segina 4,
Mircetta, Susanj 14, Perčič, Romano 4. Trener: Gaetano De Gioia.
SON: 12; 3T: Susanj 4, Smilovich 2, Kemperle 1.
Cicibona je končno po dolgem času okusila slast zmage. Pohvalo za pomembno zmago zaslužijo vsi igralci predvsem pa trener Gaetano De Gioia, ki je v tabor svetoivanskega društva prinesel val nove svežine. Srečanje je vodil odlično, menjave je opravil vedno v pravem trenutku skratka, dokaz, da je bila samouprava glavni razlog za serijo porazov. Končno je Cicibona odigrala tudi drugo četrtino zelo dobro, kar se na prejšnjih srečanjih ni nikoli zgodilo. Varovanci trenerja De Gioie so imeli stalno vajeti igre v svojih rokah tako, da zmaga ni bila nikoli pod vprašajem. Edino v tretji četrtini je nekoliko upadla koncentracija, vendar so se cicibonaši kaj kmalu zbrali. Med posamezniki bi omenili tokrat Susanja, ki je bil v prvih dveh četrtinah neustavljiv in Kemperleta ter Smi-lovicha, ki sta bila najboljša strelca sve-toivanske peterke.
32 +
Nedelja, 16. decembra 2007
RADIO IN TV SPORED ZA DANES
/
Rai Tre
SLOVENSKI PROGRAM
Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje)
Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela)
Teletekst: str. 316 - 342 - 343
20.25 Risanka: Lupo Alberto - Krasen Božič
20.30 Deželni TV dnevnik
20.50 Alpe - Jadran
23.00 Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1
^ Rai Uno
6.00 Aktualno: Sette giorni al Parlamento
6.30 Aktualno: Sabato & Domenica - La tv che fa bene alla salute - Speciale Telethon 10.00 Aktualno: Linea verde - Orizzonti 10.30 Aktualno: A sua immagine 10.55 Sveta maša, sledi Angelus 12.20 Glasba: Božični koncert 13.30 Dnevnik 14.00 Variete: Domenica in 16.25 Vremenska napoved in dnevnik 17.40 Domenica in... Ieri, oggi, domani
(vodi Pippo Baudo) 20.00 Dnevnik in športne vesti 20.40 Kviz: Affari tuoi 21.30 Glasbena oddaja.: Chi fermera la
musica 22.55 Dnevnik 23.00 Aktualno: Speciale Tg1 0.00 Aktualno: Oltremoda 0.35 Nočni dnevnik, knjige in vremenska napoved
V^ Rai Due
6.30 6.45
10.05 10.30 11.30 13.00 13.45
17.30 18.00 19.10 19.30
20.30 21.00 21.45
22.35 1.00
Aktualno: Inconscio e magia Variete: Mattina in famiglia (vodita Adriana Volpe in Tiberio Tim-peri), vmes dnevnik Aktualno: Ragazzi c'è Voyager Variete: Random Variete: Mezzogiorno in famiglia Dnevnik, Motorji Variete: Quelli che aspettano..., 15.00 Quelli che il calcio e... (vodi Simona Ventura), 17.05 Quelli che... tretji del
Šport: Speciale Numero Uno Dnevnik, Dossier, Eat parade Šport: Domenica sprint Šport: Umetnostno drsanje na ledu
Dnevnik
Nan.: NCIS - Selezione
Nan.: Criminal Minds - Scarica
emotiva
Šport: La domenica sportiva Nočni dnevnik
Rai Tre
6.00 Fuori orario
7.00 Variete za najmlajše
9.05 Aktualno: Screensaver
9.40 Šport: Alpsko smučanje, moški
slalom, 1. manche 10.30 Šport: Umetnostno drsanje na ledu
10.55 Šport: Alpsko smučanje, ženski
super veleslalom 12.15 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 12.35 Šport: Alpsko smučanje, moški
slalom, 2. manche 14.00 Dnevnik - Deželne vesti 14.30 Aktualno: In 1/2h 15.00 Aktualno: Alle falde del Kiliman-
giaro (vodi Licia Colo') 18.00 Kviz: Per un pugno di libri (vodi
Neri Marcore') 19.00 Dnevnik, deželne vesti in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Variete: Che tempo che fa 21.30 Aktualno: Elisir 23.15 Dnevnik - Deželne vesti 23.35 Variete: Parla con me 0.35 Nočni dnevnik in vremenska napoved 0.45 TeleCamere
u Rete 4
6.05 Nan.: La grande vallata
7.00 Rassegna stampa
7.20 Aktualno: Superpartes
8.30 Nan.: Hunter - I clandestini costa-
no meno 9.35 Aktualno: Artezip
9.40 10.00 11.00 11.30 12.10 13.30 14.00
14.30,
15.30
16.15
18.20 18.55 19.35
21.30
0.15
Dok.: Magnifica Italia Sveta maša
Aktualno: Pianeta mare Dnevnik, prometne informacije Aktualno: Melaverde Dnevnik, vremenska napoved Film: Il grande botto (kom. ZDA, '44)
17.00, 20.20, 22.55 Dnevnik in vremenska napoved Nan.: Le comiche di Stanlio e Ol-lio
Film: Carambola filotto..tutti in buca (west., Ita., '75, r. Ferdinando Baldi, i. Michael Coby, Paul Smith) Nan.: Casa Vianello Dnevnik
Nan.: Perry Mason (krim., ZDA, '90, i. Raymond Burr) Film: L'agguato (dram., ZDA' 96, r. Rob Reiner, i. Alec Baldwin) Film: Il fiume dell'ira (dram. ZDA, '84, r. Mark Rydell, i. Mel Gibson)
9.50 10.05 10.25
11.30 12.30 13.00 14.00 14.35
16.40 17.15
20.00 20.30 21.30 23.30 0.30 1.25
Aktualno: La settimana Dok.: I tesori dell'umanita Nan.: New Tricks - Un uomo a pagamento
Aktualno: Le interviste barbariche Dnevnik in športne vesti Dok.: Anni luce Aktualno: La valigia dei sogni Film: Tempesta su Washington (dram., ZDA, '62, r. Otto Preminger, i. Henry Fonda) Aktualno: La valigia dei sogni Film: Custer, eroe del West (western, ZDA '68, r. Robert Siodmak, i. Robert Shaw) Dnevnik in športne vesti Variete: Chef per un giorno Variete: Crozza Italia Live Aktualno: Reality Dnevnik in športne vesti Film: Cyrano De Bergerac (dram., Fr., '90, r. Jean-Jacques Andrien, i. Gerard Depardieu)
Canale S	Jt Slovenija 1
8.00 9.00
9.50 10.25
13.00 13.35
16.30 18.50 20.00 20.40 21.30
23.40 0.30
1.00
Dnevnik - Prima pagina Dnevnik, promet, vremenska napoved
Jutranji dnevnik, Insieme Aktualno: Le frontiere dello spiri-to (vodita mons. Gianfranco Rava-si in Maria Cecilia Sangiorgi) Aktualno: Nonsolomoda Film: Bufera in paradiso (krim. ZDA'94, r. George Gallo, i. Dana Carvey)
Dnevnik, vremenska napoved Variete: Buona domenica (vodita Paola Perego in Stefano Bettarini) Tg com/Meteo5
Kviz: 1 contro 100 (vodi Amadeus) Dnevnik, vremenska napoved Variete: Paperissima Sprint Film: Fuga dal Natale (kom., ZDA'04, i. Tim Allen) Aktualno: Terra!
Aktualno: Nonsolomoda (vodi Silvia Toffanin)
Nočni dnevnik, vremenska napoved
Italia 1
6.50 Aktualno: Talk Radio 7.00 Aktualno: Super Partes 7.40 Risanke
11.00 Nan.: Phil dal futuro - Cocco di mummia
11.30 Nan.: Willy, il principe di Bel Air
12.25 Dnevnik, vremenska napoved
13.00 Športna oddaja: Guida al campio-nato
14.35 Film: Charlie: anche i cani vanno in Paradiso (anim. Irl.'89, r. Don Kuen-ster)
16.45 Športna oddaja: Domenica stadio
17.50 Dnevnik, vremenska napoved
18.15 Šport: Controcampo - Ultimo minuto
20.00 Resničnosti show: Rtv - La tv del-la realta
20.30 Variete: Candid camera show
22.35 Športna oddaja: Controcampo (vodi Alberto Brandi) 1.10 Nočni dnevnik
^ Tele 4
6.40, 9.00Aktualno: Buongiorno con Tele-quattro 2007- Svetnik dneva, horoskop, pregovor 8.00 Dok. In viaggio con Rossif 9.55 Dok.: L'arcaica vita della famiglia
Girod 10.35 Nad.: Marina 11.15 Aktualno: Muza TV 11.55 Papežev blagoslov 12.45 Automobilissima 13.20 Oddaja o glasbi 13.35 Oddaja o kmetijstvu 14.00 Suona la rumba flamnca 14.45 Variete: Son el mago de Umago 15.05 Sprehod po Krasu z Lucianom
Santinom 17.30 Risanke 19.30 Dnevnik 19.50 ... e domani e lunedi! 22.50 Dnevnik
23.00 Film: Prega il morto e ammazza il vivo (western, '72, r. J. Warren, i. Klaus Kinski, Victoria Zinny)
La 7
6.00 Dnevnik - Vremenska napoved -Prometne informacije - Horoskop 7.00 Aktualno: Omnibus Weekend 9.15 Aktualno: Cognome & nome
16.30 18.20
20.00 20.50 21.50 22.35 23.25
1.05
Koper
7.00 Ris.: Živ žav 9.30 Umko 10.15 Šport špas 10.50 Na obisku 11.25 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila, vremenska napoved in
športne vesti 13.10 Na zdravje! (pon) 14.30 Razvedrilna odd.: NLP (vodita Tjaša Železnik in Dejan Pevčevic) 14.50 Glasbeni dvoboj: Polka punce - Pe-permint
15.50 Nedeljsko oko z Marjanom Jermanom
16.30 Hum. dok.: Oglasni blok z Jimom
Davidsonom 17.00 Poročila, vremenska napoved in
športne vesti 17.15 Družabna: Diners & Ben Affleck -
Zlatolaske - Eroika 17.45 Čas za ...
18.25 Zmagovalec glasbenega dvoboja
18.30 Žrebanje lota/Risanke
19.00 Dnevnik, vremenska napoved in
športne vesti 19.20 Zrcalo tedna, vremenska napoved
in športne vesti 19.55 Razvedrilna odd.: Spet doma (vodi Mario Galunič) 21.45 Družinske zgodbe 22.35 Ars 360
22.55 Poročila, vremenska napoved in
športne vesti 23.25 Film: Pri stricu Idrisu (Bosna) 1.00 Dnevnik 1.20 Dnevnik zamejske TV
(t Slovenija 2
6.30 Zabavni infokanal 7.30 TV prodaja
8.10 Dok. odd.: 50 let letalske šole Ajdovščina
9.40 Alta Badia: SP v alpskem smučanju: moški veleslalom - prenos 1. vožnje
Pokljuka: SP v biatlonu, moška štafeta
St. Moritz: SP v alp.smučanju: ženski superveleslalom Alta Bdia: SP v alp. smučanju: moški veleslalom Pokljuka: SP v biatlonu: ženske štafete
Debrcen: EVP v plavanju: kratki bazeni
Pariz: SP v rokometu (Ž) London: nogomet, Arsenal - Chelsea
Dok.: Dobrodošli v Teheranu Nad.: Mojster in Margareta Š - športna oddaja Nad.: Družinski človek Balet: Umetnost glasbe in plesa: balet
Zabavni infokanal
12.00, 12.15
12.45
14.00
14.10 14.25 14.55 15.40 16.10 16.55 17.25 18.00
19.00 19.25 19.35 20.05 20.35 21.05 22.00 22.15 22.30 23.50
00.25 00.40
11.00 17.00 17.10 18.10
18.40 19.20 19.30 20.00 20.30 21.25 21.40 21.45 22.00 22.30 23.30
13.40	Dnevni program
Alpsko smučanje: SP Alta Badia: Moški veleslalom, 1. vožnja Alpsko smučanje: SP Alta Badia: Moški veleslalom, 2. vožnja Čezmejna TV - TG R FJK - Deželne vesti Euronews Biker explorer »Q« - trendovska oddaja Odmev
Mediteran festival Dok.: City folk Potopisi
Karst Brothers 25 let - l.del (program v slovenskem jeziku) Vsedanes - TV dnevnik Il Disfatto (pripr. Franco Juri) Tednik Vesolje je... Istra in ...
Dok.: Mednarodna obzorja Vsedanes - TV dnevnik Nedeljski športni dnevnik Rokomet: SP ženski finale 7. mednarodni pevski festival - Koper
Vsedanes - TV dnevnik Čezmejna TV - TV dnevnik v slovenskem jeziku
i Tv Primorka
Videostrani
Duhovna misel (pon.)
Rally: SP Velika Britanija
Kult: Festival ljubiteljskih gledališč
na Jesenicah
Miš Maš
Video spot meseca Kult: Settimana Friuli (pon.) Razgledovanja (pon.) Spoznajmo jih Tedenski pregled (pon.) Kulturni utrinek Ne prezrite Vesolje zabave (pon.) Klepet na kvadrat (pon.) Videostrani
RADIO TRST A
8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša iz Rojana; 9.45 Pregled slov. tiska; 10.30 Vabilo v kino; 11.15 Nabožna glasba (pripr. Ivan Flor-janc); 11.40 Vera in naš čas; 12.00 Obzornik; Napovednik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Za smeh in dobro voljo; 15.00 Iz studia D; 15.30 Z goriške scene; 16.00 Šport in glasba; 17.00 Kratka poročila; 17.30 Koncert ob 30-letnici GM v Špetru; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek
RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 7.45 Kmetijska oddaja; 8.10 Po domače; 8.30 Jutranjik, osmrtnice; 9.00 Kronika; 9.15 Pregled prireditev; 9.30 Nedelja z mladimi; 11.00 Primorski kraji in ljudje; 11.30 Tor-klja; 12.00 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 14.00 Du jes; 14.30-19.00 Nedelja na športnih igriščih; 20.00 Večer večnozelenih; 22.30 Easy come... easy go...
RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 7.15, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 8.30, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.45 Drobci zgodovine; 7.40 Proza; 8.05 Horoskop; 10.00 Moje mnenje; 10.40 New entry; 11.00 7 dni; 13.00 Radio z vami; 14.00 Ple-soči arhitekt; 14-30-18.00 Nedeljsko popoldne; 15.00-17.30 Ferry sport; 18.00 Album charts; 19.00 Atlantično pristanišče; 20.00 Večerni pr. RK; 20.45 Pesem tedna; 21.00 Moje mnenje; 21.15 Extra extra extra; 22.00 Dosje; 22.45 Sigla single; 23.00 Hot hits, 0.00 Prenos RS.
SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Duhovna misel; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Igra za otroke; 8.45 Glasba za otroke; 9.30 Labirinti sveta; 10.10 Sledi časa; 10.40 Zbori; 11.05 in 12.10 Pozdravi in čestitke; 12.05 Na današnji dan; 13.10 Osmrtnice in obvestila; 13.35 Slovenski zvoki; 14.10 Za kmetovalce; 15.30 DIO; 16.30 Reportaža; 17.05 Veseli tobogan; 18.05 Zabavna igra; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd.; 22.40 Minute z ansamblom...; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva
SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.00, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; Vremenska napoved; 8.45 Koledar prireditev; 8.50 Napoved spo-
reda; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Izlet; 10.45 Gost; 12.00 Centrifuga; 14.35 Športnik izbira glasbo; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 18.00 Morda niste vedeli; 18.40 Črna kronika; 19.00 Dnevnik; 19.30 Valodrom; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Glasba za prave moške; 22.55 Drugi val
SLOVENIJA 3 11.00, 12.00, 22.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.22 Dobro jutro; 8.00 Lirični utrinek; 10.00 Maša; 11.05 Božični program; 11.30 Izbrana proza; 12.05-13.05 Slov. božični koncert; 14.05 Humoreska; 14.30-16.05 Slov.božični koncert; 15.30 DIO; 17.00 Prenos koncerta iz Latvije; 18.00 Prenos koncerta iz Nemčije; 19.00 Vokalna glasba iz Ljubljane; 21.00 Arsove spominčice; 22.05 Literarni portret; 22.30 Slovenski koncert.
RADIO KOROŠKA
6.08-7.00 Dobro jutro, Koroška!-Guten Morgen, Kärnten- Duhovna misel; 18.00-19.00 Glasbena; - Radio Agora: dnevno 10.0014.00/18.00-2.00; Radio Korotan: dnevno 2.00-10.00/14.00-18.00.- 13.30 ORF 2
HOROSKOP_
& OVEN 21.3.-20.4.: Pred vami je živahen in družaben teden. Na delovnem mestu se obetajo spremembe, od katerih boste imeli veliko koristi. Veliko denarja in časa vam bo vzelo kupovanje daril.
BIK 21.4.-20.5.: Venera prinaša samskim srečo in zadovoljstvo pri navezovanju novih stikov. Darilo za partnerja izbirajte s srcem ne glede na denar in čas.
jtrn, DVOJČKA 21.5.-21.6.: Na delovnem mestu bo sproščeno ozračje. Pri nakupu daril ne presegajte svojih zmožnosti, a premislite dobro, koliko si lahko privoščite, razen pri otrocih.
RAK 22.6.-22.7.: V ljubezni boste stopili korak naprej: s partnerjem boste tesneje povezani, samski boste v prihodnjih mesecih začeli novo resno zvezo. Pri nakupovanju daril se izogibajte gneči.
y^ LEV 23.7.-23.8.: Zadnje čase (^^r ste zelo samozavestni. V službi delujete kompetentno. Pri kupovanju daril se posvetite nakupom, ki vas veselijo, neprijetne opravke raje prepustite drugim.
DEVICA 24.8.-22.9.: Ko pri-^^ dete iz službe, si privoščite počitek. Pretiravali boste s pospravljanjem in urejanjem doma. Poskrbite zase in za svoje počutje. Pri nakupovanju daril dobro razmislite.
VTV TEHTNICA 23.9.-22.10.: Svoj ^ ^ prosti čas boste preživljali aktivno in dinamično. Doma boste redko. Pri nakupovanju daril se odpravite od doma z manjšo vsoto gotovine, kartico pa raje spravite na varno.
ŠKORPJON 23.10.-22.11.:
Uživali boste v urejanju, okraševanju, nakupovanju. Navdušili se boste ob sprejemanju daril. Imate mnogo želja, marsikatera se vam bo uresničila.
Av STRELEC 23.11.-21.12.: Ne
glede na zahteve okolja si boste znali vzeti čas zase. Dokazali boste, da se ne pustite zavajati. Nekomu boste podarili posebno velikodušno darilo.
KOZOROG 22.12.-20.1.: V prihodnjih dneh se boste težko prilagajali. Želeli si boste umirjene in upočasnjene dneve, polne nasmehov ljudi, ki jih imate radi. Parterju se prikupite s skrbno izbranim darilom.
? « VODNAR 21.1.-19.2.: Med
prazniki vas čaka veliko družabnih dolžnosti in obiskov, ki vam bodo v veselje. Prednost boste dajali druženju, a vam bo nerodno, če sprejetih daril ne boste mogli povrniti.
RIBI 20.2.-20.3.: Službene obveznosti vas bodo veliko zaposlile. V ljubezni si zastavite majhne in dosegljive korake. Pri nakupovanju daril ne pozabite na sodelavce, da se jim zahvalite za podporo in zaupanje.
/
RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI
Nedelja, 16. decembra 2007
33
^ Rai Tre
SLOVENSKI PROGRAM
Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje)
Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela)
Teletekst: str. 316 - 342 - 343,
18.40 Cezmejna TV: Primorska kronika
20.25 Iz božičnega koncerta 2006
20.30 Deželni TV dnevnik
23.00 Cezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1
^ Rai Uno
6.05 6.10 6.30
6.45
10.40
11.00 11.25 12.00
13.30 14.00 14.10
16.15
16.50 17.00 18.50 20.00 20.30
21.10 23.15 23.20 0.55
Aktualno: Anima Good News Nan.: La nuova famiglia Addams Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije Jutranja oddaja: Unomattina (vodita Luca Giurato in Eleonora Daniele)
Aktualno: Dieci minuti di... pro-grammi dell'accesso Aktualno: Occhio alla spesa Vremenska napoved in dnevnik Variete: La prova del cuoco (vodi Antonella Clerici) Dnevnik
Dnevnik - Gospodarstvo Variete: Festa italiana (vodi Cate-rina Balivo)
Aktualno: La vita in diretta (vodi Michele Cucuzza) Dnevnik - Parlament Dnevnik in vremenska napoved Kviz: L' eredita' (vodi Paolo Conti) Dnevnik
Kviz: Affari tuoi (vodi Flavio In-sinna)
Dram.: Il destino di un principe Dnevnik
Aktualno: Porta a porta Nočni dnevnik, Le idee in vremenska napoved
Rai Due
6.40 6.55 7.00 9.25 9.55
10.45 11.00
13.00 13.30
14.00 15.50
17.20 18.05 18.30 19.00 19.10 20.30 21.05 22.40 23.30 -23.45 0.45
Dnevnik - Eat Parade Aktualno: Quasi le sette Variete: Random, risanke Aktualno: Sorgente di vita Alta Badia: SP v alp. smučanju, slalom (M)
Aktualno: Tg2punto.it
Variete: Piazza Grande (vodita
Giancarlo Magalli in Monica Leo-
freddi)
Dnevnik
Dnevnik - Costume e societa, 13.50 Salute
Aktualno: L'ltalia sul 2 Aktualno.: Ricomincio da qui (vodi Alba D' Eusanio) Nan.: Streghe Tg2 Flash/Šport Dnevnik, vremenska napoved Nan.: Piloti Nan.: Sentinel Dnevnik Nan.: Lost
Nan.: Senza traccia - In memoria Dnevnik - Punto di vista Dok.: La Storia siamo noi Aktualno: XII. Round (vodi Paolo Martini)
^ Rai Tre
6.00 Dnevnik - Rai News 24 vmes Il caf-fe di Corradino Mineo, Italia, istru-zioni per l'uso 8.05 Aktualno: La storia siamo noi 9.05 Aktualno: Verba volant 9.15 Aktualno: Cominciamo bene 12.00 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 12.25 Dnevnik - Shukran 12.40 Dok: Kilimangiaro Album 12.55 Alta Badia: SP v alp. smučanju. slalom (M), prenos 2. vožnje 14.00 Deželne vesti in vremenska napoved
14.50 Dnevnik - Leonardo 15.15 Variete: Trebisonda - Le avventu-re di Hocus e Lotus - Ricordi di una valigia - Holly's Heroes 16.15 Dnevnik - GT Ragazzi 16.35 Melevisione 17.00 Aktualno: Cose dell'altro Geo 17.50 Dok.: Geo & Geo 19.00 Deželne vesti, vremenska napoved
in športne vesti 20.10 Variete: Blob 20.30 Nad.: Un posto al sole 21.05 Aktualno: Chi l' ha visto? 23.10 Dnevnik - deželne vesti 23.25 Aktualno: Primo Piano
23.45 Prosa: Memorie di Adriano. La voce dell' imperatore 0.35 Nočni dnevnik in vremenska napoved
Rete 4
Dnevnik: Pregled tiska
Nan.: Quincy
Nan.:Hunter
Nan.: Nash Bridges
Nad.: Saint Tropez
Nad.: Febbre d'amore
Dnevnik, promet
Aktualno: Forum
Dnevnik, vreme
Aktualno: Forum
Nan.: Detective Monk - Il sig.
Monk e il cantante country
Variete: Ieri e oggi
Film: Femmina ribelle (dram.
ZDA'56, i. Jane Russell)
Dnevnik in vremenska napoved
Aktualno: Sipario
Nad.: Tempesta d'amore
Nan.: Walker Texas Ranger
Film: The Defender (ZDA -
Nem.'04, r. Dolph Lundgren , i.
Dolph Lundgren)
Variete: Commedia che passione
Film: Quasi, quasi (kom. It.'02, i.
Neri Marcore)
16.00 16.50
18.55 19.35 20.00 20.20 21.10
23.10 0.15
Canale 5
8.00 9.00 9.10 11.55 12.25 13.00 13.40 14.10 14.45
16.15 17.05
18.50 20.00 20.30
21.10
23.25
Dnevnik - Prima pagina Dnevnik - Prometne vesti, vremenska napoved, borza in denar Dnevnik, Insieme Aktualno: Secondo voi Aktualno: Verissimo (pon.) Nan.: Finalmente soli Nad.: Vivere
Dnevnik, vremenska napoved Nad.: Beautiful Nad.: Centovetrine Aktualno.: Uomini e donne (vodi Maria De Filippi) Realistični show: Amici Film: Quando il passato ritorna (dram., Nem.,'04, i. Ursula Buschhorn)
Kviz: 1 contro 100 (vodi Amadeus) Dnevnik, vremenska napoved Variete: Striscia la notizia (vodita Ezio Greggio in Enzo Iacchetti) Film: Billy Elliot (kom., VB, '00, r. Stephen Daldry, i. jamie Bell, Gary Lewis) Aktualno.: Matrix
O Italia 1
6.35 9.05
11.10 12.15 12.25 13.00 13.40 14.05 15.00 15.55 16.50 18.30 19.10 19.40 20.05 20.30 21.10
23.50
Risanke
Film: 110 e lode (kom., ZDA, '94, i. Joe Pesci) Nan.: A-Team Aktualno: Secondo voi Dnevnik: Studio aperto Šport: Studio sport Šport: Slamball Risanke
Nan.: Instant star Nan.: Malcolm Risanke
Dnevnik in vremenska napoved Nan.: The war at home Risanke Futurama
Kviz: La ruota della fortuna Film: Star Wars - 3. epizod (fant., ZDA, '05, r. George Lucas, i. Liam Neeson, Ewan McGregor) Film: Allegro non troppo (anim., ITA '77, i. Maurizio Nichetti)
^ Tele 4
7.00,
8.10 8.30
8.50 9.00
9.30 10.35 11.10 13.30 15.00 17.00 18.30
19.55 21.00 23.30
(8.35, 13.10, 16.40, 19.30, 20.30,
23.00) Dnevnik
Dnevnik - pregled tiska
10.30 Aktualno: Buongiorno con
Telequattro 2007- Svetnik dneva,
horoskop, pregovor
Oddaja o zdravju TV Salus
Dok.: L'arcaica vita della famiglia
Girod
Dok.: In viaggio con Rossif
Nad.: Marina
Koncert
Oddaja o živalih Dokumentarec o naravi Risanke
Super calcio: Udinese calcio, sledi Triestina calcio Športna oddaja
Gledališka sezona FJK - Rosetti Šport: Piacenza vs. Triestina (15. dec. '07)
12.30 20.00, 1.10 Dnevnik 7.00 Aktualno: Omnibus 9.30 Nan.: Cuore e batticuore 10.30 Nan: Il tocco di un angelo 11.30 Nan.: Le inchieste di padre Dowling 13.00 Nan.: Il commisario Scali 14.00 Film: Il ferroviere (dram., ITA,'56, r. Pietro Germi, i. P.G., Luisa Del-la Noce) 16.30 Dok.: Atlantide 18.00 Nan.: Stargate SG1 19.00 Nan.: JAG - Avvocati in divisa 20.30 Aktualno: Otto e mezzo 21.00 Aktualno: Exit - uscita di sicurez-za
23.30 Šport: Le partite non finiscono mai 1.35 Aktualno: 25. ora - Il cinema espan-so
(t Slovenija 1
6.25 6.40 6.55 7.00 7.10 9.05
9.30 10.05 11.00 11.55
13.00
13.15
15.00 15.10 15.40 16.05 16.20 16.25 17.00 17.30
18.25 18.35 18.40 18.55 19.35 19.55 20.50 22.00 23.00 23.30
1.00 1.50
Utrip
Zrcalo tedna Eutrinki
8.00, 9.00 Poročila 8.10 Dobro jutro
Božična nad.: Absalonova skrivnost (7. nad.)
Risana nan.: Mali Mozart Umko
Dok. nan.: Novorojenček (pon.) Brez reza - dr. Umberto Eco: O zgodovini grdega
Poročila, vremenska napoved in športne vesti
Razvedrilni variete: Spet doma (vodi Mario Galunič) Poročila, promet Dober dan, Koroška! Risanka
Lutkovna nan.: Bisergora Dok.: Koža, dlaka, perje Besedi na sledi: Oton Župančič Novice, kronika, šport, vreme Poljudnoznanstvena odd.: Dogodivščine šimpanzje družine Žrebanje 3 x 3 plus 6 Adventni dnevi - 17. december Risanka
Vreme, dnevnik Vreme, šport Vroči stol
Dok.: Babica revolucije Odmevi. Kultura, vreme, šport Umetnost igre
Glasbeni večer: Mate Bekavc, Simfonični orkester RTV Slovenija in En Shao
Ang. poljudoznan. nan.: (1/4) Dogodivščine šimpanzije družine Dnevnik
|r Slovenija 2
6.30 8.10 9.00
9.55
12.55
18.00 18.05 19.00
19.25 20.00
21.00
22.00 22.30
1.15
13.45 14.00
14.20 14.30 14.45 15.15 15.50 16.15 16.45 17.45 18.00
18.35 18.40 19.00
19.30 20.00
Zabavni infokanal Š-športna oddaja (pon.) 9.00, 11.00, 13.45, 23.30 Seja državnega zbora (prenos) Alta Badia: Sp v alp. smučanju, slalom (M), prenos 1. vožnje Alta Badia: Sp v alp. smučanju, slalom (M), prenos 2. vožnje Poročila
Debatna odd.: Tekma Hum. nan.: Totalna razprodaja -Manj daš, več veljaš Z glavo na zabavo Glas. dok. odd.: Naša četica koraka
Aktualno-informativna oddaja: Studio City (vodi Marcel Štefančič) Oddaja o modi: Bleščica Glas(be)ni večeri na Drugem: Aritmija in frekvenca Zabavni infokanal
Koper
Dnevni program
Čezmejna TV - TG R FJK - Deželne vesti Euronews Vzhod-zahod Alter eco
Slovenski magazin
7. mednarodni festival v Kopru
Tednik
Vesolje je... , Istra in... Il disfatto (pripr. Franco Juri) Športna mreža (program v slovenskem jeziku) Vremenska napoved Primorska kronika TV Dnevnik, vremenska napoved, športne vesti
Mladinska oddaja: Fanzine Sredozemlje
20.30 Kulturni magazin: Artevisione 21.00 Aktualna tema: Meridiani 22.00 Vsedanes - TV dnevnik 22.15 Vzhod - zahod 22.30 Naš špornik (program v slovenskem jeziku)
23.45 Primorska kronika 0.05 Vremenska napoved 0.10 Čezmejna TV - TV dnevnik
Tv Primorka
11.00 Videostrani
16.00 Brez strehe nad glavo z Rebeko
Dremelj (pon.) 17.00 Spoznajmo jih: Dominik Soban (pon.)
18.00 Rože z mojega vrta (pon.)
18.30 Videospot meseca
18.35 Naj viža (pon.)
19.50 Ne prezrite (pon.)
20.00 Dnevnik, vremenska napoved
20.20 Kultura
20.30 Športni ponedeljek
21.30 Colski glasbeni oder 2007
23.00 Dnevnik, vremenska napoved
(pon.) 23.30 Videostrani
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes koledar, pravljica in na-povednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Začnimo skupaj; 9.00 Radioal-ktivni val z Borisom Devetakom in Markom Sancinom; 10.00 Poročila; 10.20 Odprta knjiga - Ivan Cankar: Hlapec Jernej in njegova pravica (r. Marko Sosič, 1. nad.); 11.00 Studio D; Napovednik; 13.30 Kmetijski tednik; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Primorski obzornik; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Glasbeni slovarček; 18.00 He-vreka - iz sveta znanosti; 18.40 Vera in naš čas; 19.00 Dnevnik; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba, nato Zaključek RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30,13.30,14.30 Poročila; 7.00 Jutranjik; 6.00-9.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 6.50, 15.00, 18.15 RK odpira meje: Rapalska meja, delitev ključev za zapornice; 9.00 do 12.30 Dopoldan in pol; 10.00 Pod dresom; 12.30 Opoldnevnik; 14.00 Oddaja o morju in pomorščakih; 16.15 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.30 Glasbena razglednica; 20.00 Sotočje, delo in življenje zamejskih Slovencev; 22.30 Mista Pankur, Viktor Konopljev in Hip hop glasba, 0.00 Nočni pro.
RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM)
6.15, 7.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.25 Pregovor; 8.33 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o...; 9.00 Leto šole; 9.33 Zgodbe dvonožcev; 10.33 Ameriška duša; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 12.30 Vreme, promet, novice, šport; 13.00 Chia-chieradio; 14.00 Proza; 14.45 Reggae in pillole; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 In orbita; 19.00 Glasbena lestvica; 20.00 Giulianine note; 21.00 Odprti prostor; 22.00 Zgodbe dvonožcev in ne; 22.30 Leto šole; 23.00 The magic bus; 0.00 RS
SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Junaki našega časa; 10.10 Med štirimi stenami; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Kmetijski nasveti; 14.30 Eppur si muove; 15.00 Radio danes; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Stotočja; 21.10 Naše poti, romska oddaja; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Etnofonija; 23.05 Literarni noktur-
no - R. Novak: Pesmi; 23.15 Za prijeten konec dneva
SLOVENIJA 2
5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.45 Koledar prireditev; 9.35 Popevki; 10.10 Reportaža s plesnega večera v Festivalni dvorani; 11.00 Avtomobilsko-prometne minute; 13.00 Danes ob 13-ih; 14.00 Kulturne zanimivosti; 14.45 Glasbena uganka; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 16.30 Telstar; 17.45 Šport; 18.00 Hip hop; 18.45 Črna kronika; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Cederama; 20.30 Top albumov; 21.00 Poslanci; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 V soju žarometov
SLOVENIJA 3 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, Poročila; 7.25 Glasb. jutranjica; 7.00 Kronika; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Kulturna panorama; 12.05 Operne spominčice; 13.05 Odprti termin; 13.25 Intermezzo; 14.05 Izobražev. pr.; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.30 S knjižnega trga; 17.00 Iz slov. glasb. ustvarjalnosti; 18.00 Kulturni globus; 18.20 Nove glasb. generacije; 19.00 Dnevnik; 19.30 Dvignjena zavesa; 20.05 Posnetek koncerta 22.00 Zborovski panoptikum; 23.00 Jazz avenija
RADIO KOROŠKA
18.10-19.00 Kratki stik; 10.00-14.00/18.002.00; Radio Korotan dnevno 2.0010.00/14.00-18.00 (105,5 MHZ) Dober dan, Koroška! ORF 2 4.10; TV SLO 1 15.10
Primorski
r	dnevnik
Lastnik:
Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381
Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958
email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba
Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418
Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958
Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Cena za Slovenijo: 0,80 € (191,71 SIT) Letna naročnina za Slovenijo 170 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7342147, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643
OGLAŠEVANJE
Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6
KOMERCIALNI OGLASI
advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20%
NEKOMERCIALNI OGLASI
oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi, osmrtnice, sožalja, cestitke in zahvale po formatu. DDV - IVA 20%
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG O
Primorski dnevnik je včlanjen
v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS
Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom.
DANES ODPRTO
a^}i kTi-j lI-:
pot do ugodnosti
*Božič 2007
Sledi irftf* táfiranfia
(p ihr	JI
FINI *

Kuhana klobasa Cotechino
FINI
500 g, 6,30 €/ kg

Plenice
PAMPERS
dvojno pakiranje, različne velikosti
3 ÄkiV,«--
Klasično
Sir Grana Padano
AURORA
večji kosi 1kg
rV:
i
pecivo Panettone
MOTTA
1 kg
Tradicionalno
pecivo
Pandoro
BAULI
1 kg

Tradicionalno
pecivo
Pandoro
MELEGATTI
1 kg
0	
	

Bukanirji
dva galeona in gusarsko gnezdo, zvočni in svetlobni efekti
€690
Akumulatorski vrtalnik vijacnik
EXPLORER
18 volt, v kovčku
* ■ li
'm x	90
Mobilni telefon
NOKIA 1600
•	dual band
•	zamenljivo ohišje
•	barvni zaslon
•	litijska baterija • igrice
•	polifonična zvonjenja
•	prostoročno telefoniranje
PO BOŽIČa VEDNO ODPRTQ
Od 16. do 24. decembra 2007 - Hipermarket Emisfero
MONFALCONE/TRŽIC (GO)
Kraj San Polo, ulica Pocar - Tel. 0481/416740 od ponedeljka do sobote NEPREKINJEN URNIK 9.00 - 20.30 - NEDELJA 9.30 - 20.00
/
PRIREDITVE
Nedelja, 16. decembra 2007
35
GLEDALIŠČE
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
TRST
Slovensko stalno gledališče
Ivan Cankar: »Romantične duše« / gostovanje SNG Drame iz Ljubljane. Danes, 16. decembra, ob 16.00 združeni abonmaji (redi T, C in K) z italijanskimi nadnapisi. Gledališče Rossetti Botho Strauss: »L'una e l'altra«. Nastopa CTB Stalno gledališče iz Brescie, režija Cesare Lievi. Urnik: danes, 16. decembra ob 16.00.
Giorgio Gaber in Sandro Luporini: »Un certo Signor G«. / Nastopa Teatro dell'Archivolto. Režija: Giorgio Gal-lione. Urnik: v torek, 18., v sredo, 19. in v četrtek, 20. decembra ob 20.30. DVORANA BARTOLI Kai Hansel: »Quale droga fa per me?«. / Nastopa Anna Galiena. Urnik: danes, 16. ob 17.00, v torek,18., v sredo, 19. in v četrtek, 20., ob 19.00, v petek, 21. in v soboto, 22. ob 21.00 ter v nedeljo, 23. decembra ob 17.00. La contrada
»Menopause The Musica« / igrajo Marisa Laurito, Rioretta Mari, Marina Fiordaliso in Crystal White. Danes, 16. in v torek, 18. decembra, ob 16.30, od srede, 19., do sobote, 22. decembra, ob 20.30 ter v nedeljo, 23. decembra, ob 16.30. GORICA Kulturni dom
Zadružna banka iz Ločnika, Fare in Koprivnega organizira v sodelovanju s Kulturnim domom iz Gorice gledališko predstavo v furlanskem jeziku: v četrtek, 20. decembra »Il cabaret fur-lan«. Brezplačne vstopnice na sedežu Zadružne banke v Ločniku v Ul. Visini 2.
TRŽIČ
Občinsko gledališče
Jutri, 17. in v torek, 18. decembra ob 20.45 / Carlo Goldoni: »La famiglia dell'antiquario«. Režija: Lluis Pasqual. Nastopata stalni gledališči iz Veneta in Genove. VIDEM
Teatro Nuovo Giovanni da Udine Pierre Augustin de Beaumarchais: »Le nozze di Figaro« / igra: Tullio So-lenghi, režija: Matteo Tarasco. Še danes, 16. decembra, ob 20.45. Claudio Greg Gregori: »La baita degli spetri« / Režija: Lillo in Greg. Urnik: v sredo, 19. in v četrtek, 20. decembra ob 20.45.
Teatro Palamostre
V	četrtek, 20. decembra ob 21.00 /
»Teatro contatto 07/08« - Arcipelago Circo Teatro »Zaklad«. Nastopa kubanska skupina državne cirkuške šole in Pantakin in Benetk. Režija: Marcello Chiarenza.
_SLOVENIJA_
KOPER
Gledališče Koper
Jutri, 17. decembra ob 20.00, mala dvorana / Večer z Iztokom Mlakarjem.
NOVA GORICA SNG Nova Gorica
Predstava »Cica v metroju«, avtorja Raymonda Queneauja se zaradi orga-nizacijsko-tehničnih težav prestavi z nedelje, 23. decembra 2007, na torek, 15. januarja 2008 ob 18.00. LJUBLJANA SNG Drama Ljubljana Veliki oder
Jutri, 17. in v petek, 21. decembra ob 19.30 / Heinrich von Kleist: »Katica iz Heilbronna ali Preizkus z ognjem«.
V	torek, 18. ob 18.00, v sredo, 19. v četrtek, 20. in v soboto, 22. decembra ob 19.30 / Ivan Cankar: »Romantične duše«.
Mala drama
V	petek, 21. in v soboto, 22. decembra ob 20.00 / Yasmina Reza: »Bog masa-kra«.
Mestno gledališče ljubljansko
Veliki oder
Jutri, 17. decembra ob 19.30 / Peter Nichols: »En dan smrti Jožce Rožce«.
V	torek, 18. decembra ob 19.30 / Moliere: »Ljudomrznik«.
V	sredo, 19. ob 15.30 in 19.30 ter v četrtek, 20. decembra ob 19.30 / Joseph Stein, Jerry Bock, Sheldon Har-nick: »Goslač na strehi«.
V	petek, 21. in v soboto, 22. decembra ob 19.30 / Moliere: »Ljudomrznik«.
Mala scena
Jutri, 17. in v torek, 18. decembra ob 20.00 / Tom Stoppard: »Rozenkranc in
Gildenstern sta mrtva«.
V	sredo, 19. decembra ob 20.00 / Pedro Almodovar, Ivana Djilas: »Patty Di-phusa«.
V	četrtek, 20. decembra ob 19.00 / Miro Gavran: »Vse o ženskah«.
V	petek, 21. decembra ob 20.00 / Ser-gi Belbel: »Mobilec«.
V	soboto, 22. decembra ob 20.00 / Tom Stoppard: »Rozenkranc in Gildenstern sta mrtva«.
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
TRST
Slovensko stalno gledališče
Jutri, 17. decembra, ob 21.00 / v sklopu »Mediterraneo Folk Club« nastopa Arabsko andaluzijski orkester.
V	sredo, 21. decembra, ob 20.30 / Neda R. Bric: »Aleksandrinke«.
Gledališče G. Verdi »Romeo in Giulietta«, balet / urnik: danes, 16. ob 16.00, v torek, 18., v sredo, 19., v četrtek, 20. in v petek, 21. decembra ob 20.30. Mala dvorana
Jutri, 17. decembra ob 18.00 / Nastopajo: Tamara Strelov Mastrangelo, Se-on Young Pak, Gianluca Bocchino in Slavko Sekulic. Prost vstop. ■ Glasbene matineje ob nedeljah ob 11.00. Avditorij muzeja Revoltella Danes, 16. decembra / Trije koncerti v spomin na Alda Bellija. Nastopa Nuo-va Orchestra »Ferruccio Busoni«. Dirigent: Massimo Belli. Pianist: Marco Vincenzi. Violinistka: Greta Medini. Cerkev sv. Marije Velike
V	soboto, 22. decembra ob 20.30 / Božični koncert, nastopa orkester in zbor gledališča Verdi. Dirigent. Lorenzo Fratini. Prost vstop.
Cerkev sv. Nikolaja in sv. Trojice
V	nedeljo, 23. decembra ob 17.30 / Božični koncert, nastopa orkester in zbor gledališča Verdi. Dirigent. Lorenzo Fratini. Prost vstop.
Gledališče F. Prešerna Danes, 16. decembra, ob 17.30 / »Božična kantata« - nastopata: OPZ Fran Venturini od Domja in Godbeno društvo Viktor Parma iz Trebč. PESEK
Župnijska cerkev
Danes, 16. decembra ob 16.00 / Koncert gospel z vokalno skupino »Still Quartet« iz Slovenije. BORŠT
Župnijska cerkev
V	četrtek, 20. decembra ob 20.30 / Božični koncert z zamejskimi solopevci v priredbi SKD Slovenec.
SAMATORCA
V	cerkvi
Danes, 16. decembra, ob 17.00 v okviru Adriatic Festivala koncert dua Marko Feri - kitara in Ettore Michelazzi - flavta.
NABREŽINA Dvorana »Igo Gruden«
V	soboto, 22. decembra ob 20.00 /
»Koncert brez meja«, duo Vasja Legiša - violončelo in Giacomo Fuga - klavir. Vstop prost.
RIBIŠKO NASELJE (SESLJAN) Cerkev sv. Marka
Danes, 16. decembra, ob 12.15 v okviru Adriatic Festivala koncert dua Marko Feri - kitara in Ettore Michelazzi - flavta.
ŠTIVAN
Cerkev sv. Janeza Krstnika Danes, 16. decembra ob 19.30 / SKD
Hrast prireja v sodelovanju z MPZ Fantje izpod Grmade in pod pokroviteljstvom Zveze slovenske katoliške pro-svete, koncert APZ Tone Tomšič iz Ljubljane.
TRŽIČ
Občinsko gledališče
V	petek, 21. decembra ob 20.45 /
Božična glasba stare Madžarske, nastopa Clemencic consort, Wien.
GORICA Kulturni dom
Danes, 16. decembra ob 18.00 / Pozdrav Slovenije ob vstopu v Evropsko skupnost. Koncert gospel: Terri McConnell iz Oklahome (ZDA). VIDEM
Teatro Nuovo Giovanni da Udine
V	torek, 18. decembra ob 20.45 / Marc-André Hamelin - klavir.
_SLOVENIJA_
PORTOROŽ Avditorij
V	sredo, 19. decembra ob 19.00 /
Božično Novoletni koncert orkestra slovenske vojske. Dirigent: Jani Šala-mon. Vstop z vabili.
NOVA GORICA
Kulturni dom
Jutri, 17. decembra, ob 20.15 / koncert Slovenskega komornega zbora pod vodstvom Marka Vatovca.
V	sredo, 19. decembra ob 20.15 / Et-
noploč trio. Aleksander Ipavec - Ipo, harmonika, Piero Purini - Puribegovič, saksofon in Matej Špacapan, trobenta.
LJUBLJANA
Cankarjev dom
Danes, 16. decembra ob 18.00, Gallusova dvorana / Božični koncert - Simfonični orkester RTV Slovenija in Big Band RTV Slovenija, Dirigent in solist: Mate Bekavac.
Jutri, 17. decembra ob 20.00, Gallusova dvorana / Koncert simfonikov RTV Slovenija in Tria Eroika.
V	torek, 18. decembra ob 19.30, dvorana Slovenske filharmonije / V okviru "Srebrnega abonmaja": Benjamin Schmid - violina, Clemens Hagen - violončelo, Dejan Lazic - klavir, Martin Gruninger - tolkala in Leonhard Schmidinger - tolkala.
V	torek, 18. decembra ob 20.00, Gallusova dvorana / Sue Conway & The Victory Singers of Cgicago, gospel.
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
TRST
Galerija LipanjePuntin / do 31. decembra bo na ogled raztava »Nature« Franca Panizona in Franca Passalacque. Odprto ob petkih od 18.30 do 22.00.
Galerija LipanjePuntin: do 2. februarja 2008, bo na ogled razstava »Supermodels II - Reale vs Unreal«. Odprto ob četrtkih od 19.00 do 22.00.
Palazzo Vivante / do 6. januarja bo na ogled razstava »I figli del popolo di Don Edoardo Marzari«. Urnik: ob delavnikih od 16. do 18. ure, ob praznikih od 10. do 12. ure.
Državna knjižnica / do konca decembra razstavlja Rossana Longo.
Muzej Revoltella / do 6. januarja bo na ogled razstava »Beauty« Emanuele Marassi. Urnik: od 10. do 19. ure, zaprto ob torkih.
Bivša ribarnica: Ettore Sottsass: »Vor-rei sapere perche«. Na ogled do 2. marca od 10.00 do 19.00, zaprto ob torkih ter 25.decembra in 1. januarja 2008.
Občinska umetnostna galerija: do 20. decembra bo razstavljal Giuseppe Callea. Odprto vsak dan od 10.00 do 13.00 in od 17.00 do 20.00.
Župnija sv. Marije Velike: »I sotterra-nei dei Gesuiti«. Odprto do 6. januarja 2008 od 17.00 do 20.00, ob sobotah od 9.00 do 13.00.
Občinski pomorski muzej: do 2. marca 2008 je na ogled razstava »Drče in ladjedelnice v sedmem in osmem stoletju«. Možnost ogleda od torka do nedelje od 8.30 do 13.30, zaprto ob ponedeljkih in praznikih.
ŠKEDENJ
Etnografski muzej (Ulica pane bianco
52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. MILJE
Občinska umetnostna galerija G. Ne-grisin: do 12. januarja bo na ogled razstava »Giuseppe Negrisin« - 19301987«. Odprto od torka do sobote od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00, ob nedeljah od 10.00 do 12.00, zaprto ob ponedeljkih. (Zaprto tudi 25. in 26. decembra ter 1. januarja 2008).
OPČINE
Bambičeva galerija: do 5. januarja 2008 razstavlja slikarka Claudia Raza. Odprto od ponedeljka do petka od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00. NABREŽINA
V	Kavarni Gruden je do 25. decembra na ogled razstava Vezenine Bogomile Doljak. Urnik: od 8. do 13. ure in od 16. do 24. ure, zaprto ob sredah.
REPEN
Muzej Kraška hiša je odprt v zimski sezoni samo po dogovoru z upravitelji. Informacije na tel. št. 040-327240 ali po elektronski pošti na naslovu: info@kra-skahisa.com.
GORICA
V	Kulturnem domu je na ogled do 21. decembra razstava Lojzeta Spacala »Poklon umetniku ob 100-letnici rojstva«. Urnik: od ponedeljka do petka od 10. do 13. in od 16. do 18. ure ter med
kulturnimi prireditvami.
V	Galeriji ARS na Travniku bo do konca decembra na ogled likovna prodajna razstava v dobrodelne namene »Umetniki za Karitas«. Po urniku knjigarne razstavljajo Zvest Apollonio, Lu-cijan Bratuž, Milena Gregorčič, Andrej Kosič, Laszlo Nemes, Marija Prelog, Nande Rupnik, Predrag Szilvassy, Vel-jko Toman in Mira Uršič.
V	nekdanjih konjušnicah dvorca Co-ronini Cronberg bo do 29. decembra na ogled razstava starih čipk zbirke Co-ronini Cronberg z naslovom »Vanita e decoro«. Urnik: od torka do sobote od 10. do 13. in od 14. do 19. ure, ob nedeljah od 10. do 13. in od 15. do 20. ure.
Na goriškem gradu bo do 21. februarja 2008 na ogled razstava z naslovom »Dediščina Cirila in Metoda. Projekt za Evropo«.
Razstava od Alp do Jadrana po Južni železnici (1857) in Bohinjski progi (1906) je na ogled na sedežu Fundacije Goriške hranilnice v Ulici Carducci 2 v Gorici do 6. januarja 2008; ob sredah, četrtkih in petkih med 15. in 19. uro, ob sobotah in praznikih med 10. in 13. ter med 15. in 19. uro. Za napovedane skupine in šole je ogled možen tudi izven urnika; informacije na tel. 0481-537197, 0481-537111.
Na sedežu Fundacije Goriške hranilnice v Ul. Carducci, bo do 6. januarja na ogled razstava o fotografskem arhivu semeniške knjižnice z naslovom »Sacra Itinera«; ob sredah, četrtkih in petkih med 15. in 19. uro, ob sobotah in praznikih med 10. in 13. uro ter med
15.	in 19. uro.
Grajsko naselje, hiša Morassi: od danes, 16. decembra (otvoritev ob 17.30) do 2. januarja 2008, bo na ogled mul-timedialna razstava EurArt. Razstavljali bodo Fabio Lescak in Loredana Prinčič (fotografija), Cristina Bonnes, Ignazio Romeo in Michele Semari (skulptura), Gianluca Coren, Emanuela De Biasi, Alfred de Locatelli, Mauro Mauri, Giuliana Pais, Salvatore Puddu (slikarstvo), Roberto Marini Masini in Jurij Paljk (poezija). Nastopil bo pevski zbor Lorenzo Perosi iz Fiumicella. Razstava bo na ogled med 16.30 in 18.30 razen ob nedeljah in praznikih.
V	palači Attems - Petzenstein razstava »Abitare il Settecento«; na ogled bo do 24. februarja od torka do nedelje med 9. in 19. uro.
TRŽIČ
Občinska galerija sodobne umetnosti,
vabi 21. decembra, ob 19. uri na odprtje razstave »IM02 - L'immagine sottile« na ogled od torka do petka med 16. in 19. uro, ob sobotah in praznikih med 10. in 13. uro in 16. in 19. uro. Razstava bo na ogled do 17. februarja. Informacije na tel. 0481-494369. ROMANS
V	langobardski dvorani v občinski stavbi je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11. in 13. uro, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16. in 18. uro, ob sobotah med
16.	in 19. uro, ob nedeljah med 10.30 in 13. uro.
CODROIPO
V	Vili Manin bo na ogled do 6. januarja razstava Giselberta Hoka. Urnik: od torka do nedelje od 9. do 18. ure.
V	Vili Manin bo do 25. marca na ogled razstava sodobnega avstrijskega kiparstva »Hard Rock Walzer«. Urnik: od torka do nedelje od 9. do 18. ure.
_SLOVENIJA_
KOPER
Sedež Banke Koper: do konca februarja 2008 bo razstavljala slike pod naslovom »Sončna pesem« Mira Ličen Krmpotic. PADNA
Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. PIRAN
Mestna galerija: do 4. februarja 2008 je na ogled razstava »Triptihi« Andraža Šalamuna.
LOKEV
Vojaški muzej Tabor: orožje in oprema, stalna razstava.
SEŽANA
Kosovelov dom: v mali dvorani Mira Kranjca sta na ogled svetopisemska razstava na pregibu iz svetopisemskega v trubarjevo leto in razstava kipov Bojana Pahorja z naslovom Mala plastika.
VIPAVA
Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava.
AJDOVŠČINA
Pilonova galerija, (Prešernova 3): do
18. januarja so na ogled fotografije, ki so nastale na letošnjem fotografskem srečanju Castrum foto 07. Razstava bo odprta od torka do petka med 10. in 17. uro, v nedeljo med 15. in 18. uro; zaprto ob sobotah, ponedeljkih in praznikih.
BRANIK
Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101. MIREN
Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. SOLKAN
Vila Bartolomei: do konca leta je na ogled razstava z naslovom »Ohraniti preteklost - ustaviti čas za danes in jutri« (predstavitev konservatorskih in restavratorskih delavnic Goriškega muzeja) od ponedeljka do petka od 8.00 do 15.00. Razstavo so pripravili Jana Šubic Prislan, Ana Sirk Fakuč, Davorin Pogačnik in Vanda Bratina. Najavljene skupine si lahko muzejsko zbirko ogledajo tudi izven urnika; informacije na tajništvu Goriškega muzeja (tel. 003865-3359811). NOVA GORICA
Muzejske zbirke Goriškega muzeja:
grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 15. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13. do 17. ure; Sveta Gora ob nedeljah od 10. do 16. ure; grad Dobrovo od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 12. do 16. ure; Kolodvor vsak dan od 10. do 17. ure; najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811).
Mestna galerija: na ogled so inštalacije Jureta Poše z naslovom Tunel v predoru za pešce in kolesarje pod Kostanjevico v Novi Gorici. Instalacija bo na ogled do sanacije predora.
V	paviljonu poslovnega centra HIT bo do 31. januarja 2008 med 10. in 19. uro na ogled razstava Etka Tutte.
GRADIŠČE NAD PRVAČINO
V	kulturnem domu je do 6. januarja 2008 razstava z naslovom V spomin aleksandrinkam. Odprta bo vsako nedeljo in v sredo, 26. decembra, med 14. in 16. uro, možni pa so tudi skupinski obiski s predhodno najavo na tel. 003865-3304600 (Turistično informacijski center Nova Gorica).
IDRIJA
Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00, Turistično informacijski center Idrija odprt od 8.00 do 16.00, ob sobotah od 9.00 do 12.00. KOBARID
Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. LJUBLJANA
Mednarodni grafični likovni center:
do 13. januarja bo na ogled razstava Edvarda Zajca »Umetnik in računalnik od začetkov do sedanjosti«. Urnik: od srede do nedelje od 11. do 18. ure.
Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. TRENTA
Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. TOLMIN
Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00.
NASA SLIKOVNA KRI2ANKA
REŠITEV (15. 12. 2007)
Vodoravno: anatomija, apartma, bar, koloradar, netilec, ara, oven, Lermontov, dekret, lameta, Ceder-na, Roosa, Ira, ala, Na, Aalst, P. N., tan, Sandi, Ir, raja, Stojan Colja, atol, odaliska, M. V., 2. E., le, A. H., rokodelec, Okinva, anorak, gal, J. U., Istra, ol, Igor, kanta, Nara, Jonatan, Antibes, anapest, Ato, N. T.; na sliki: Stojan Colja.
36
Nedelja, 16. decembra 2007
VREME, ZANIMIVOSTI
jasno
zmerno oblačno
oblačno
a rahel ° dež
a A zmeren ÜÜ dež
ôVdT
nevihte
veter
megla
rahel sneg
z
sneg
6á mocan lü sneg
topla fronta
hladna fronta
okluzija
izobara
, sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona
vremenska slika
Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri.
C
Nad osrednjo Italijo je ciklonsko območje z zelo hladnim višinskim zrakom. K nam prihajajo vzhodni tokovi, ki so občasno bolj vlažni.
DOLŽINA DNEVA
Sonce vzide ob 7.39 in zatone ob 16.22
Dolžina dneva 8.43.
r LUNINE MENE ^
Luna vzide ob 11.44 in zatone ob 23.25.
A
Nad severno polovico Evrope je obsežno območje visokega zračnega pritiska s središčem nad južno Švedsko, nad Balkanom pa je plitev ciklon. Nad naše kraje doteka z okrepljenim severovzhodnim vetrom hladen in postopno bolj vlažen zrak.
BIOPROGNOZA
Danes bo vremenski vpliv zmerno obremenilen, občutljivi ljudje bodo imeli z vremenom povezane težave, ki bodo pogostejše na vzhodu in jugu države. Okrepljeni bodo tudi nekateri bolezenski znaki.

MORJE
Morje skoraj mirno, temperatura morja 10,5 stopinj C.
PLIMOVANJE
Danes: ob 3.23 najvišje 29 cm, ob 9.26 najnižje -3 cm, ob 13.47 najvišje 5 cm, ob 21.11 najnižje -28 cm. Jutri: ob 4.14 najvišje 34 cm, ob 11.11 najnižje -14 cm, ob 16.40 najvišje 3 cm, ob 22.19 najnižje -25 cm.
TEMPERATURE V GORAH OC
500 m...........-2 2000 m .........-11
1000 m ..........-4 2500 m..........-13
1500 m ...........-9 2864 m .........-14
UV INDEKS
Ob jasnem vremenu bo UV indeks po nižinah sredi dneva 4,5 in v gorah 5,5.
Novi uradi na PROSEKU
Čakamo te, da bomo skupaj nazdravili
V petek, 21. decembra ob 18.00
PROSEK 551 tel. 040 251320 (nasproti bar-sladoledarne Luksa)
wrtVA'.sssítrieste.it
ton AE^ai
MILANO
ASSICURAZBCENI.
Û ¡ V14:0 fi C N i m 1 v ; a M A A
CELOVEC
O -4/0
TOLMEČ O
-S/-O
VIDEM O
-4/5
O PORDENON
-3/4
TRBIŽ O
-6/-2
o -S/-2 KRANJSKA G.
O
GRADEC
-2/D
EP
SiS
O -3/-1
S. GRADEC
ČEDAD O	KRANJ /V.
-3/4 ^	k	^
/CELJE ^2/0
Sili
M. SOBOTA MARIBOR °-2/0 O-2/0
tlincTO
PTUJ &a&3
O /v ------
0/7
O
JP^kl [¿Z	LJUBLJANA	Cy
gorica n0 N- gorica	-1/1 N. mesto -2/0
GORICA O „„	POSTOJNA	O
™ O-2/0 . /\!9I
, , &J KOČEVJE imb ^ TRST©^ .. S	. O	_
¿7 V5	^V^sM , O ^
PORTOROŽ O .r—--...^-^
UMAG ^ OPATIJA , REKA 0/4
ZAGREB -1/1 O
PAZIN O
ÎNAPOVED ZA DANES
Spremenljivo bo do oblačno, predvsem na Piancavallu, na Trbiškem in na Kraški planoti bo lahko občasno rahlo nale-taval sneg. Mrzlo bo. Pihala bo zmerna do močna burja.	Danes bo na zahodu deloma sončno. Drugod bo pretežno oblačno, občasno bo rahlo snežilo. Na Primorskem bo pihala močna burja. Najnižje jutranje temperature bodo od -5 do 0, najvišje dnevne od -2 do 2, na Goriškem in ob morju okoli 6 stopinj C.
	
Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER
o
GRADEC
-4/0
dopis iz pariza
Projekt, ki odpira nove poglede na diasporo
Diaspora. Ločitev, žalost, izgnanstvo... Ali pa gibanje, premestitev... V muzeju Bran-ly je v teku razstava, posvečena diaspori. Claire Denis, mednarodno priznana filmarka, je zbrala več umetnikov - glasbenikov, filmar-jev, kiparjev - in vsak je diasporo prikazal drugače, glede na lastne izkušnje. Dogodek je tako dobil čisto novo dimenzijo, širšo, globljo..
Mahamat-Saleh Haroun, »Ombres« (Sence), fotografije. Človeške podobe kot sence. Sence kot sled življenja. Medle podobe brez doma, brez korenin... Yousry Nasrallah, Le fond du Lac (jezersko dno), video. Na platnu posnetki žene, ki na pragu z metelco odstranjuje puščavni pesek se prekrivajo s posnetki vode. Leta 1958 so začeli z gradnjo Asu-an ske ga jezu, da bi se reši li prob le ma su še, toda reka je poplavila velike površine in primo-rala na tisoče ljudi, da so zapustili svoje domove. Jean-Pierre Bekolo, Une africaine dans l'epace (Afričan v vesolju), video. Afričan lebdi v vesolju; posameznik tava v neznanem in se bori z mli ni na ve ter. Di aspora ima lah ko več oblik: zaradi ekonomskih težav se mnogi znanstveniki in umetniki odločijo za Zahod. Izguba za Afriko je velika. Bekolo vidi reši tev, ozi roma eno izmed njih, v skup nih projektih. Mathilde Monnier, Dans tes cheveux (V tvojih laseh), posnetki koreografij. Z ljudmi se seli tudi njihova kultura in dediščina. Tako je z afriškimi plesi, ki so v sedemdesetih prišli v Evropo in se razširili na gledališča ter plesne studije. Seveda niso ostali zaprti v svojem svetu, ampak so se razvijali dalje in vplivali na druge plesne tehnike.
Danes govorimo že o sodobnem afru, afro jazzu itd. Sicer ta je le zadnja izmed plesnih diaspor. Najbolj poznana je gotovo ameriška, saj imajo jazz, hip hop, raggae itd. af-
riške korenine. John Galliano, modne kreacije. O kulturnih vplivih priča tudi stilist John Galliano, ki je za eno kolekcijo uporabil elemente tradiconalnih afriških oblačil, predvsem Masajev. Galliano ni edini, ki ga je navdihnila Afrika, že na začetku 20.stol. je »tradicionalna« afriška umetnost imela velik vpliv na zahodno. Kontakti in vplivi so gotovo gonilna sila, toda tu se postavlja vprašanje kaj je Afrika in kaj afriški. Caroline Cartier, Goguma, različni objekti, zvočna kulisa. Le tema, na sredi sobe igrače in otroški glas: »V Afriki je vedno sonce.« V Afriki je vroče.» «V Afriki so levi» Glede Afrike je še veliko ste-reotipov, pozitivnih ali negativnih. Tiste lepe knjige z velikimi fotografijami so še vedno osredotočene na savano in Masaje, zanemarjajo pa mesta, zanemarjajo realnost Črne celine. Črne celine, ki pa ni povsem črna, saj je sever ni del arab ski in ne sme mo pozabi ti belih afričanov (predvsem v Južni Afriki).
Nekoč je pisatelj Koffi Kwahule izjavil: «Svoje korenine čutim v Slonokoščeni obali, ne v Afriki. Kulturo iz Konga ali Toga poznam slabo. Paradoksalno se počutim bliže francozom kot svojim sosedom iz Toga.» Afriška identiteta je torej umetna? Pomislimo na evropsko... Agnes Godard, Des femmes, des hom mes, des en fants ( O žen skah, o moš kih, o otrocih), fotografije. Fotografije v naravni velikosti. Morda bo prišel dan, ko bo Afrika ozna čevala le od kod je kdo ali nje go ve ko renine, brez drugih konotacij. Diaspora je v muzeju postavljena zraven razstave o kraljstvu Benin, ki kaže na bogatstvo celine, katere zgodovina še zdaleč ni omejena na banane in slamnata krilca. Torej gre za globlji projekt, ki odpira nove poglede na diasporo in Afriko. Tudi pozitivne poglede. Korak naprej.
Jana Radovič