Poštnina plačana v gotovini. OBRTNI VESTNIK Strokovni list za povzdigo in napredek obrtništva drav. banovine »OBRTNI VESTNIK« izhaja vsakega 1. in 15. v mesecu in stane: GLASILO OKROŽNIH ODBOROV, OBRTNIH ZDRUŽENJ IN OBRTNIH DRUŠTEV DRAVSKE BANOVINE Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo, j Rokopisi se ne vračajo. Ponatiski do-| voljeni le z navedbo vira. ceioiemo um polletno Din posamezna številka . Din 20 — 2 — UREDNIŠTVO IN UPRAVNIŠTVO: LJUBLJANA, BEETHOVNOVA ULICA 10. Številka pri poštni hranilnici, podruž-l nici v Ljubljani 10.860 XIX. LETNIK. V LJUBLJANI, DNE 27. NOVEMBRA 1936. ŠTEV. 21. Volitev v zbornico IOI in sporazum Kako je prišlo v obrtni odsek zbornice do sporazuma, to smo že slišali in nam je obrtnikom že znano. Odločna večina obrtništva ,se s tem tudi strinja, ker smatra zaenkrat tako za pravilno. Da so načelno sporazum sklenile politične stranke, vendar pa so o tem končno le še sklepale prostovoljne obrtniške organizacije, katerih delegati so bili soglasno za sporazum, ker se smatra za nepotrebno, da bi se ravno obrtniki med seboj prepirali in sovražili. Je pa še dosti obrtnikov, ki nekako pasivno gledajo na stvar, ker so gotovi ljudje, ki mogočno oznanjajo, da je to političen sporazum in, ker je ustvarjen brez društva jugoslovanskih obrtnikov, nepravilen in sramoten in to oznanjajo na svojih agitacijskih zborovanjih češ, da samo oni so pošteni in, da samo oni so upravičeni zastopati obrtništvo dravske banovine, vse drugo je nič. Kdor je imel priliko poslušati razprave na njihovih sestankih, je bil gotovo razočaran, kajti ni slišal enega stavka, ki bi zvenel v skladu z zahtevami obrtništva. Torei brez. nrntrran^ hjp^-nftjnčil ker. bi bilo razvidno, kaj je DJO v dobi svojega obstoja naredilo za obrtniški stan. Ne povedo, kaj hočejo, izvzemši ločene zbornice, češ če dobimo te, bo obrtništvo rešeno skrbi, bo odpravilo šušmarstvo, bodo znižali davke, bodo prisilili industrijo in kapitaliste, da bodo morali ukiniti svoje obrate in prispevati za vzdrževanje okrožnih odborov, bodo dobili svoje poslance v narodno skupščino; trgovcem bodo diktirali, da ne smejo prodajati rokodelskih izdelkov, znižali bodo banovinske in občinske doklade. Končno bodo prisilili potom ločene zbornice vsa oblastva, da se bo vse to moralo izvršiti, kar bodo zahtevali, prisilili pa bodo tudi vse obrtnike, da morajo biti za ločene zbornice. Poleg tega pa grajajo tudi zbornico, ker je zakrivila, da imamo Bato in Tivar, ki uničujeta obrtni stan, kar bi pa lahko preprečila, ker pa je zbornica TOl samo za kapitaliste, pa tega ni storila. V največji meri pa se vsak govornik ali pa članek spodtakne ob g. Rebeka, češ ta je pa sploh vsega kriv, da se obrtnikom tako Zadnja beseda s. Pičmana Je izgubljena Za predvolilne dneve v zbornico TOI, je gospod Pičman oskrbel svojim že zelo razredčenim pristašem iz obrtniških vrst, kateri se z njim skupno borijo že nekaj let sem, za loče-,no zbornico prijetno zabavo, s katero je hotel še nas navdušiti. V Zagrebu je g: Pičman naprosil tamkajšnjega zelo uglednega obrtniškega gospoda naj bi mu imenovani g. šel na roko pri natisu Slovenske izdaje v glasilu »Obrtni Vijesniik«, kateri list izhaja v Zagrebu in je glasilo hrvatskih obrtnikov. On je njegovo prošnjo uslišal in slovenski obrtniki imamo s to Nočeiro mamljivih obljub, pač pa zahtevamo dela In upoštevanje naših gospodarskih teženj In stremljenji slabo godi in da nimajo dela. Čudno vse to, ali se morda g. Rebeka toliko bojijo, kar bo najbrže tudi držalo. Nešteto fraz raznesejo in dvomim, da so sami prepričani, da jim mi obrtniki verujemo. Obljube, ki jih pristaši ločenih zbornic navajajo po raznih sestankih za predstoječe volitve v ZTOI so ogromne. Prepričani pa smo, da sami dvomijo, da se na tak način pridobiva volivce. Smatramo, da je to brezmejna žalitev obrtniškega stanu, ker ga imajo za tako neumnega, da bi takim demago-škim geslom nasedalo in verjelo frazam, ki so brez vsake stvarne podlage. Zadosti je bilo med nami boja in sovraštva, ki nam je samo škodovalo, koristi pa nismo imeli nobenih. Če pomislimo, v kako težkih časih gospodarske negotovosti, težavah in skrbeh za vsakdanji kruh živimo, potem se ne moremo ogrevati za fantastična gesla. Naša naloga je, da začnemo ustvarjati in stremeti za tem, da bomo zaposleni, le na tak način nam bo zagotovljen obstoj. To pa bo . mogoče le tedaj, ko si bomo kot obrtniška celota z združenimi močmi znali izboljšati položaj. Ko je bil dosežen kompromis za volitve v TOI, s tem je bil led prebit in bomo pač morali stremeti za tem, da v bodoče očvr-stimo naše vrste in začnemo s stvarnim delom, brez sovraštva in razdorov. Tisti pa, ki so razdor začeli in ustvarjali, pa naj se pošteno skesajo nad grehi, ki so jih povzročili v škodo slovenskega obrtništva. Nadaljujmo naše skupno delo za boljšo bodočnost v znamenju popolne in dosledne stanovske zavesti. V nedeljo, 29. novembra 1936 pa naj bo dan manifestacije stanovsko zavednega obrtništva. Naše geslo naj bo: roke proč, ki hoče rovariti in glasujemo vsi za sporazumno listo in naše kandidate. Za Ljubljano pa še poseben apel da volimo vsi obrtniki sporazumno listo tov. Urbas in Ogrin. Fr. Iglič. Dolinost vsakega zavednega obrtnika Je, da s svojo volilno udeležbo podpre skupne borbo za našo boljšo bodočnost izdajo zabave že več ko preveč — humor je tudi zaželjen in zelo potreben. Ker pa stojimo slovenski obrtniki ob zelo važnih trenotkih — pa vse šale na stran, da se še bolj ne osmešimo, kajti za komedije obrtniki nismo v tem važnem trenotku dostopni in le obžalujejo one obrtnike, ki so še danes dovzetni za gene*ale, ki so jih zapustili vojaki. Najbcljsi proglas g. Pičmana, nam ni nič novega prinesel tn se je navdušenje kaj hitro poleglo in zakaj! Mi obrtniki kar lastnim očem nismo verovali. Izpraševali smo se, kako je to mogoče — da se list g. Pičmana tiska v Zagrebu in ne več v Ljubljani, že smo mislili, da je tiskarski štrajk in dejali, ta je pa lopa in pa prav sedaj, ko imamo mi obrtniki, toliko želja, zahtev in potreb napisati. Pa kar nam pade na um, ibomo pa še mi šli v Zagreb ali Beograd in tam natisnili, ko ni štrajka. Naprosili smo moža obrtnika, ki ti me- sti doibro pozna, kupili smo mu karto in še malico smo mu dali, pa hajdi, najprvo v Zagreb in glej čudo — kaj je zvedel! — Zvedel je, da v Ljubljani tudi tiskajo — in da ni štrajka. Ker pa se je ta mož, ki smo ga tja poslali med tem le malo pomišljal, mu pade v glavo, da ima tukaj prav dobrega znanca, kateri mu bode gotovo pomagal in razjasnil to čudno zgodbo. Po kratkem iskanju je našel tega gospoda ter ga poprašal če morda on kaj ve o stvari — namreč o Slovenski izdaji v Zagrebu. Po kratki prijateljevi debati ga je takoj razumel in dejal: stvari, katere prinašate iz vrst Pičma-novih pristašev, so mi bile neznane, ker mi gospod Pičman ni o tem ničesar poročal in verjemite mi, da je bila to zadnja izdaja Pičma-novega pisanja v našem listu sObrtnički Vies-nik«. Slovenskemu obrtništvu je menda s tem dovolj jasno povedano, koliko zaščite bo v naprej imel med hrvatskimi obrtniki, kajti On pride vedno prepozno, ker pogorišče gasiti je smesno g. Pičman. Ob slovesu kličemo njegovi nekdanji tovariši: Zamujeno — izgubljeno. laskavi ilaitkl V slovenski prilogi hrvaškega »Obrtnega vestnika« čitamo da je »Obrtnik« nekdaj tudi pisal laskave članke. Značilno, da doslednost m borbenost nekdanjega našega kolegiča prehaja v laskavost. Vedeli smo to že davno, da hodijo nekateri prav radi greti svoje pisker-čke k vsakemu plamenčku, ob ognju jih je pa že toliko, da se kar prerivajo. Da se znajo pa tudi laskati, priznavajo sami v gori omenjeni prilogi, ki je sicer prav malo zalegla pomoči potrebnim samostojnim 'borcem ločenih zbornic. Ali dejstvo je vendar: »da je v «Obrtniku», glasilu Pičmanove skupine — za katero stoji ogromna večina slovenskega obrtništva (zelo laskavo naši ogromni večini, ki ne ugovarja če se tudi postavlja Pičmanova skupina enkrat pred njo! Op. ured.) — torej v glasilu Pičmanove skupine izšel zelo laskav članek o ime- novanju g. dr. Logarja za komisarja za Zbornico iOL« Nadalje pišejo: »da je Pičmanova skupina z gotovostjo pričakovala, da se bo napravil red ter pravica«. Laskali so se gospodje, kot pišejo, samo zato, da bi se jih hotelo tudi upoštevati, da pridejo na red. To je torej tista velika objek- tivnost, ki se zrcali v laskanju za prerivanje oseb k stolčkom in 'koritom, če se izrazimo v njihovem žargonu izza poslednjih šestih let. Onim, ki imajo za seboj ogromno večino slovenskega obrtništva se pa ni potreba laskati ali prilizovati ne na eno ne na drugo stran. Ogromna večina slovenskega obrtništva zato tudi odločno obsoja vsako laskanje, ker ve, da kdor se spredaj laska, zadaj praska! Takih mačkov pa v Sloveniji obrtništvo ne rabi in bi bilo najbolj prav, da bi »Slovenska priloga« bi-i Prl*°2ena samo slovenskim mačkom hrvatskih obrtnikov. Laskavost še ni bila nikdar čednost. In prav je, da so vsled takih nečednosti vsaj toliko čedni, da sami priznavajo, da se znajo laskati. Potem se sedaj tudi laskajo obrtniškim volil. cem, samo, da bi jih s svojo laskavostjo preslepili in prišli na red. Ali slovenskega obrtnika ne bodo premamile in pregovorile laskave besede, on je že davno odločen, da za laskalce ali prilizovalce ni mesta v naši zbornici, zato bo pa tudi v nedeljo zaupal svoj glas možem, ki so za obrtniško složnost in gospodarsko skupnost! Naša moč In obrtniška sloga nam zagotavljata, da bo naše delo uspešno dovršeno. Naše sporazumne kandidatne liste so sledeče: Ljubljana mesto; Ogrin Ivan, stavbenik, Urbas Miroslav, mesar; Tušar Ferdo, pek, Vižintin Ivan, zidar. Novo mesto-Črnomelj: Midorfer Aloj/ij, krojač, Stanič Ferdo, pek. Brežice: Kralj Andrej, sodar, Kokole Martin, žagar. Radovljica-Škofja Lok«; Čufer Andrej, ml., mizar. Planina Lovro, tležnikar. Kamnik-Liti ja: Belcijan Boštijan, zidar, Koprivnikar Emil, mizar. Logatec-Koče v je: Rebek Josip, ključavničar, Pavliček Josip, tiskarnar. Dolnja Lendava: Litrop Štefan, krojač, Jalšovec Franc, pek. Poživitev domačega rokodelstva In smo-treno slovensko gospodarstvo nam le nalbolt pri srcu! ljubljanskemu obrtništvu OKOLNOSTI, pod ikaterimi delaš in vodiš rokodelstvo so zelo težke. Poleg vseh težav, iki jih imaš, se moruš še boriti za obrtniško solidarnost! ZAUPAJ tovarišem, ki so dokazali, d« so sposobni zagovarjati Tvoje težnje! Šest lot ŽE OVIRAJO pozitivno delo v naših organizacijah ljudje, ki hočejo Tebi vladati, niso pa do danes pokazali razumevanja i:a Tvoja stanovska in gospodarska vprašanja. ZATO JE DOLŽNOST slehernega obrtnika in obrtnice, da glasuje za sporazumno listo z nosilcem Ivanom Ogrinom in £ tem za njegovega sokandidata Miroslava Urbasa I Kako voliš? Vsak zaveden obrtnik in obrtnica prekriža krog poleg imena tako: IVAN OGRIN Kje voliS? I. c. volišče: Magistrat. Tu volijo: vsi brivci, čbvljarji, dimnikarji, elektrotehniki, fotografi, graditelji, grafiki, kinnnoseki, kleparji, ključavničar, i, klobučarji, 'knjjigoVBzl, konjaČi in kovinarji. I./č. volišče: Mestni licej (BlčivVeisova cesta). Tu volijo: krojači, krovci in mesarji. I./d. volišče: Mestni licej (Bleivveisova ceSta). Tu volijo: vsi ostali. Kdaj voliš? V nedeljo 29. novembra 1936, od 8. ure zjutraj da 6. are zvečer. Tvoja dolžnost pa je*, da opraviš svojo stanovsko dolžnot že v prvih dopoldanskih urah. Pred in po volitvi so zftlasi v naši volilni pisarni v gostilni:: »Na Vrtači«, Bleivvaisova c. oziroma v lovski sobi gostilne »Sokol?, Pred Škofijo. Podredimo se brez osebnih ali političnih predsodkov skupni obrtniški akciji in uspehi so nam zagotovljeni 1 Zbornica za TOI v Ljubljari -Slovenski gospodarski ponos Volitve dne 29. novembra so dale povod novim napadom s strani razdiralcdv obrtniške sloge m cepljenja gospodarskih sil na svobodno voljo in prepričanje slovenskega obrtnika, iz vseli krajev, kjer se je skrivalo užaljeno sumo-ljublju in nczudoščeno častihlepju se znova pogreva zahtev« po sistemu ločene obrtniške zbornice. Značihio je dovolj, da se vse trezno in razsodno obrtništvo niti najmanj nc ogreva ter z enodušno in ponosno samozavestjo odklanja vsiljive preroke (in apostole; tako se sami na-zivajo. Op. ur.), ki so se iz gori omenjenih razlogov, kar naenkrat znašli kot najvidnejši zagovorniki obrtniških teženj. Kjer jim ne gre dovelj gladko izpod rok sp posliržujejo demagogije, laži in klevet. Vse to je brez uspeha 1 Slovenski obrtnik je z zdravim svojini razumom že davno odločen, da je njemu mesta enakovrednega edino v »kupnem gospodarskem predstavništvu. Težnje Proč z razdiralci obrtniške sloge I slovenskega narodnega gospodarstva so in .morajo biti skupno povezane. V samostojnem obrtnem odsieku nam je zajamčena popolna samostojnost. To je dokazano dejstvo in nihče ga do danes še ni mogel ovreči- Ustvarjati danes . posebno gospodarsko telo, znači razbijati slovensko gospodarsko skupnost! Povezani v svoji skupni zbornici, po svojih uutonomnih odsekih, smo slovenski gospodarji močni dovelj, da si bomo obdržali in priborili svoje pravice,'ki nam pripadajo kot enakopravnim državljanom. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo je s svojim dosedanjim delom izpričala že neštetokrat, da je kos svoji nalogi. To dejstvo ji daje tudi mogočen ugled ter služi za vzor vsem ostalim gospodarskim ustanovam. Ponosni smo, da imamo tudi mi obrtniki svoj delež no njenih uspehih. Složno in samozavestno hočemo posvetiti še nadalje svoje site v delo za našo gospodarsko bodočnost. Vse razsodno slovensko obrtništvo bo v nedeljo oddalo glasove obrtniškim zastopnikom, ki bodo znali braniti slovensko gospodarsko skupnost. Vei stanovske zavesti Obrtništvo preživlja v sedanji dobi najtežje prilike. Bori se za svoj obstoj z žilavo odpornostjo, proti vsakogniur i'1 vsakemu gibanju, ki nasprotuje, skupnim interesom obrtništva. Vsak uspeh — je 'odvisen le od stanovske zavednosti obrtnika. Vse obrtniško gibanje inora iti v smeri pri-slovice: »Sloga jači, nesloga tlači«! Res je, da je obrtnika zadela splošna gospodarska kriza in stagnacija denarništva, ko je bil v najlepšem razvoju, ter s tem marsikomu prekrižala račune; Naenkrat smo se znašli na poti, kjer kljub odporu, ne moremo naprej -p ker smo na vseh straneh največkrat naleteli na ovire in gluha ušesu. Kdo je temu kriv? Obrtniška združenju? — Ne — vsega tega smo krivi sumi. Naše edino orožje je stanovska zavednost, povezunu v ohrtniških združenjih, ki predstavljajo zavednost in moč obrtništvu v dravski ban. Nekateri naši tovariši žrtvujejo vse za svojo stauovsko organizacijo. Rak rana vsega obrtniškega gibanju so pa uni tovariši, ki omalovažujejo delo in ne cenijo trudu tovarišev, ki se borijo, za stanovske inforese. 'Povrttiši obrtniki! Moja želja in želja vsakega zavedli ega obrtniku je, obrtniško organizacijo dvigniti na najvišjo stopnjo, ki nuj predstavlja zrcalo obrtniške discipline in stanovske zavednosti/— v vsakem oziru. Bodimo odkriti: treba je izruvati plevel fned nami in dvigniti ugled obHniku. Potem ne bo več pritožb o nelojalni konkurenci, šušmnrstvu itd. Oklenimo se stanovske organizacije, ki je naša nada, naše orožje in naš ponos Ih hitimo zmagi naproti. Kepa. TOVARIŠI OBRTNIKI! Tudi Vam ne bo prizanesla kruta usoda!_ Ali boste zapustili svoje družine nepreskrbljene, brez vsakih sredstev in podpore? »Obrtniška samopomoč” Ljubljana, Beethovnova ulica 10 Vam bo pomagala v največji stiski. Zahtevajte takoj brezplačne informacije! Vprašanja našega obrtno-nadalj* valnega šolstva V mesecu oktobru sc jc vršila; v Ljubljani sejjh odbora za strokovne nadaljevalne šole v Ljubljani. Po poročilih zastopnikov vseh prizadetih je položaj obrtnega šolstva zelo slab. Število učencev raste, doeim za kritje potreb ni dovolj sredstev. V Ljubljani je bilo lani 50 razredov, letos jih obstoja že 56. Naše obrtništvo mora nositi dovolj drugih bremen in nemogoče jo zahtevati, da združenja plačujejo še zu šolstvo. — Pri teoretičnem pouku obrtnega šolstva vlada veliko pomanjkanje učnih potrebščin, vendar smatramo, da bi to ne bilo umestno. Ker primanjkuje poedinih učilnic, v katerih nuj bi se praktično poučevalo posamezne stroke, je bilo predloženo, da bi se zidala posebna učilnica-delavnica, ikjer naj bi se mojstri in učenci izpopolnjevali v strokovni praksi. Ing. Kregar je mnenja, da bi se v ta namen zgradila posebna šola, ker bi samo ena učilnica ne zadostovala. Naš vestnik je obrtno-nadnljevalnein šolstvu posvečal vedno veliko pozornosti, kakor tudi splošnemu dvigu strokovne izobrazbe nušega obrtništvu v obče.. Res se nahajajo obrtniki in združenja v slabem položaju, toda to nas ne sme opravičevati, da bi temu važnemu vprašanju ne izkuzuli prav nobenega zanimanja. Od 200 združenj, ki so dolžna pošiljati kr. banski upravi podatke, je petina takih, ki niti zlepa in ne zgrda ne odgovorijo. Vsa združenja pa so zu, t. j. 29 po številu je vplačalo tekom leta zu obrtne šole skupno 870 Din. Ravnotako združenja niso iztirjala po 10 Din od vsakega mojstra zu posameznega vajencu. Tudi letos sc bo moral zbrati ta znesek, zato pozivamo obrtnike, da plačajo brezpogojno tu znesek. Temeljita strokovna izobrazba našega obrtnega naraščaja je glavni predpogoj, da se pospeši rokodelska delavnost. Ali nam je treba iz inozemstva naročevati tuje »nepogrešljive moči«, da se z našim težko pridobljenim de-nurjem plačuje tujce. Dokler sc ne bomo zavedli vprašanju lustnegu strokovnegu napredka, tudi ne smerno tarnati, da nam tujci jemljejri zaslužek. Predvojna mentalitetu, da se delo naših rok nc ceni, je našim produktivnim slojem takorc-koč prirojeiin.’ Skrajni Pri s 'je',' da 'se Vprašanje naše strokovne osamosvojitve načne v samem jedru, V Ljubljani obstoja danes 5 naduljevalnih šol, in sicer na Ledini za mehanične in tehnične obrti z 11 razredi in 257 vajenci, na Grabnu za stavbne obrti z devet razredi in 153 vajenci, splošna šola na Vrtači z devet razredi in 184 vajenci in 66 vajenkami. Na Pruluh za umetne in oblačilne obrti s 13 razredi in 314 vajenkami. Skupno je bilo torej v zadnjem letu 1130 gojencev od teh 376 gojenk. Izvzete so še strokovne šole zn grafično, gostilničarsko in trgovsko stroko. 1 vi * Gosoodarska kronika Dne 17. t. m. se je vršila v Beogradu konferenca glede načina izvoza našega lesu, zlusti glede na sklepe in uspehe nove trgovinske pogodbe z Italijo. Konference »o se udeležili zastopniki prizadetih ministrstev ter predstavniki lesnih podjetij in ustunov v naši državi. Sprejeta je bila resoliicija, v kateri zahtevajo, da morajo dobiti izvozno dovoljenje producenti v zaščito produkcije in njenega kar nujboljšegu vnovčenja, posebno pa v korist malih in srednjih domučjli ipodjetij. Lastniki žag in producenti bi morali imeti pravico, da svoj les prodajo naravnost italijanskemu kupcu ali pa po domačem trgovcu izvozniku, ki bi mu z blagom izročili tudi izvozno dovoljenje. 1/,vozno dovoljenje ne sme v nobenefn primpru biti predmet trgovanju. Dovoljenja naj bi izdajuli pod nadzorstvom centralnega odbora poslovni odbori, ki se ustanove za vsako produkcijsko področje iz zastopnikov prizadetih organizacij, r-Ta resolucija je bila izročena ministru za trgovino in industrijo. Državni proračun za leto 1937/1938. Finančni minister je predložil narodni skupščini predlog državnega proračunu zrt 1('|'[* 1937/1938. Proračunski prodlog znaša 10 milijard 949 milijonov dinarjev in je za 625 milijonov 486 tisoč 802 Din višji kakor je znurštd proračun za leto 1936/1937. Naše zadruge in hranilnic? zahtevajo drugo ureditev kmočkih dolgov. Dne 19. novembra L L sc' je vršila v Ljubljani konferenca zastopnikov zadružne avfcie, Zveze jugoslovanskih hranilnic in Zve*e slovenskih ^adrug, na kateri za propagando \ ših Izdelkov I darilo bo razpravljali o trredbi o likvidaciji kmečkih flolgov z dne 25. septembra 1936, ter predlagali sledeče: S posebno dodatno uredbo naj se izločijo iz veljavnosti nekaterih določil uredbe o likvi-daciji kmečkih dolgov, terjanje kreditnih in samoupravnih hranilnic s sedežem v dravski banovini napram kmečkim dolžnikom, ki imajo svoje bivališče v dravski banovini, tako, da ostanejo dolžniki, ki jih označuje omenjena uredba, še nadalje pri dosedanjih upnikih. 2. 7.a vse kmečke dolžnike naj velja načelo individualne zaščite in to po predpisih in na-Čelik, ki so določeni v členih 24.. do 29. omenjene uredbe za kmečke dplgove nad Din 25 tisoč. 3. Da se razbremenijo sodišča in pospeši čim hitrejša presoja, predvidena pod točko 2., naj se ustanovijo posebne posredovalne komisije jia sedežu vseh sodišč in le v onih primerili, kjer se ne doseže sporazum, naj razpravlja pristojno okrožno sodišče. Člani komisije naj bi bili zastopniki političnega, finančnega in občinskega oblastva ter zvez denarnih zavodov, pri kgi^rih so'upniki včlanjeni. k Da se zaščiti v vsakem o*iru interes države. naj finančno ministrstvo vrši nadzor po svojih organih, zlasti gledfe uporabe rezervnih fondov, ki se pritegnejo h kritju odpisov na {»odiagi prečiščene bilance z dne 31. decem-ira 1936. 5. Vse ostale določbe uredbe z dne 25. septembra 1936 naj ostanejo v veljavi, v kolikor seveda ne nasprotujejo gornjim načelom. Predsednik vlade in zunanji minister dr. Milan Srojadinovič je poslal narodni skupščini zakonski predlog o sklenitvi konkordata s sveto stolico z dne 26. julija 1935. Glasnik notranjega ministrstva. V notranjem ministrstvu izdelujejo načrt odredbe, ki bo predpisala izdajanje posebnega uradnega glasnika notranjega ministrstva. V njem se bodo objavljale vse odredbe, okrožnice in ukuzi pa tudi članki, ki se tičejo policijske in samoupravne službe. Ta glasnik bodo prejemali vsi uradi, ki spadajo v pristojnost notranjega ministrstva. Državna hipotekarna banka je dovolilu Me« stni občini ljubljanski 30 milijonov dinarjev posojila za mobilizacijo Mestne hranilnice! Glavni naspii posojila sg. 7% obrestna,mera im 15 let, anuitete se plačujejo polletno naprej. — S tem je izpolnjen glavni -pogoj za uspešno mobilizacijo Mestne hranilnice, kar moru vsa slovenska javnost z največjim veseljem pozdraviti. Izvoz živine v Italijo se je zopet pričel. V zvezi s tem je padel madjarski izvoz v Italijo, ki je znašal še meseca septembra 170 vagonov, oktobra pa le še 75 vagonov. V Beogrudu se *e mudil te dni odposlunec italijanskih gospodarskih korporacij, da se poš svetuje o ustuhovitvi Italijansko-JugoslOvansko gospodarske zbornieje v Rimu in Beogradu. Naša pristojne oblasti so že dale pristanek zu ustu-novitev take zbornice. Poldrag mesec je že potekel, odkar je bil uveljavljen nov trgovinski sporazum z Italijo, pa je doslej zaključeno za 'Italijo komaj 15 vagonov lesa, čeprav bi morali doslej izvoziti že za okoli 8 milijonov lir. Zakonski osnutek o pooblaščenih inženjerjih je poslal gradbeni minister dr. Kožulj ministrskemu svetu v odobritev. * Ob priliki letne skupščine električnih podjetij v Novem sadu (11. oktobra) je bila sprejeta resolucija z zahtevo zakona o elektrifikaciji države ter da se državne, banovinske in občinske trošarine na električno energijo popolnoma ukinejo. Priznati moramo, da jil elektrifikacija naše domovine ena glavnih osnov racionalnega pogona, kar bi bilo z* po»neltt«v naše obrti velikega pomena. Po vsem kulturnem svetu sc polaga največja pozornost sodobni elektrifikaciji, dočfrn se pri nas. kljub najlepšim pogojem te potrebe ne zavedamo. Visoka držam# trošarina v znesku 0.70 Din od kW je velika ovita: napredku elektrifikacije. V Dravski btn^hii pa poleg tega ponekod presega državen davek občinska in banovinska trošarina. V, zadnjem času si naša banovina muogo prizadeva, da izvede podrobni elektrifikacijski načrt, seveda je dolžnost našega obrtništva, da sc ugodnosti modernega pogona in razsvetljave posluži. ker ima mnogo prednosti. * Srbski obrtniki pripravljajo n« dan Zjedi-tijcnja impozantno manifestacijo. V svoji poslanici, ki so jo izdali pravijo: »Pred vojno so srbski obrtniki proslavili obrtniški praznik na dan Sv. 3 kraljev. To je bil njih dan veselja. Danes ni več mogoče misliti na veselje, temveč se moramo samo zavedati obrtniške skupnosti in solidarnosti z edino željo: pravico do življenja. Kot nosilci civilizacije, lojalni in državotvorni element, bo obrtništvo moglo prenašati samo toliko bremen kolikor jih bo s svojimi močmi zmoglo, ne more pa se sprijazniti z mislijo, da mora plačevati toliko davkov ali celo več kot kapital, ki je samo v enem slučaju večji kot kapital celokupne obrti. Zahtevajo dalje zavarovanje za starost in iznemoglost ter smrtnih slučajev: naj se s struni odgovornih či-niteljev to vprašanje končno enkrat reši, do-čim bodo obrtniki prispevke radi sami plačevali.« * V Sisku je bila pred par dneVl otvorjena obrtna razstava. Ob otvoritvi je govornik na- glašal, v kako težkih prilikah se nahaja celokupno jugoslovansko obrtništvo in brezuspešno dosedanje delo obrtništva, da bi se obrtni stan povzdignil do nekdanjega ugleda. Na razstavi so izdelki za obrtniško loterijo obrtništva Savske banovine, ki bo realizirana 5. decembra t. 1. -1- Krupove tovarne V Essenu so doživele 125 let Sedaj je tam ‘zaposlenih 100.000 delavcev ... * Skupščina Delavske Zbornice v Ljubljani sc je vršila 22. t. m. ter je imela med raznimi važnimi točkarni tudi obravnavo o spremembi volilnega, reda. ♦ Dosedanja uredba o »Feniksu« se ne bo več zavlačevala ter bo z njo istočasno to vprašanje definitivno rešeno pri nujvečji zaščiti interesov naših zavarovancev. Vestnik naših organizacij * Obrtniško društvo v Ljubljani je nameravalo že v septembru t.. 1. prirediti proslavo društvene 30 letnice Ker pa vse tehnične predpriprave'niso mogle biti dovršefic do tegu čofctfj je moralo društvo to pomembno prireditev odložiti za prihodnjo let«, in sicer se bo proslav# vršila na pruznik Sv. Jožefa. Praznik Zedinjenja bo naš mVrocf letos zopet slovesno proslavil v znamenju, tega važnega Jii-storijskegn dogodka naše domovine. GB tem prazniku vsega jugoslovanskega narodu spoznamo, s kolikimi nadčloveškimi napori in neprecenljivimi žrtvami je bila dosežena naša nacionalna svoboda. To dragoceno, s krvjo in žtrTjenji plačano svobodo smo dolžni s steher-, n im svojim d ikom braniti. Naša ojjločuu volja p« je tudi, da bom« svojo svobodo izkoristili zn svoj kulturni in ekonomski razvoj, ki naj pomaga do lepšega iii bOfjšega! življenja našemu naroda. Naša odločnost in zutupuujo v našega mladega kralj«. Nj. Veličanstvu kralju Petra II. sta nam nujJcpše jamstvo, du ko, tudi obrtništvo doseglo svoj zažcljeiii <*itj. Organizirano obrtništvo bo volilo sporazumne kandidate Dnevi od 1. do 8. decembra so namenjeni najintenzivneje propagandi obrtniških izdelkov! Obrtniki, izkoristite bližajoče praznike Vsak nakup, vsako mora biti ročni izdelek I Ti kupuj pri tovarišu obrtniku. Simpatije vse javnosti so na naši strani. Rosno » £»qspod Iva* Jelačin, . bivši predsednik ZbnruTee z« TOI, jo slavil pfčfekli fheseč 50 letu? žiVlferfjškr jtfbffej. * Brivci in frizerji v Beogradu zahtevajo, da se preko nedelje predpoldne zopet puste od-pfte delavnice, ker je sicer ogrožen rudi šuš-marstvu oibstoj periferijskih delavnic. * Poljska bmladinn je organizirala prostovoljne delavske čete za nezaposleno mladino. * Letošnjo nagrado za mir je dobil Argentinec dr. Lnmes Savedra. * Dela na razširitvi železarne Zenica bodei končana avgusta prihodnjega leta. S tem bo omogočeno našemu obrtniku dobiti surovine po nižji eeip. Do danes od vse uporabe železa vnovčimo že tri četrtine. Leseni plugi pri nuS 'suentk miti ČSR J4f),. y Nemčiji celo ,za 250 kg.. * Čujejo se govorice, da šo sneli veliko reklamno tablo DJO n'a Borštnikovem tfgii v Ljubljani. Občni zbor Osrednjega društva sjfe ni vršil že par let, tako, Zanatska< Ljubljana. — Telefon št. 20*30 — Račun Poštne hranilnice št. 14.003. Odg. urednik Rudolf Lavrenčič. — Za konzorcij »Obrtnega Vestnika« Josip Rebek. — Tiska tiskarna Slovenija (predstavnik A. Kolman). — Vsi v Ljubljani. Kreditne društvo MESTNE HRANILNICE LJUBLJANSKE dovoljuj* posojila na menice in kredite v tekočem računu vsem kredita zmoinim osebam in tvrdkam »INDUS", tovarna usnia in usnjenih izdelkov, družba z o. z. Ljubljana Tovarna gonilnih jermen izdeluje v najboljši kakovosti: Vse vrste transmisijskih jermen znamke »Panther«, »Kron«, Indus »Special-Citrontan«. Tehnične predmete za tekstilno industrijo kakor Pikerje, udarne kapice, udarna jermena, manšete, tesnila itd. Tovarna usnja izdeluje vse vrste usnja, krom in galunski stroj, telečji in goveji boks, kravine, dulboks, blankusnje, usnje za knjigoveze, svinjsko usnje za galanterijo in sedla. Tovarna galanterijskih izdelkov izdeluje kovčege, gamaše, opasače, žoge, aktovke itd. DOMAČI KAPITAL! DOMAČI DELAVCI!