A B E Z E D A
wmm	}
nauzliitL
katéri
V* Gradzu i 8 I 2,
Natifnjena ino fe najde per Aloisiju Tufhu Bukveprodajayzu»
»


/
a, b, d,e, é, f, g, h, i, j, k, î, m, n,
0,	p, r, f, fh, s, sh, t, u, v, z, zh.
A, B, D, E, F, G, H, I, J, K, L, M, N, O, P, R, 4S, 4Sh, S, Sh, T, U, V, Z, Zh.
a. t, d, e, ¿; f\ p k, i, j, lß
1,	jn, n, o, p, f, f, ¡h,
h u> »i J,
A, rn, 25, 6, J, f 7Ï, 3, Jt> £, M, Ar, G, m, o/, < M, f, 11, V, Z, Z L
Rezi:
a, be, de, e, é, ef, ge, ha, i, je, ka, el em, en, g, pe, er, fe, í'he, se, she, te, u, ve, ze, zhe.
a., à, à, â , e. é, è, é ; i, í, 1, î; o, ó, ó, ó ; u, ú, ù, ó.
2.
2	S^ — J^
f,	kakor: fofefka, fakfebi, fad na drev^fu.
fh	•—	fhifhka, fhoga, mojfhkra fliiva.
s	—	sad sa sidam je selj^ poseblo.
sh	—	siliva, shaba, sheshevka.
z	j -—izapa, zunja, zandra, zena, zokla.
zh	—	zhapla, zhenzha, zholnizh, zhuzhek.
fzh, fhzh— kofzhik, bofzhik, fhzhef, fhzhuka.
Latinike ino grefhke zlierke , posnati potrebne, fo: C, c, (ze), Q, q, (ku), X, x, (kfi); tudi nemfhki W, \v, (ve).
	2, 3	, 4,	5, 6	? 7,	8 , 9	j 10	, 11	, 12,	13,
14	» 15}	16,	17, 1	8, 19, 20		, SO	, 40	> 5°,	60,
7°	, So,	90,	100,	1000					
a	e	i	0	u	la	le	li	lo	lu
ba	be	bi	bo	bu	ra	re	ri	ro	ru
pa	pe	Pi	po	pu	ma	me	"A1	mo	mu
fa	fe	fi	fo	fu	na	ne	ffl	11D	nu
va	ve	vi	vo	vu	fa	fe	ii	fo	fu
da	de	di	do	du	fha	fbe	fhi	flio	fhu
ta	te	ti	to	tU	sa	se	si	so	su
ga	ge	gi	go	gu	sha	she	sili	sho	shu
ka	ke	ki	ko	ku	za	ze	zt	zo	zu
ha	he	hi-	ho	hu	zha	zhe	zhi	zho	zhu
ja	je	i'	jo	ju					
ab	eb	ib	ob	ub	ag	eg	jg	og	US
ap	<?P	jp	op	up	ak	ek •	ik	ok	uk
af	ef	if	of	uf	ah	eh	ih	oh	uh
av	ev	iy	ov	11 tf	aj	ej	ij	oj	»j
ad	ed	id	od	ud	al	el	il	ol	ul '
at	et	it	oC	ut	ar	er		or	ur
—
s
a m	em	ifn	orri um	as	es	is os	us
au	en	i"	on un	ash	esh	ish Osh	ush
af	et'	if	of u f	az	ez	iz oz	uz
afh	efh	ifh	ofh' ufh	azh	ezh	Îzh- ozh	uzh
ar	ara	araf	nji	njiv	njiva
ber	berk	berke	ozh	ozha	ozhâk
zep	žepe	zépez	pre	prej	preja
die	dlef	dlei'k	rev	reve	rêves h
Fal	fal a	falat	fer	1er z	ferze
gab	gabe	gaber	fhe	fhef	fheli
hra	hraf	lirait	sve	svef	svelt
jel	jele	jelen	she	sher	slierd
kra	kraj	krajz	tab	tabo	tabor
lab	labu	labiid	tif	uit	tifta
m le	mlek	mléko	vezli	vezhe	vezher
nov	nova	novâk	zher	zherk	zherka.
A - bra - lia m A - ga- - ta An gel - zi ' A - po - té - kk afh - ter - shli
ba - rov ni - ze be - re * mo bi - itro - vid bo - le - zhi - na bu - ta - ra
da - ni - za de - te - la dir - ja - mo
do - lan - zi du - ho - vin
e - di - noft e - le - ment e - na - ki en - krat e - van - gé - li
faj - mofh - tei fer - ko - lin fi - ga - mosli fov - zhek
fur - mam * *.
'ga - lé ja" ger - Ii - £a gi - ba * ti gor - jáu - zi gu - gav - ni - za
ha - la lier - bet hi - ßia ho - dim hu - kam
i - dem ¿h - ta i - kra i - lov - xa if - kra
Jab - la - lia jezh - men je - fén - fki jok - lí - vez ju - náfh - ki
ka - dú - nje ker - tí - na ki - ha - ti ko - lé - no kup - zlií - ja
lá - ko - ta' lé - fher - ba lim - be - gar lo - pá - ta lu - í'hí - 11a
máv - ro - hi
m ed - ved mi - lo - Itiv mo - lit - va mú - zi - ka
na - va - da ne - Iré - zha ni - kó - li ne - vi - na nu - ka
o - ber - vi ob - lí - za o - rôsh - je o - lian - ki ov - zhí - za
pá - me - ten
pe - lí - 110 - vez pí - nja po - krov pu - fhá - va
ra - bel ré - par - ji
rí - ba
ro - do - vi - na ru - da
fak - fe - bi fe - jáv - ni - za fí -rtar fo - fé - da íuk - nja
fha - lim fhe - iti - za fhi - ba fhó - lar - ji fini - mé - nje

- ti
vo - fhi - mnr
vo - shnja
lib - lan - ze u - fhé - fa il - men u - fia
u - zlie - nik
sa - po - vé - da se - le - njá - va si - dá - nje so - ba - ti svil - naj	»
sha - lim she - lé - so shí - la sli S - ka - ti
sha - shek /
tazh - ka te - lí - za tí - zhi - za to - vór - nik tu - lim
vár - va - jo ver - to - glav vi h - ra - ti
V - brá - Wim v - dá - rim v - go - vár - jajrç v - já - mem v - re - té - no'
za - ri - grád ze - fa - ri - za, zi - sa - ra •zók - la zti - ka - mo
zha - fií - mo zhé - di - ti ' zhí - zhar - ka zhol - nár - ji zhú - je - jo
* h. — $
Vade s a branje.
* - ! ! '
>
V' i-mé-ni Bo- ga O-zhef ta i-no tSifna i-nq 4Sve-ti-ga f Du-ha A-men.
O-zhe nafh, kir fi v? ne-bé-fih. Po-fre-zhé-no bo-di tvo-je i-me. Pri-di k' nam tvo-je kra-léfi-vo. . Sgo-di fe tvo-ja vo-lja, ka-kor v' né- be-fih • ta-ko na sem-lji. Daj nam de-nef nafh v-fak-dá-nji kruh. I-no nam od-pii-iti na-fhe dol-gé, ka-kor mi od-pii-fha-mo na-fhim dol - shni - kam. I-no naf ne v-pe-laj v' fkuí'h - njá - vo. Te-mozh naf ré - Chi od hu-rii-ga A-men.
Zhe-fhé-na fi Ma-ri-ja, gna-de pol-na, Gof-pod je s' te-boj. Ti fi shég-na-na med she-'ná-mí i-no shég-nan je fad tvoj-ga telé-fa Jé-sus. 4Své-ta Ma - rí - ja Ma- ti Bash -ja pro-fi sa naf gréfh-rii-ke, sdaj i-no ob na-r fhi fmert-ni u-ri A-men.
Vé-ru-jem v' Bo-ga O-zhé-ta v-fi-gamo - gózh - ni- ga Stvár-ni-ka ne-béf i-no sem-lje. I-no v' Jé - su - fa Krí-ftu-fa fi-nu nje-ga e-dí-ni-ga, Gof-pó-da ná-fhi-ga. Ka* tír je fpo-zhét od fvé-ti-ga Du-ha, ro-jen is Ma-rí-je De-ví-ze. Ter-pel pod Pón-zi-jam Pi-lá-tu-sham, krí-shan bil, v-merl, i-no v' grob po-lo-shen. Do-li je fhel k' pek-lam, tret-ji dan od fmer-ti vital. Go-ri je fhel v' ne-be-fa, fe-di na def-ní-zi Bo-ga O-zhé-ta
% — J*
7
v - fi-ga-mo - gozh - ni - ga. Od on - dod bo pri-fhel io-dit shi-ve i - no mert-ve. Ve-ru-jem v' fve - ti - ga Du - ha. E - no fve - to ker - fhan -fko ka -tol - fliko zer - kvo. Gmaj - no <Svet - ni -kov. O d - pu - fha - nje gre-hov. Co-r i-v-Raje-nje nle-fa. I-no vezh-no shiv-le-nje. A-men*
Defet sapo vedi boshjih. -7
1.	V eniga famiga Bog£ ver u vaj.
2.	Ne imenuj imena Boshjiga po nepridnim.
3.	Pofvezhuj prasnike (ali fvetke. )
4.	Spofhtiij Ozheta tvojiga ino Mater tvojo , de
bofh dolgo shivel, ino de tebi dobro pojde na semlji.
5.	Ne vbijaj.
6.	Ne prefhufhtvaj ali ne delaj nezhiftolt.
7.	Ne kradi.
8.	Ne govori krive prizhe soper tvojiga blishniga. p. Ne sheli tvojiga blishniga shene
10» Ne sheli tvojiga blishniga blaga,
Pet zerkvenih sapovedi.
1.	Prasnuj sapovedane prasnike (ali fvetke.)
2.	Ob nedeiah 1110 prasnikih (ali fvetkih) riifhi
fveto mafho (raefho) s' fpodobno pobosh-noftjo ali andohtjo.
3.	Dershi sapovedane poftne dni, kakor fhtirde-
fetdanfki poit, fhtiri kvatre, ino druge sa-
s
— Jt
povedane poJte: tudi ob petkih ino fabotak fe sdershi mefne jedi.
4.	Vfako leto nar menj enkrat fe fpovej tvojimu
naprej poitavlenimu fpovedniku, ino ob ve-likanozhnim zhaii prejmi fveto Refhno Telo,
5,	Ob prepovedanih zhaiih ne obhajaj fvatovfhine,
Jiitrajna M o 1 i t v a.
4
J-Vloje perve mifli pofhlem k' tebi, o Bog! prejmi to sahvalo, sa to veliko dobroto, de fi meni •dal fe sopet sdraviga sbuditi ino vltati; ti uzhifh mene fkos to, de sa - me nozh ino dan, kakor dobrotliv Ozha fkerbifh; de sgol farno od tebe vifim: de ti fi Gofpod zhes shivlenje ino frnert.
Pred teboj fe ponisham, o tStvarnik nebef Ino semlje, jes tebe lubim kakor mojiga dobrotlii Viga Ozheta, kateri s" menoj dobro menifh.
O de bi fe jes vfelej kakor tvoje pokorno ino hvaleshno dete fkasal! Ti dafh meni denef dolti hipov, katere bi jes vtegnil sa moje sveli-zhanje oberniti: daj meni pak tudi gnado ino pomozh, de nobeniga hipa po nepridnim preiti lie puftim; de vezhkrat na - te smiflim; de mojim ftarifham, ino uzhenikam v' viih rezheh pokor-, ihino fkashem: ker oni nar bolj vejo, kaj je dobro ino pridno sa mene.
Moje terdno naprejvsetje je: viiga hudiga fe ogibati, le jfamo to, kar je dobro ino pridno, govoriti, ino fvojiga blishniga kakor lam febe lubiti
Poterdi, o Gofpod! moje naprejvsetje, ker bres tebe nizh nesamorem, o Bog! perftopi meni na pomozh; bodi denef moje perbejshalifhe, moja bramba, moja podpornja, ino na pofled moje plazhilo !
Ozhe nafh. Zhefhena fi Marija. Molit va pred tS h o 1 o»
* ridi (Sveti Duh! napolni ferza tvojih vernih, vshgi v' njih ogenj tv^oje lubesni, kateri fi liidi vfih jesikov v' edinofti vere vkup fpravil. O BogJ ktir fi ferza vernih fkos rasfvetlenje tSve-tiga Duha uzhil; daj de v' tiftim Duhu to, kar je dobro ino prav , saftopimo , ino v' njegovim odshalenju (ali trofhtu) fe vfelej vefelimo« Amen.
Gofpod nebefhki Ozhe! mi tvoji otrozi vpijemo k' tebi sa vfakdanji kruh. Lazhni fmo ino sliejni tvoje pravize: nafiti nafjjvbogi lmo v* duhu: obdaruj naf. Imamo prasne ino mersle ferza: vshgi v' naf ogenj tvoje lubesni.
Mi profimo s' tSalom6nam sa modroit: s* Apoilelni sa mozh. Pofhli nam, dobrOtlivi Ozhe I tvojiga Duha, ktiri naf vfo refnizo uzhi; nafho pamet rasfvetli, de to kar je prav, saftopimo. Poterdi nafh fpomin, de to dobro, kar fe sdaj uzhimo, ohranimo. Gani nafho voljo, de dobre nauke, ino opomine tudi v' djanji dopolnimo, tvojo zhaft povikfhamo, farni febe ino fvoje blishne svelizhamo. 4Skos Jefufa Kriftufa Gofpo-da nafhiga. Amen.	.1
io
h. - J-M o 1 i t v a po (S h o 1 i.
Hvaleshno povsdignemo nafhe ferza k' tebi, o Darvavez viiga dobriga! ti naf s' tako hrano poshivifh, katero je shlahtnejfhi, kakor jed ino pitje, katere nafh ftrohlivi shirot ohrajii. Ti nam fkos kerfhanfke nauke, ino druge lepe like pot pokashesh k' nafhi zhafni ino vezhni frezhi.
Pak nej sadqfti, de mi to dobro flifhjmo: moremo toiito tudi ohraniti ino v' djanji fkasati; daj nam tedaj, o Bog! v' temu tekno/t sa naprej, tSturi, de feme te saitopnoiti, katero nam je sdaj nafh uzhenik v' ferza vfejal, sdajzi seleni, zvete ino sori, de na tifti dan, kadar naf bodefh na odgovor pr^d - le poklizal ino prafhal: zhe ino kako fmo naiike obdershali, bi mi samogli sa to feme fhe enkrat toliko dobriga fadu poka-sati. Profimo te tudi, de tvoj fveti shegen is-lijefh zhes Gofpofhino nafhe deshele, zhes nafhe itarifhe, uzhenike ino dobrotnike, ter jim to do~ bro , h' katerimu naf podvishajo, obilno pover-nefh. Daj, de fe njim ino viim sa .to dobro godi, kar te e profimo fkos J. K. G. nafhiga. Amen.
Vezherna M o 1 i t v a*
Moj Bog; sdaj fem fpet sa en dan blishej ne-befhkiga kraleftva. Denef fem imel vfo perpo-mozh ga saflushiti. Moj Angelz Varili je veliko lievarnoit od mene odvernil, Moji ftarifhi ino
uzheniki fo me greha, ker je to nar vekfhi hudo, fe varvati opominali , ter k' vfimu dobrimu pod-vishali. Vfe to pride od tebe, moj nebefhki Ozhe ! Sahvalim tebe is zeliga ferza sa vfe to; pak meni je tudi shal, de to dobro nejfem vfelej volno Ituril. Vender ker vem, de fi milo-ftiv Ozha, saupam, ti bodefh meni pomankanja ino samude odpuftil, katerih fe ozhem pofihmal fkerbno varvati. Rasfvetli, o Gofpod! fhe sa naprej moje ozhi, de hnde fmerti ne vmerjem; de fe kadaj moj fovrashnik ne hvali, de j d mene premagal.
Ozhe nafh. Zhefhena fi Marija,
Obudenj e Vere.
Verujem v' trojno ediniga Boga, Ozheta„ £Sina ino 4Svetiga Duha, kateri je vfe ftvaril, kateri vfe ohrani ino visha ; kateri to dobro podanije , ino to hudo pokara. Verujem, de ^Siri Boshji je zhlovek poftal, de naf je odre-fhil, ino de tSveti Duh naf fkos fvojo gnado pofvezhtlje. Verujem ino fposnam vfe, kar je Jefus Kriftus uzhil , kar fo Apoftelni osnanovali, ino kar nam fveta .Katolfhka Zerkva sa vervati naprej poftavi. Vfe to verujem sa to, ker je Bog vezhna ino nefk6nzhna refniza ino modroft, katera ne more ne golfati, ne golfana biti. O Bog! Ituri vekfhi mojo vero.
Obudenje Upanja,
Upam ino fe sanefem na tvojo nefkonzhno dobroto, o Bog! de bofh meni ikos safiushenje tvojiga
— JÉ
SI a p r é j v s e t j e,
Jes fi terdno naprej vsamem, vfih grehov ino vfih grefhnih perloshnolt fe ogibati, fturjene pregrehe zhe dalje bolj obshalvati, ino nikdar vezh soper tvojo prefveto voljo kaj itnriti. Vsemi me fpet gori sa tvojiga otroka, sa tvojiga flushabni-ka., ino daj meni milolt moje naprejvsetje ftano-vitno dopolniti.
i
Kratki Nauki k* lepimu ino modrirau, sadershanju.
Boga imej vedno pred ozhmi; délaj pofhténo
ino fe nikogar ne boj. Lenoba je vfe pregrehe sazhetik. Poterpíénje shelésne vrata predére. Po Iturjénimu délu je dobro pozhivati. Kateri ne flifhi, fe more basniii. Hudi rasglédi pakasíjo dobro sadershánje. Kdór veliko govori, al veliko vé, al veliko lashe. Kdor fposná, de je grefhil, mu radi odpuliimo. Spofhtúj ítare ludí , kér bi tudi ti vtégnil ítaroít
doshivéti. Molzhi od téga, kar prav nevéfh. Ne prevsemi fe v' fvoji frézlji, ne sdyojvaj
(ne fzágaj ) v' nefrézhi. Vefélo ino radovohio ferzé je nnr vekfhi bogáltvo. Nikdar ne obetaj, kar fiuriti ne mórefh Kdor liozhe golfati, bo fam liar préd golfán*
»3
— Jt
cdiniga tSina Jesufa Kriftufa v' tem» shivlenji fpo-snanje, pravo obshalvanje ino odpufhanje mojih grehov dodelil. Upam od tebe vfe perpomozhi k' vezhnimu svelizhanju, kakor tudi gnado to trojo dobroto sadobiti, ino tebe od obiizhja do oblizhja gledati ino vezhno vshivati. Jes upam vfe to od tebe satega volo, ker fi vfigamogozhen, sveft v' tvojih oblubah, bres konza dobrotlir ino miloltiv. O Bog! poterdi moje upanje.
Obudenje Lubesni,
Moj Bog! gorezhe shelim tebe lubiti is zeliga ferza zhes vfe sa to, ker fi nar vekfhi dobrota bres konza popolnama, proti meni ino vfim Jtra-rem zhes vfe dobrotliv, ino vfe lubesni vreden. Vshgi,'o Bog, v' meni vfefkosi bolj ino bolj prav,o lubesen do tebe, ino daj mi pomozh, de toifto v' želim mojim shivlenji v' djanju fkasat^ samorem.
Obshalvinje grehov.
O moj Bog! meni je is ferza shal, de fem tebe, mojo nar vekfhi dobroto, mojiga tStvarnika, Odrefhenika ino Pofvezhovavza reshalil; meni je shal, de fem tebe mojiga nar lubfhiga Ozheta, mojiga vfigamogozhnlga Gofpoda ino nar pra-vizhne^iga ^Sodnika reshalil.
i4
~ J*
Nikár hudo s' hudim ne vrazhuj.
Lákomnoit je vfiga hudiga korenina.
Sa bedaitiga zhlovéka «obeden ne mara.
Me prepiraj fe; vifhimu perjénjaj, nishjimu sanéfi.
Ogibaj fe kratkiga vefelja, po katérimu pride dolgo kefánje.
Kdór fe enkrat slagá, fe mu vezh vera ne dá.
Kdor je pobóshen ino pravizhen, priden ino pri-jásen, pride lahko po zélimu fvétu naprej.
Hudóbniga zhlovéka dobri ino hudobni sanizhujejo.
Sdravje je bolfhi ko bogaítvo, ino zhédnoít (kre-poit) veiá vezh ko modróít.
Kar ne móremo popráviti, terpímo volno.
Kdór tó j kar je doishen, s' goderjánjam fturi, fam febi tésho déla.
Perlúdnoft nobeniga ne shali, neperlúdnoft fo-vráshnike délas
Lepili oblazhíl ne premore vfak íméti: zhéden ( fnashen ) sna vfak biti.
Ne poí'némajmo (ne naí'lédvajmo) krive déla, temozh zhédnoñi (krepófti) drugih ludí.
Katir je sa volo frézhe fvojiga blishniga shtLloften,
' kashe hudobno ferzé.
Marni ludjé bodo k' zhafti povikfhani, nemarni ' pak pádejo v' pregréhe ino framóto.
Kdor fe ne uzhi, bo fiar objokvál.
Kdor druge rad toshi, ttéj ludém prijatel.
Kdor drugimu jamo kóple, fam vá-njo pade.
Ne fodi poprej, preden saflifhifh, ino pufti tudi govoriti. .
Boga moli; ñárifhe Iubi. Shlahto v' zhafti imej. Mojftru bodi v' ftrahu. Isrozhilo hrani; Brá-te ino ¿Seftre sa lubu imej. Zhéden (fnashen) bódi. Rad nagovori vfakiga. tSturi fe, de te bódo sa moshá volili. Varvaj premo« shenje fvojé.
4Sramoshlivoit ohrani. Priden bodi. Beri rad bukve, pomni, kar fi bral. Glej, de fe povfod pametno s&dershifh. Perluden bodi s* vfakim zhlovekam. Ne jesi fe bres potrebe. Nikogar ne fodi. Ne safmehiij nikogar. Pofvodi, pa glej, komu dafh. Sa prizho biti fe ne brani. Per gofiju bodi po redkim. 4Spi kar je prav. Perfego dopolni. Vino pl po meri (smafno). Vojfkuj fe sa domovino. Bres premiflika ne vervaj. tSam fi fvdtvaj. Uzhi fe lepih umetno it. Nikogar ne opravlaj. cSovrashniku rad odpnfti. Po-fhteno ime ohrani. Pravizhno fodi. Ne la-gaj nikar. S' ozhetam ino materjo poterpi. jSpomni fe prejetih dobrot. Moshki bodi. Jeso tolashi. Ne Jturi nizh le po farni mozhi. Igraj s' shogo, ne kupzhaj pa nikar, Ni-shjiga ne sanizhuj. Ptujiga blaga ne sheli. Sturi ti tudi, kakor drugim vkasujefh. Per jddi malo govori. Per-sadevaj fi sa to, kar je pravizhno. Prijasen bodi s' vfakim, pofebno a'* temi, ki te radi imajo.
Kratke pravlize.
Radoveden Otrok»
Eno déte je fvojo Mater praflialo, kam bi nék prifhlo, kadar bi is méfia vun fhlo?
Mati odgovori : v' predméfio, Ino kadar bi is predméfta dalje fhel? Na kméte (na deshèlo). Otroku je bilo tó prav; pak le sméraj dalje pra^
\ — Jfi
fha: kam pa pridem tedaj dalje, ino kam potlej? Mati rezhe : Is ene vafi (vefi) v' drugo, ino sad-nizh na kraj morja. Otrok pravi : Kaj pa je morje, ino kaj fo drugi déli tiga fvetá? Mati fe ne mudi njemu vie ob kratkim dopovédati.
Potlej je déte véditi hotlo, ako je vfe tako bilo vfelej na fvéti, kakor je sdaj. Mati pak njemu fkashe, de od.sazhétka fvetá fo fe nekatere fpremenehja pergodile, ter njemu eno malo fposnánja od sgódbe ali hiftórije da.
O preluba moja Mati! savpije otrôk: Kéj fte fe vi vfe tó naúzhili ? Is bukev, rezhe Mati. Is bukev? Tak dajte meni bersh vfe te bukve, kjer fo take lepe rezhi notri i Ja, rezhe ona j pa ti morefh poprej brati snati, ako hozhefh té bukve brati ino saftopiti. O je! savpije on, tedaj li hozhem vfe persadéti, de fe brati nauzhim.
Otrôk je befédo dopolnil, ino kmalo v* fiani bil, fam febe is lepih ino dobrih bukev po-duzhiti. Mladi {Slovénez! ne bosh li tudi ti té-mu radovédnimu otroku enako fturil, ino Ji vfe p,ersadel, de fe bodefh tudi ti fkoro brati naúzhil ?
Bogaboj é z h i Otrok*
, kateri je vfakdan vidil, de fo njegovi Ita-rifhi sjutraj ino svezher, pred jedjo ino po jedi molili, je prafhal, sa kaj to delajo? Njemu odgovorijo : sa to, ker je Bog 4Stvarnik ino Ohranik vfih rezhi
To fo otroku dopovedali, kolikor je njegova fhe flaba pamet premogla. Skerbi Bog tudi
—
sa majhine otroke? On dalje prafha. Mu sarefnizhi-jo, de otrozi pofébnu brambo ino pomózh Boshjo
vshivajo.	• „ . .. „
Tedaj fem tudi }es, pravi on, Bogu lubesen
ino hvalo dolshen? Kér vi, lubi moji ftárifhi, ñe
mene uzhili, de fe morem hvaléshen fkasati proti
tém,, katéri nam kaj dobriga fturijo: ino jes tudi
zhutim, de vaf sa lubo imam, kér meni tol-
kánj dobriga fkáshete, sa kar fe vam s'vefeljam
sahválim.	,	• :	, .
Sa réf, njemu odgovorijo, ino to sa tolkanj
vezh, kér mi farni propréj vfe to dobro, kar tebi fkasati samoremo, od Boga imamo, ino sa to njega próíimo vfakdán v' nafhih molitvah. No tedej, otrok naprej govori, tako snam jes ja tudi profiti. O kólko rezhi ga hózhem profiti! Dá pak Bog meni prezej vfe, karkol hózhem hnéti*
Ne vfelej, mu ftarifhi rezhejo,slalti tedaj, ka-dar bi ti sa take rezhi profil, katere bi vtegnile tebi fhkodlive biti. Tudi odráfheni ludjé ne véj© v-felej, kaj jim je dobro. To fo njemu v' perglihah fkasali. Déte je lahko sapopadlo; je pak prafhalo, kaj bi tedaj imélo od Boga profiti. Odgovorili fo njemu: Ti snafh njega sa modróíi ino pamet, ino sa dobro ino bogabojézhe (brumno) ferze profiti* Kar pak druge rezhi sadéne, morefh ti Boga le sa tó profiti, kar on tebi dati sa dobro fposná. To je ta mali Joshef fiuril, fe je védno sa fvoje poból-f han je trudil, ter je vfaki dán ravno tako na mo-drófii ra fiel, kakor na létah, de je po tim Bogvi h'zhafti, ino fvojim fiárifham k' vefelju shivel.
iS	V — j*
Gofpoddrfki o t r 6 k«
■t^n Ozha je vzbafi fvojim otrokam kakfhin denar dal, ino -jim dopuftilj ga po njih volji vun dati. Dva otroka j de fi lih njima nizh ni mankalo, fta li fladkarije kup vala, fi shelodez prebafala , ter nejlia nikoli v'-tvojim varshati (shčpi) nizh imela. Dva druga Ita A'fe denarje fkerbno hranila, ino nijno e-dino veielje<-'je bilo nje vfakdan vezh ko dvajfet-ktat pDefht&i. En' farn fi je toliko vkup fpravil,- de li je en trak ali pantelz, en is brona potegnjen o-brasik, en lift ene na papir natifnjene desheie ( de-shelno kvarto), kakfhne bilkvize, ali fzer kaj prid-niga kripil. Zhes to je tudi vzhafi kakimu boshizu, al komu fvojih tovarfhov kaki mali dar dal.
Ozha , kateri je fkerbno na to pasil, kakfhino vtrato njegovi otrozi s' denarmi delajo, je njim rekel, kadar fo enkrat vfi fkupej bili: Vidim per val', moji otrozi, de vafhe denarje nejfte enako dobro obrazhali.
Vi dva, ki fta fvoje denarje sa fladkarije vun dala, kaj imata sdaj? Vajno vefelje je s' tiliim liip-zam sginilo, kadar fta jih vshivala, ja morebit fta fi fhe hujfhi fturila, ker fta fi shelodez pokasila, ino vefelje, ktiro fta dofezhi upala, fi britko fturila.
Vi dva nafproti, katera fhe vfe vajne denarje imata, nejfta s' tim nizh gorfhi, kdr je to ravno tako, kakor bi jih ne imela.
Jes fem jih vama dal, de bi fi bila kako vefelje pervofhila, al va dva (vija) imata le sa to dnar-je, de jih imata. To fe pak pravi lakomnoft ino fkoparija, ino ta je gerd greh. tSamo ti, moj fin, ii fvoje denarje dobro obernil, ker fi take rezhi II
— JÉ
19
nakupil, katere tebi itanovitno vefelje delajo, ino ker Ci tudi drugim s' njimi dobro fturil. To pak je prava namena denarjov; le š' dobro vtrato imajo fvojo zdno ; potrata pak fturi denarje bolj fhkodli-ve, kakor vsliitne. Nej tedaj prav al lakomen, al potratliv (sapravliv) biti; temozh febi ino drugim s' fvojimi denarmi dobro Ituriti je pofhteno.
M olzhezhi O t r 6 k*
Eno déklize je bilo erí dan v' driífhini ñárejfhih ludi, kjer fo fe od vezh rezhi pogovarjali. Nobeden néj ná-rtjo porajtal, ter fo prizho njé od rezhi govorili, od katérih néjfo ravno hotli, de bi jih ona flifhala. Ona mejtirri vfe flifhi, ino molzhi. Kadar déküza domú pride, fo jo njé feitre prafhale, kdo je tam bil. Ona pové, kér néj rédila, sa kaj bi molzhála. Na to jo one sa tó ino sa uno popráfha-jo; med drugim pak tudi, kaj fo tam govorili? Pervizh (rezhe ona), néjfo s' menój govorili; dru-gizh je bilo od takih rezhi govorjéno, de bi jih jes ne bla iméla flifhati. Al bi ne bilo tó nar vék-f hi shlobudránje, ako bi vam jes kaj takiga pravila? Vé bi tó fpét na enim trétjim kraji pravile;, ino ako bi ti ludjé, ki fo sraven bili, svédili, bi mene nikol vezh v' fvojo tovarfhijo nepúltili. O-zha je tó flifhal, ter je to pametno deklé mozhno pohvalil: kér (je 011 rékel) s' molzhánjam fi zhlo-vek fam febi, ino drugim fto ino flo nehibnolti perkrati; rasnáfhanje pak ino opravlánje naf flé-hernimu fovrash déla.-
ao *	\ —■
Nefpametni 0 t r Ö z
neumnesh je rekel: de nozhe popred v* vodo-iti, dokler plavati iiesnä. Delafh ti kaj bolfhi, moj fin, kadar fi vofhifh, de bi brati snal, ino fe vender nezhefh uzhiti zheirke posnati?
Jurzhe na verti (v' ogradi) sa enim metulam tdka. Ker sa njim povfod leta, ino nizh pred-fe ne gleda, na enkrat v'jamo pade. Poduzlienik sra- > ven pride, ter njemu- pokashe, de kdor s' prevelikimi shelämi sa eno rezhjö tif hi, ino prave pre-vidnofii nejma, malokdaj to, kar ifhe, sadobi, ter lahko v' fhködo pride.
AV nejfem jes prav velik ? je rekel Tonzhe, kir je vifoko na lojtri ftal. Njegov brat nad-njga savpi-je , al ne sadofti pameten: zhe fe ti v' glavi sver-ti, fe bofh doli- prekuznil! Komej isrezhe, fe je to tnd i sgodilo. Tonzhe doli po lojtri sagermi, fi o-bras potolzhe, ino roko odere.
Tine fi velike berke (multafe) s' fajami naredi. Sdaj meni, de fe ga bodo vfi otrozi bali. Pak fe je smotil. K^r tako pomasan med nje pride, fe na vef glaf vfi sazhnejo fmejat, ino fe norza is njega delajo , namelt de bi fe ga bali.
Dokler fmo i he otrozi, fi ndjmamo vides dajati, katir fe nam ne perleshe. Skos modrofi ino zhednoft (krepoft) snamo fvoji ftarofii naprej priti; pak ne s' eno fhobo al s' narejeno brado, al f kos druge take otrozharije.
—
Polj f ko d č 1 o.
G*iazh (ordlar, ratej') vprlJu vole v plucj ali drevo j derdhi J rokami ¿a rojhlje, 6 otko dercjne od dile kepe i-no nakopijheno parjt/ J jhertalam ino lemeaham te<she pognojeno njivo, ino dela $ra<s de. ¿Potlej v p,je j ¿me ino jja pov-lejhe 6 firano. o/lin j e j,, ali čbnjtjte ¿nanje J jerpam ¿reio ahito, poLlada pe-jtl na hup , ino -jih povedhe v jnop.
jfllatijjA mlati jnopje na podu ali (jumnu d jepjam (jepmlj, otre-je j lamo, <teirnje <sveja 6 vevnijo, lojhi pleve, ino potjraSi dhito v' <skalile ah vrejle. Slojej p o lojl travnih, po ju j hi travo: juha trava je j eno ah mer v a ; jeno pocjralji d (jrablami, cja dene v' kopije J vilami , Ino cja na voteh v jvijli ali j eni jo pela.
2S — j*
S h i v / n f k a reja,
jVekidaj Jo kralji ino yçjfkâki na polju delali} ino ji a jI i ; ¿Jaj pak Jo te dela opravilo Jankih nar niéljlh ludl.
Volât, ah Lavât , alijAédnili
Juvini iroL id hleva d rejam ino jo dkene pa/i. Gvj/iâr paje drôSnijo, ima pij Lilo, torio ino pâlljo, tudi pja pet jebi d pel en jo oiïvâtvanlcpa pred volkam ( vovLam, vu Lam.j
^raJje p^ajo îé korita v fvinjâku, Jjajïerl^a molée lé vimena mleko v' lido (dkektar, doje^Lj , ino vmŽte v finji /revo majlo ali puter is f mitant (vir In jej ; â jirfkam pa dila jir.
t vjjam oJtriJiejo vovnQ/ ino dela- ■ JO odla-jhila id nje.
Z h e b e 1 a r i j a,
_ ZUéle (LjjLle, jhmlh); reji-JO, ino roju dajo mâtijo (mâjÂijo). Jla-
dar ho-jhe roj- v jih, jhešeldr tet lila na . Sronajto pojedo; cja jiervaii f mo dene v panj (penjj. J2 hefctde na rej aj o prjkn-je na jjhej t votjlov, jih polnijo d
me~
dam, ino delajo jatove f id katerih jhe-Selar med ah j ter d jedi.
Preja.
ah len ino hanople denejo cjodlt, potlej jih poj'ujhljo na terijlihc jami f ino oterejo J terlijo ; de pcddirje projh pride: potlej omikajo na (jreSent* ah mikavmku f de -hodnik loj hi jo. divo je troje, kakor platno: pradhnje , o klan je ino hodnik. iJra.iknje preaivo navije predlja na kodhelj f d petjtmi prede nit / J no jo vertb kolovrat, al pa prede Jamotedh na prejlen; kir ima viteh jVd je juk
a na vreteno, 16 tecjci jo motajo na motavllo (motavnik ali ejarmpratjf
24	^ —
potlej jo ¿vijejo v klopjjhíjjke f al pa jo pujtijo v jhtténak.
T k á n j e.
¿Tkavet ah hkavex /nuje klojixkl-
I '	' /% / J U "
jjfie na temo, Jtutt Jnutek; cja navije na jj hipno vratdo j Jedi v' Jtatvakf J topa na podnoóknike f Jnutek odpeta J ¿etdmi (i oSnltmiJ f J ko ó odpet anje mé-jjhe Juvalnijo f v katéti je votik j <jo jti platno <j c^teflenam f ino tk a. ¿Tako tudc J^uknat tka, Jukno ' 10 vovne (vune ali volneJ.
— Jgjc
Napifi s a mefze,
Profenz ali ,Sezhen (januar.)
*
* *
Ak Vinzenzafonze pezhe,
Pravo vinze sasori; Kad po zvizhek ofhtir te-zhe,
De le mofhna sablifhi.
.Svizhan ali .Svezhnik (Februar.)
*
# *
Kadar Petra ftol mrasi, Sima fhtirnajft: dni nori; Kir fo gladko dopuJtva
Bodo lahko fe derfali
.Sufhez ali tSu fhnik
(Marži.)
*
* *
Terte fe jokajo,
Preden rodijo , Kir' vin' pit hozhejo Naj fe potijo.
# *
Kakor je zhefhnje zvet.
Tako je terte; Kakor denarja fl^d , Pipe odperte.
Mali Traven (April.) *
* *
4Sufhez fuhoten , Traven mokroten, Majnik hladan: Bo kmet se fenam Shitnim plemdnatn,
Grosdjam darvan. *
* *
Jablane, hrufhke In druge žepe, Zčpi v' mladdfti Sa ftare sobe.
Velki Traven ali Majnik ali tSvi-
ben (Maj.) *
* *
Natura v' jefeni Pretrudna safpi,
^t — J!^
Sa to fe v' pomladi
Velela sbudi. *
Ak Trojaka nozh rofi, Dobro letno naredi: tStar pregovor: fledna nozh
Ima iVojo laftno mozh.
#
# *
]Mali,Serpan ali
Roshnizvet (Juni.) *
* *
Lepota da semlji t
Toplo let'; Nedolshnolt mladtinzhani
R,oshni zvet. *
* *
,Shent Jansha desh
Hudobno let' nareja; Naj fonze raj'
Ta dan fe Pratki fmeja.
Velki .Serpán (J U 1 \'J
, / * * *
Ak fhent Jakoba deshi, Mal' sheloda fe <?obi, Kaj fvinjárjambolturiti Ne bo fvin je s'kom rediti?
Kir' bodo po léti
Pred sóram vftáli, tSe bodo po simi Sa hajdo nafpáli.
Práfhnik ali Práfh-n j ak ali Medméí'hn-
jak (Auguft.)
*
# *
Okrade mi hajdo
Nedolshna tatiza, Zhebelárju nanáfha Debelo mofhnízo.
*
* *
Kakor Jerni vremeni, Jefen zela fe dershi: Vezhkrat fam is en'ga dne-
va
Rada pride dolga réva.
Kimovez ali Mihól-.
fhak (September.) *
* *
Terize pogázho,
Potízo jedó; Lanóvi 4Slo vénzam Zekíne nefó.
Ifc -str jß\
2 7
* *
/f' liadar Kimovza gromi, S hi to , fadje sarodi, Zhe le njiva je gnojena, Jablan, tdpka safajena.
Kosaperfk ali Gnjuz
(Oktober.) *
* *
Grosdje malti
Veleli dolenz, Vosi pa mofht
Bogati gorenz, . *
* *
Sherjav leti na p tuje,
4Se sima perblishuje; jSaj to je v'Pratki ref, Zhe dolt lashi je vmef.
Liftovgnoj ali Lifto-
pad (November.) *
* * -
Na fonze fvetiga Martina Pride rada huda sima.
Deflih sazhne dobro gret
Je le tri dni babje
#
* *
Je nadelana zeita, Nesajemajo pefta.
Gruden ali Prosi-
mez (Dezember.) *
* *
\Ako Gruden blifka no
gromi, Drugo leto vetrov dolt buzhi;
De b' le hujga nizh ne ft'rili
Kakor srele norze brili.
*
* *
Kir po sim' klobafe hrani, 4Se po leti muham brani.
fig	% — Jf"
Rasdelénje slógov v* vezhslóshnih b e f é d a h
To rasdelénje fe déla takó :
j.) Kadar fti dvé fpolgláfni (zherki) vméf med dvéma gláfnima, jemlemo pervo k' pervi, drugo k' drugi glafni, kakor: kam-ba, ver-tam.
2.) Is treh ali vezh fpolgláfnih med dvéma glafni-ma, jemlemo pervo fpolglafno k' pervi, vfe druge pa k' drugi glafni, kakor: if-kra, moj-fhkra, krem-pli.
,3.) Nelozhlive fpolglafne. sl%amo s* naflédno ali pridejózho glafno. Nelozhlive fo: br, dl, dr> gU g", gr, ki, kr, pl, pr, fl, ft, sr, kakor: do-bra, go-dla, mo-dró-fti,
me-gla,po-bé-gnem, i-gra, ba-lda,
mo-kro, to-plo, p o-p ra, m a-11 o, mé-íto, mé-sra.
4.)	Ena fama glafna med dvéma gláfnima fe slága
s' naflédno glafno, kakor: na-ré-ja-mo.
5.)	Sloshénih befedí sloge lózhimo po fvojih fkla-
dih, kakor: ob-ré-san, od-ráf-lik, ras-t a-jam,
é.) Man j ali m e n j je enoslóshna beféda , manj-fhi alimenj-.fhi dvaslóshna, p ol j enoslosh-11a, p o -1 j e dvasloslina.
liL — J6
y.y Kadar fe fnidejo f ino h, s ino h, ter nejio enojni glali f h al s h, je treba med nje po-itaviti majhino zherto ali poteso, to je deliv-11 o zherto (—), kakor: f-hod per zerkvi, f-hujfliam, is-hod Israelitov is Egipta.*)
8.) 4Spolglafna (zherka) v pred drugo fpolglafno vela sa kratik slog, poftavim: v-fta-nemj v - v 6 - d i m.
*) Vfiga t^ga, ino fhe drugih takih flabih ino nepo^. polnama pom6zhi ne bo treba, kadar enkrat en drugi Kiril pride , ino v fim vfim 4Slov^n-zam nove latinfko - flovdnfke zherke i z ¿lama sa vfe glafe (t6 je, poftavim sa glaf fh, katčriga sdaj s' dvdma zherkama pifati m6remo, eno farno zhefko, tako tudi sa, sh, žh; fzh, fhzh en6jne zherke is eriiga kofza vlite,) napravi» (Tukej snamo perftaviti, de je v' devetim ftoletju po KriftufotM Rojftvi fvdti Kiril s' fvojim bra-tam fvčtim Met6dijam (kateri je potlej v' (Sla-voafkim mdfti (Sr^m ali tSrim sa Vifhiga tShk6-fa bil), ¿Morivfke ino Pan6nfke .Slovenže ( fpodnje tShtajerfko je tudi f ifhalo k' P a n 6 n i j i na kerfbanfko včro preobernil, jim na pervo novoi Abez^do ali Asbuk, t6 je grčfhko - flbvenfke zherke, fkos katere fe vfaki glaf flovenikiga je-sika s' enim farnim snaminjam popolnama sapifati Samore, po grdfhki Abez^di naredil; ino 1'vč-to Pilmo v' njih bef^do preftavil. Tč zherkfe, fhe dan dandfhni 4Sl0vdnzi gr<5fhke Zerkve ali 'Sta-rovčrzi fhp6gajo, ino s', tiftimi fo vfe njih mafhna ino druge duhovne bukve pifane; tudi Rufi ali Mofhkovitarji imajo Kirilove zherke, pak en malo prenarejSfie. Nar vekfhi dobrdtnik sa 4Slovenfke narode bode taifti, kateri bo vfim enake zherke naredil ino jim fkos t6 pomagal, de bodo sa naprej perd&ke fvojih um^tnoli ino uzhenofti vfi fkupej eden do drugiga vs hi vati samtfgli, J
o \	— J^
Enkrat eden, po nemfhko. Einmahl eins,
i	krat	t	je	i	5 krat	5 )e	25
s	—	2	-	4	5 —	6 -	3°
2	^ —	3	*	6	5 —	7 '	35
2	-<—	4	*	g	5 —	8	40
2	—	5	-	io	5 —	9 -	45
2	—	6	-	12	5 —	10 -	50
2	—	7	-	14			
2		8	-	16	6 krat	6 je	36
2	—	9	-	18	6 —	7 -	42
2		10	»	20	6 — 6 —	8 - 9 "	43 54
3	krat	3	je	9	() —	10 -	60
3	*—	4		12			
3	—	5.	-	15	7 krat	7 je	49
3	—	6	-	ig	7 —	8 -	56
8	—	7	-	21	7 —	9 "	63
3	«—	8	-	24	7 —	io -	79
3	—	9	-	27			
3	—	10	- •	3°	8 krat	8 ie	H
				16	8 —	9 "	72
4	krat	4	je		8 —	io -	80
4	—	5	-	20			
4	—	6		24	9 krat	9 je	81
4		7	-	28	9 —	io -	90
4	—	8	-	s2			
4	—	9	-	36	io krat	io je	100
4	—•	10	-	4°	io krat	100 je	1000
PRAVA POT
k'
I
Dobrimu Stanu,
a 1 i
Ena befeda ob pravim zhafi.
Nekaj sa vfakiga zhloveka.
fta pervd is Angleshkiga v' Nemfhki, sdaj pak s' perrolenjam Vikfhi Gofpofke v' (Sloven-fki Jesik preltavlena.
V' Gradzu Ig 12, Natifnjena ino fe najde per Aloisiju Tufhu» Bukvarju,


Lubi tS lovénzi!
Tu imate ene nove Biikvize polne lčpih ilia nuznih (ali haflivili) naukov, kateri pokashejo, fkosi kaj fi zhlovek narvezh fvoj ftan pohiijfha, ino na kaj sa eno visho fi on sopet tigaiiliga po-bolfhati samofe. Te Bukvize je nar na pervo v*; p o ln o z h ni Ameriki*) en imeniten ino vifo-
*) Araérika? tó"je zheterti dél Semlje, ravno na uni ftraiii pod nami, kjer imajo ta zhaf dan (den), kadar je per naf v' Evrópi nózh, ino nózh , ka-dar je per naf dan; kjer ludjé, kadar grejo ali ftojé, proti nam nogé dershijo, — Pred tri ño ino devétnajft li_!črai néjfnio mi Evropéjzi fhe nizh od Amérike védili. ,She le v' léti 1492..(fhtír-najft íló d va. in devétdefet) po Kriftufovim Rojftvi, je en Lah, s' iménam Kriílof Kolón, toti novi dél Semlje naíhel (vezh od téga gléj sdolej ftran.15.), Amérike fmo dobili veliko novih ftvarí, katérih préd v' nafiiih Deshelah néjlmo posnáli, kaker: Krompir (krumpír) ali lafhko répo, túrfhizo ali. korúso fdebelázho, fro-mentía), tabak ali tobák (iluháu), í. d, r.
4	Jt
ko uzhen M6sh, s' imdnam BdnijaminFrank-lin v' Aagleshkim ali Englendarfkim jesiki fpifal, ino jim to ime dal: Vbogi Rihard ali Pj6t k' d ob rimu ftanu; po tim fo bile na Nem--fhko, sdaj pak, lubi £Slovčnzi, k' vafhimu pridu ino poduzhenju na .Slovenfko preftavlene. Berite jih radi, :ino fi globoko v' ferze sapifhite, kar bote brali; ino zhe bote te nauke, kateri fo v' teh Bukvizah sapopadeni, svefto ino fkerbno po-fnemali (ino nafledvali, snate terdno upanje imeti, de bote frezhno ino velelo shiveli. Iuo ako to dofeshete, bo vafha frezha nar vekfhi pla-zhilo ino vefelje sa tega, kateri je is lubesni proti vam te Bukvize po vaihim jesiki prenaredil.
V' Gradzu 25. d. 4Sufhza (Marža) 1812.
Joannes Nep. Prirr.iz,
Uzhenik tSloW:nfkiga Jesika, ino Piflr v' Zefarfko - Kraljevim 4Sh<51fkim Bukvifhi.
* ) Po vfi pravizi fe fpcd6bi, de vam, luhi Slov^nzi, od flave polniga shivlenja iuo djanja perviga pifarja totih Kukviz en malo povem, Sakaj filno
dob o itio fcoiiftno (nuzno) je, od shivlenja eniga velikig/i. v' befidi ino djanji imenitniga Mosha brati, pofibno eniga takiga, kakor je Benijamiti Franklin bil. Veliki Moshjt* nam morejo biti sa ptedklad ali isgled (ekfempel), katčriga imamo v' nafhim sh.denji pofndmati ino vedno pred ozhmt imeti j fkos branje od takih Moshov fposnamo, de zblovek is vfakiga , tudi nar nishjiga ftanu, fkosi pridnoft ino delavnoft, fkosi persadevanje ino tru-denje, fkosi uzhen6ft ino ferzhnrift po voski ? ftermi ino s'ternjam saraflieni itesi v' vehzhanfki Ternpel vezbne £Slave ino Zhafti priti sam6re. To nam shivleuje tžga vekoma flavčzhiga Moshi pokashe, od kateriga bomo sdaj na dalje govorili. Franklin, ja bil rojen v' leti 1760. 17. d. Pro-fčnza ali Januarja v' mdfti Bofton v' polnozhni Ameriki. On je bil eniga fvezharja fin. Shč ii m'adiga je on grosno rad bukve bral. Ker je njegov Ozha vidil, de njegov fin tako veliko vefelje do bukev ima, ga je dal v' fholo, ino potim k<5r fe je dobro brati, pifati ino rajtati (razbliniti) nauzhil, k' enimu fvojih finov, kateri je v' Boitonu natifkavez (Buchdrucker) bil, de bi fe per njemu bukve natifkati uzhil. Toti antverh je Franklinu mozhno dopddel. Tukej je flie le pravo perloshnoft dobil, fvoje uka sbelno ferze s' branjam lepih ino haflivih ( nuznib) bukev na-p ifti. On je bil tudi dober pevez, ino je vezh-krat kako lepo pčfem sloshil, katero je naufnil (drukal), ino prodal; sa vtershene denarje pak fi je kakfhne l^pe bukve kupil, V' fvojimu pet-najftimu letu je enkrat ene bukve v' roke dobil, v' katerih je bilo sapifano, de sdlifha, selenjava , fozhivje, krompir ino mozhnate jedi fo veliko bolj sdrave, kakor mefo sdajzi fi je naprej vsel sa vfelej mefne jedi popuftiti ino le od selifh shi-veti. To je njemu prav prav dobro teknilo, tako, de je smiratu zel zhaf fvojiga shivlenja sdrav ino vefdl bil ino prav veliko ftaroft dozhakal. — Veliko bi vam srial, lubi ,Slov(5nzi, od tega vifok® uzhSui£a ino modriga Mostu povedati, kaj je on
% — jjč
vfe sa dober ftán ino frézho fvoje máteme semlje fturil; pak vi ne samqrete vfiga sapopafti. Nar-vezh je fvojim rojákam fkos to k' pravi frézhi pomágal, de je lépe naúke od pravizhniga, po-bóshniga ino kerfhánfkíga sadershánja v7 mnogi-térih bukvah, pofébno v? Novízah (Zeityngen) ino Prútikah aiiKaléndrih rasfhírjal. Ena neisre-znéno velika, gorézha lubésen proti vfakimu zhlnvéku fléherne vére, ozhitoferzhno ino pra-vízbno sadershanje , vefélo inó smíram jaftio ob-lízhje, períudno ino prijásno govorjénje (guzhanje), vífoko uzhéna ino prebrífana glava, ftanovito ino nepreftráfheno ferzé v' vfaki perlóshnofti ino vfimu fvojimu djanju — tó fo bile té lépe laft-nófti Franklínove, kére fo njemu per víih ludéh perferzhno lubésen ino vekóma nevmerjózhe zba-fíitlivo ino fl¿ivno imé sadobile. V' fvojih rnnógih lepih bukvah je uzhíl od dolshnofti prijátelftva ino lubésni proti blíshnimu; kal:o imamo zhaf ¡fe' dobrimu obiázhati, ino kaj dobrótlivoft proti vbógim ino pridna délavnoft sa eno veliko frézho fléhernimu zhlovéku pernefe. Na eno nepofném-livo vísho je snal refnízo v' lepo dopadlívo obla-zhilo saviti, ino tako med ludi fpezhati • sakaj je dobro védil, de ludjé golo ino nago refnízo neradi pofiufhajo , ino de ti fti mu, kir refnízo na r avno ft na vfe uíta pové» góflize na glavi s dr ob é. Zhe je tedaj hotel, poftávim, nekerfhánfko sadershanje tiftih ludí mersliga ino kamnitjiiga ferza grajati ino fvariti, katéri fvoje ravenzhlovéke, ki nifo ravno teífte vére, sa» nizhújejo, ali zeló fovráshijo, jim je njih nelubes-nívo ino nezhlovéfhko shjvlenje, po ekfémpelnu a'i isglédu nafhiga velíkiga Uzheníka Jésufa Jíri-ftufa, v' eni perglíhi shivo pred ozbí póftávil, kakor poftávim: „Abraham, (tako perpovidúje Franklin), je enkrat eniga popótuiga ftárzhika yod ftrého vsél, ino k' fvoji misi pofádil; pak popótni ni hotel pred jedjó vfigamogózhniga Boga, (Stvárnika nebéf ino semlje moliti, ino je rékel, de nob,eniga drúgiga Bogá ne fposná, ka-
kor malíke fvojih ozhíkov. Zhes tó fe Abraham rasferdi, ga popáde, is hifhe pahne, ino po nózhi vun v' pufhávo ílepe, Komej to fturí, kar na enkrat od néba gtaf Boshji saflífhi: „ Kéj je popotni ptujiz ? " — Abraham odgovori: „ Gofpód! on ni hotel tebe moliti, sa t<6 fem téga nevérnik;*-van pahnil." Na tó 15óg rezhe : „ Jes fem s' nji in ilo in deFetdefét lét pote r pel, ako líh fe je yhés me vsdígnil; ino tí, gttffhni zlilovek, ne mó-refh eno famo nózh s' njim poterplénje iméti? " — Na tó rézhe Abraham: „Jes fem grefhil, Gofpód! ne perpufii, de bi fe tvoja jésa soper mene vnéla." Ino sdajzi v' pufhávo tezhe, po-pótniga Mrzhika poífhe, v' fvoj fhator nasaj pelá, prijásno pogofti, ino drugi dan obilno obdarvá-niga od febe fpuftí. " — Tako lepo ino dopadlivo je snal Franklin refníze nafhe ftréte vére na ferze poloshiti, ino prijetne fturiti. — Zel zhaf fvojiga shivlénja ni drúgiga miflil, kakor, na kaj sa eno vísho bi bolj samógel fvoje ravenbrate refnizhno v* pravi frézhni ftan perpráviti. Prizheózhe Buk-vize pofébno od téga prizhújejo. On je tudi bil ta pervi, kir je Magote ali vreménfke fhtánge isnafhel, ino naf podúzhil, kako samó-remo s' eno shelčsno, na enim konzi fhpizhafto ino poslazhéno fhtángo, ktéra per hudim vremeni e'.éktrifhko materijo ali nebéfhki ogenj ná - fe vlézhe, ob shetésnim drati ali zhíleshni ftrélo v' semljo odpelati ino nefhkodlivo fturiti. V' léti 1790. 17. d. Maliga Travna alt v' fhtir in ofein defétim léti fvoje pridne ino délavne ftárofti fe, je njegova sadnja ura perblíshala, kjer je ta fvét sapuftil ino v' fved Raj fhel, de bi fe tam s' zhaftítimi Ozhétmi ino Ofkerbníki zhlovéfhkiga roda is vfih vékov ali zhafov sa vfelej. sdrushil. Pred IVojo fmertjo fi je on fam en Epitáftj ali napif sa fvoje pokopalifhe naredil, katéri sáflúshi, de ga v' fpominu ohránimo: „Tu pozhiva, de bo zhervam jéd poílálo, truplo natifkávza jjepija-mina Franklina, kakor plotnize od enih ftarih
t	— J*
bukev, v' katérih fo Miki ali plâtelzi oguleni, »apif aH ime bukev pak ino slato prozta sbrifano. Al bukve farne ne bodo sgublêne ; sakaj bodo C tako saupa ) drugizh v' eni novi ino lépi na-, , lôsbbi na ivitlôbo prifhle , preglédane ino poprav-// CtT- iene 0d .Stvf^nika. " (On govori od vftajenja fvojiga trupia na fodni dan, ino obudénja tîgai-ftiga k' vézbnimu shivlénju, ) Njegovo ftnert ni-i"o farno njegovi prijatli, ne famo zéla polnozhna Amerika, temozh zélé Kraljeftva ino Deshele po-zéli Evropi objokvâle. Porfod fo njegov fpomin s' veliko shâloftjo obhajali. Franklinovp shiv-lenje nam pokashe, kaj zhlovek samore fturiti, katéri refnizhno voljo imâ, shlahtne mozbi fvoji-ga nerinerjozhiga Duha fkerbnol obdelovati ino sa frézho fvojih ravenzhlovékov obràzhati. Lubesnivi, mladi tSlovenez, al fe nifo per branju od shivlénja téga iménitniga ino flavniga Mosha v' tvojim ferzi shele vshgale njemu enak podati ? Imam terdno îipanje, de moje beféde nifo na kamnitno semljo padle. S' B6gam, lubi 4Slo-rénez!

- J*
erni zhlovek sheli premoshen biti! Le malo ^itesa je katere k' premoshenju pelajo , pak veliko jih jej katere le prozh odvrazhajo, zhe ravno fe nam sdi, de tje pelajo.
Take sapelive poti od pravih raslozhiti, je umetnoit (kunfht) shivlenja. Poflufhajte, lubi ra-venmeltnjani, kaj fem od t6ga. eniga modriga mo-sha govoriti flifhal (zhul).
Njegove befede fo meni globoko v' ferze f hle, ino jes menim, de vam, polebno v' prizhejozhim zhafi, s' enim tako dobrim ino nuznim (haflivim) fvdtam ne bodem malovreden dar pernefel.
Jes fem fe uni dan (v' novizh) na enim tershi-f hi s' mojim konjam vitavil, kjer je Veliko lud-ftva per lizitiringi fhtazunarfkiga blaga vkupej Italo. Ker ura sa prodajo fhe nej bla odbila, fo fe mej-tim (ta zajt) od hudih zliafov pogovarjali, ino e" den ismed njih je eniga preproftiga, fnashno (zhed-ho) oblezheniga Itariga mosha, kateri je she vfo belo glavo imel, kakor golob, tako nagovoril: Profim vaf, Ozha Abraham, povejte nam, kaj fe vam sdi od fedajnih zhafov? Al ne bodo leti teshki davki (tote teshke dazhe) deshelo zhiito k*
io
\ — Jt
nizh perpravili (e) ? Kaj sa en (Vit nam vi daite? —• Ozha Abraham vftane, ino tako odgovori: Ako shelite moj fvit saflifhati, vam ga hozhem oh kratkim dati; sakaj saftopnimu ino pametnimu je ena befeda sadoftikakor vbogi Rihard pravi. Vfi fo fvoje shele sedinili .ino gaprofdi, de bi jim zhes to rezh.fvoje mifli rasodel, ino, po tiin ker fo fe okoli njega vitopili, je on tako na dalje govoril:
Prijatli! rezhe on, davki (ali dazhe) naf sa ref mozhno pertifkajo ino terejo; pak ako bi ti, katere nam vifhi Oblaft (regirenga) naklada, fhe fami bili, ktere imamo plazhvati, mi bi jih vender fhe vfelej radi odrajtvalif al mi imamo fhe mar-fkatere druge davke (dazhe), kateri fo sa nektere med nami, veliko veliko vekfhi ino teshji. Mi moremo fhe enkrat toliko dazije pla-zhat odnafhe lenobe, trikrat 16 1 i ko od naf higa nap ilh a , in o fhtirikrat-toliko od nafhe norolti ali nefpameti; ino teh dir/kov (dazh) nam nesamore noben Ko ¿ti i far, kateri bi nam kaki odlog dal, nikdar polahkati ali dolifpuftiti. Naj she tedaj bo -kakor koli hozhe, poflufiiajmo li dober fvit, faj fe bo sa naf vshe kak-fhna pomozh isnafhla; "Bog pomaga tem, kateri fami febi pomagajo ,'e kakor vbogi Rihard pravi.
P ervizh. Mi bi takiga vifhiga Oblaitnika slo grajali ino ga sa terdiga fhteli (fhtimali), kateri bi od ludftva terjal (pogerval), de bi vfaki defeti del fvojga zhafa sa njegov dobizhek obernil; pak 1 e-» no ba od mnogih ismed naf fhe veliko-vezh terw ja. Lenoba (vmanjoJt), mejtim ker teldfne mozhi oflabi, nam zelo gotovo nafhe shivlenje perkrati. "Enako ruji ferjavizi) lenoba hitrejf hi isje, kakor delo isgloda, ker vender en nilzan kluzh fe smeram
fvéti." Satéga volo,<c akofvoje shivlenje lubifh,nikár zhaí'a po neprídnim ne gubi (trati); sakaj zhaf je „ oñióva, is katére je shivlenje stkáno," Koliko zha-fa vezh vender, kakor je treba , s' fpanjam potrdi timo, ino ne pomíflimo," de lefiza v' fpanji nobene kokófhi nevloví (nevjáme). ino de fe bomo po fmer-ti v' grobu (v' jami) sadoñi nafpáli," kakor vbógi Ríhard pravi. Zhe je tedaj zhaf med vfimi rezhmi nar shlahtnéjfhi, tak more poguba zhafa liar vékfha potráta biti; sakaj "sgubleni zhaf fe nikdar vezh ne najde, ino kar mí sadoñi zhafa imenujemo, je na sádnje sméram fhe vfe premalo.''
Sbudimo fe tedaj is nafhiga oMdniga nemár-niga shivlenja k' pravi ino pridni délavnoíti, tak bomo s' prfdnoftjo (s' flifam) vezh, ino fizer s' mánjfhi teshavo oprávili. Lenoba fiuri, de naf vfe s'téshko, pridnoñ ino délavnoft pak, de naf vfe s' lahko fi'ane; ino kdor posno (kefno) vftane, more zel lubi dan gnjózati, ino vender fvojc délo fhe le kómej per terdni nôzhi oprávi, kér fe lenoba ta-r ko pozhaíi is méfia prefiópa, de ji vbóshtvo ino révfhina kmalo na péte fiópi. tSam fvoje délo od. febe odganjaj, naméftí de bi tebe délo gonilo, ino "Ako sgódej fpát grefh, sgódej vftánefh vu shivlènje j
Bófh modróft sadóbil, sdrav je ino premoshènje?" Kaj pomaga tedaj sheléti ino upati bolfhi zhafe? Prizhejózhi zhaf fi persadevajmo bolfhi ñuriti! Kdór hozhe priden ino délaven biti, mu néj tréba prasne shele iméti, ino kdór v' úpanji shiví, v' jé-tiki (fufhizi) vmerje.
"Zhe hózhefh kaj fiperdobiti, tSe raórefh trudit in potiti; — Zhe tedaj néjmafh gruntne señalé, Tak rôzhno vsemi délo v' reké 1 sí —
12
\ ~~ jt
ino ako bi le en blek semlje imel, bi bila teshka fhtibra na-njo naloshena.
" Sa ref je tudi vfaki antverh ino baratija Tak dobra kakor grunt in semlja ino doma-zhija."
Ino "kdor ima en Itan, ima proitor sa dobizhek ino zbalt/' kakor vbogi Rihard pravi; pak potlej more tudi prav pridno delati ino li persadetiv dol-shnofli fvojga itanii svelto dopolniti, lizer mu ne bo njegov lian nizh pomagal, fhtibro ali davke plazhati. Priden ino delaven zhlovek, nikdar od vfiga hudiga konez ne vsa me: sakaj zhe ravno lakota v' hifho pridniga mosba poluka (pokuka), pak noter iti fe vender ne podltopi.
Tudi vavpet (shupan) ino rihtni hlapez (be-rizh) ne bota v' hiflio prifhla; sakaj pridno/t ino delavnolt plazha fvoje dolge, mejtim ker jih sdvo-juv;inje (fzaganje) le pomnoshi (povekfha); — ino ako lih nobeniga fhaza (kinzha) ne najdete, ino noben bogat shlahtnik vam po fvoji frnerti nizh ne sapulti (ne safhafa), tak imate vediti, de je pridnoit mati prave frezhe, ino Bog vfe darove istlije zhes pridniga ino delavniga zhloveka.
„Ker fhe nemarni terdno fpijo, pojdi ti orat, In bofh sadolti shita jmel sa dom in sa prodat."
„Delaj dokler je fhe dene!'; sakaj ne mo-refh vediti, ako te jutri ne bode nizh mudilo," — „En fam denef je toliko vreden, kakor dva jutri," pravi vbogi Rihard, ino „nikdar na jutri ne odlafhaj (ne odlagaj) kar denef Ituriti sa-morefh." Ako bi eden ismed vaf hlapez bil, al bi ga ne bilo fram, ako bi ga njegov gofpo-dar v' pohajkvanji ali poltopanji salotil (salesil) ? Ino nejlte vi farni fvoji gofpo;darji? Naj vaf te-
daj farnih febe bô frâm , poftopati ali pohâjkvati ino v' lenôbi shivéti, dokler imate tolko delati farni sa - fe, sa vafho drushino, sa vafho domovino (materno semljo), sa vafhiga dobriga vifhiga Oblalinika. Niizajte vafhe orodje (vafho rifhtin-go ) bres pozhitka, iuo fpomnite fe, ,, de mazlika v' rokovizah mifhi ne lovi," kakor vbogi (bore) Rihard pravi.
Réf je, veliko je dela, ino morebit imate fhibke roke; pak le pridno ino rozhno delajte, ino vi bote velike isdélke vidili ; sakaj veliko kapel vode fhe zelo kamen isvotli, ino fkosi prid-nolt (flif) ino poterplénje je ena mifhka eno debelo brodnârfko ( zholnârfko ) verv pregrisla, ino „ Zhe le dolgo fékafh more palt'
Enkrat tudi nar ti vékfhi hrâit. " Shé fe mi sdi, de eden med vami porêzhe : „Al fi zhlovek nefmé zelo nizh pokoja pervofhi-ti?" Jes ti zhem povedati, prijatel, kaj bore Rihard pravi : „ Dobro obrazhuj s' tvojim zhafam, ravno sa tô kér hozhefh pokoj sadobiti, ino kér nobena minuta néj v' tvojih rokah, tedaj nobene ure nesaversi. "
Pokoj je mirni zhaf sa kaj nuzniga (kortfi-niga, hafliviga.) Toti mirni zhaf bode priden ino delaven zhlovek doiegel, léni pak ino nemarni nikdar; sakaj velik raslozliek je med mirnim ino pokojnim shivlenjam, ter med pohaj-kvanjam ino poltopanjam. Njih veliko je hotlo mehko ino dobrovolno shivlenje pelati; pak njih mofhna fe je hitro isprasnila, ino oni fo v' vbô-shtvo ino révfhino sabrèdli, mejtim kér je prid-noft ino délavnolt drugim trofht ( ovefelenje), bogaftvo ino zfriflanje per ludéh perdobila.
14
— jjt
Bejslii pred kratkozhafnoftimi ino one bodo sa teboj hodile. Pridna prediza ima lep prashinj ofhpekel, ino, pravi vbogt Rihard, , „Kar jes tak lepo zliedo jmam ino dve kravi, Me vfak nagovori in dobro jutro! pravi." Drugi z h. Mi moremo pak tudi v' nafhi pridiiolti ino delavnoiii Jtanovitni , terdni ino fkerbni biti,nafhe laftne opravila s' lahnimi ozh-mi previditi, ino ne prevezh drugim ludem saii-pati; sakaj, pravi vbogi Rihard:
„Nobeno gofpodarltvo in noben' drevo, Katero vun in vun premena, fvoje meito, Ne more bit' tak dobro, kakor gofpodarftvO in drevo ,
Katero .fkos' oltane en'mu kraju svelto." „Trikrat fe prefeliti, je tako hudo, kakor enkrat pogoreti." — „ Obdershi tvojo fhtazuno, te . bode vshe shivela." Ako hozhefh vediti, zhe je tvoje opravilo fturjeno, tak fam pojdi; zhe ne, pa koga drugiga pofhli;" al pa tudi
„Zhe hozhefh, de plug ima dobro ino prav orati, Ga morefh fam ti vishat' ino sa - njga fam dershati. " j j Oko Gofpodarjovo fturi vezh, kakor obe-dve njegove roke," — Pre malo fkerbnoiti vezh, fhkodi, kakor pre malo snanja ino saftopnolti, ino kdor na delavze ne gleda, ta jim fam sha-kel (mavho) dershi." Kateri drugim prevezh fkevbi prepiiltijo, fami febe k' nizh perpravijo: sakaj v' pofvetnih rezheh ne pomaga saupanje, temozh nesaupanje. Le laitna fkerbnolt pomaga; sa tega volo, ako hozhefh sveftiga hlapza imeti, ino takiga, kateri tebi dobro dopade, tak fam
febi flushi. Ena rnajhina sanikernoit ali v' né-mar pufhênje snâ veliko nefrézhe na glavo nakopati: sakaj, kér eniga sheblja (skreblja) néj bilo , fe je podkva sgubila ; kér podkve néj bilo, fe je konj sgubil, ini kér kônja néj bilo, je bil tudi konjnik (jésdizh) sgublen; sakaj on je bil od fovrashnika vjét ino pofékan — vie sa vol o té-ga, kér je is pervizh v' némar puftil ino néj glédal, de bi fe ne bil shebelj od podkve sgubil, Trétjizh. Toliko, prijâtli moji, od prid-noiti ino fkerbnolti sa fvoje laftne opravila. Pak vie to néj sadoiti ; mi moremo tudi v â r-vati (fhpârati), kar fmo fi perdobili, akohozhmo, , de bi nam nafha pridnolt ino délavnolt gotove dobizhke nefla.
Zhlovek, katéri ne snâ dobro vârvati, kar ii perdobi, fe bo fvoje shive dni sapltonj trudil ino vpéral; kadar bo vmerl, morebit fhe treh réparjov v' vârshati ne bo imek Debele ino ma-ftne pojédine —» pa kumern inô pult teltament ino, „ Marfkeno premoshènje je shé rastepèno , Ravno tak hitro, kakor je blo perdoblèno, Kâr bi rajfhi kmézhke shenize Shlâhtne Gofpé blé kakor krtietize ; Kar moshâki naméili fékat in kopat', Hozhejo râjipo méltno nemarno poftopat." Ako hozhte obogatiti, miflite na fhparânje tako dobro kakor na perdobivânje* Amérika *) <Shpanijôle **) néj bolj bogate fturila; sakaj njih"
*) A m é r i k a, tó je zheterti del nafhe Semlje, ka-
kor í'mo shé sgorej v' Predgóvori rékli. Semlja, na kateri prebivamo, ima' pét délo? ali talov, katéri fe imenujejo: Asija, Evropa, Afrika, Amérika ino Polinésija aú Ayftrái
16	— Jr
vundavki {potrofhki) fo bili vekfhl, kakor per-hodki. Prozli tedaj s' vafhimi dragimi noro/trni, ino vi ne bote vezh toshili zhes hude zhafe, velike ino teshke davke (dazhe), ino de vafbo drushino teshko redite; sakaj » Katir fe na igro ? golfijo in pijanzhvanje poda, Ob premoshenje pride, ino fe v' nadloge sakopa.'e Sravno tega: „kar vaf ena farna pregreha kofhtk, s' tdm bi lahko dva otroka preredili."
lija. V' Asiji je bil Kriftus rojen, v' Evropi ftno mi, v Afriki fo zherni ludje, Sauiorzi imenvdni, Amerika je nam Evropdjzam fhe le pred tri flo ltktni ino nekaj zhčs, snana po-poftdla, ino Polinčsija ali Avftralija je fne le v* pretezhžnim ftoletji od Angl^shov ali Englendarjov jsnajdena bila. Ker Vi5m, de (Slovenzi radi l6pe Hiil6rije flifhijo, hozhem tedaj tukej, kjer fe j®-ravno perloshnoft perm^rila, enmalo bolj na dalje povedati, kdo, kdaj ino kako je na pervo Ameriko isnafhel. — En Mosh, poln velikiga ino mozhniga Duha, je fvoje ozhi na to drugo polovizo nafhe semlje obernil. Kriftof Kolon je bil ta nevmerjčzhi, s' vezhno fiavo ovdnzham M6sh. On je bil rojen na Ldftikim v' permdrfkim Mdfti Genu a. Od mladih dni jena morju flushil ino je bil prav vajen ino saftopen mornar. Posneji fe je v' Po rtu galijo podal ino v' L i s a b o n i, poglavitnimu mefti, katero per morju leshi, vfžlil. (Od L i sabo ne fte vi, lubi £Slo-venzi, gvifhno she pravit fiifhali; glejte, to je ravno tifto m^fto , od kateriga fo nam ftari ludje perpovedvali, de fe je bilo (v' leti 1756. na vfih (Svetnikov dan.) per enimu velikimu potr&u pogresnilo. Na Krajnfkim je bila fhe ena Pefem od t^ sbaloftne perg6dbe sloshžna, katera je bila v' vezh krajih snana, ino ktdro je preftavlavez teh Bukviz v' fvoji mlad6fti doftikrat piti flifhal.J Kir je Kolon vidil, de je veliko ferzhnih mor-narjov fvojo frezho na morju nafhlo, fi je tudi oa
Morebit de tudi míflite: vzháfi en gláshek bolfhiga vina, ena bóshja pót, kakfhin bolfhi kófzhik mefá na mísi, lépfhi ino tanjfhi prasbnja obléka, ino vzhaíi eno malo dobre vóle biti, tó ja nemóre tol-ko djati; pak fpómnite fe: ,, veliko vinarjov fturí en rajnifh.'6 Varite fe majhnih vundavkov (po-trófhkov ): „ ena majhina raspóka (fhpranja) je shé doftikrat -srok (úrshah) bila, de fe je nar vékfha barka potopila ," pravi vbógi Rihard, ino drugéj:
napréj vsél, ravno tudi na morju to fvojo pofkúfiti. On sazhné tedaj obras Semlje premifhlovati, ino fe íkos en flabi deshelni obras, na katérimu je bila Semlja isobrásena, popolnama preprizha, de je Semlja okrogla, ino de ravno sa téga volo na uni ftrani pod nami morejo fhe nove deshele biti, kjer ludjé ino druge ftvari prebivajo. Sraven téga je Kolon tudi druge sróke ali úrshahe imél, ka-téri fo ga v' njegovim preprizhanji fhe bolj po-terdili. Pervizh fi je mifiil: ta dél Semlje, kjer Evropa i Asija ino Afrika leshijo , je veliko manjfhi;.kakor ta drugi dél, kjer néj drugiga ko famo mórje: tó pak vender ne móre biti ^ de bi bilo tólko morja vezh; kakor fuhiga, na eni ftrani Semlje, kér bi fe morje préd ali potlej moglo zhes zélo Semljo raSliti. Drugi z h. Véra naf uzhi i de je Bóg vfe módro narédil, kar je ftva-ril; pak soper njegovo modróft bi bilo, ako bi bil to drugo polovizo Semlje bres deshél ino zhlo-vékov prašno puftil. Trétjizh je Kolon védil, de je enkrat en Portugáifki mornar, katéri fe je bil dalezh po Atlánfkimu Mórju proti fonzh-nimu sahódu pelal , en velik kof obtefániga lefa na morju vjál. Zhetert izh je on fiifhal, de je mórje, potim kér je véter dolgo zhafa od vezhera fem vlékel, s' korenam isderte drevéfa, ja enkrat ze!ó dva mertva zhlovéka, katéra nej-fta ne Evropéjzam, ne Atrikánam podobna bila , er Azótfkih Oiókih vun na fuho verglo i. t. d. s vfi&a tega je on fkienil, de more na uni ftra-
a
Oofie pojedine Streho predero , tSuknjo rastergajo, Po fveti posheno." i "o en drtigi krat: „Norzi dajejo goitarije, ti pametni jih pa vshivajo."
Tukej fte sdaj vii Vkup per prodaji tehigrazh iho te'ga blaga sa ofert. Vi 16 rezili sa dobre fhte-jete; pak ako ne bote farni na - fe gledali, snajo
ni Semlje fhe vezh Desh^l biti. Sdaj fi terdno naj)rej vsame, fi vfo mujo persad^ti, de bi fvojo veliko mifel V' djanje preberniti ino fvoje gor ¿zli e shele fpolniti satnogel. Kakor dober meftnjaa ino svitt patrijot, kir je fvojo domovino mozhno ljubil, je Kolon fvoje veliko ino dersno na-prejvsetje na pervo fvojtnu rojnimu meftu, Genu a, naprej poloihil, ino Genuesarje pregovo-voriri fkufhal, de bi njemu eno barko saupali , s' katero bi fe po vezhčrnimu velkimu Morju, katdro fe Atlanfko Morje klizhe, tako dalezlt pelal, dokler bi do novih Deshčl prifhel. Al Ge-nu&arji fo fe mu pofmehvali ino ga li sa eniga nemarniga fanjavza dershali. Per Franzoskim, Angleshkim ino Portugalfkim Dvoru, kjer je on tudi pomdzhi ifkal, ga nčjfo s' vi&fhi zhaftjd gori vseli, kakor v' GčnUi. Toti tako velik ino moder Mosh, gaan od mozhniga Duha ino napolnjen s' velikimi miflimi ino gorčzhirai shelimi sa frižzho fvojih ravenbratov , je povfod bil safmehvan |, saframvdn ino sanizhvan , kar fe vfakimu Velikiiriu Moshu sgodi, katčrimu je zhlo-v^fhka frižzha tako mozhno, kakor Kolonu, per ferzi. Al Kolon, kir je bil Mosh terdniga ino ftanovitiga ferza, fe ni>j dal fkos nobeno rezh. oftrafhiti ino fvoje velike mifli is glave fpraviti. Sdaj fe k' .Shpaiiflumu Kralju Ferdinandu ino njegovi Sheni Kraljizi Isabeli (ali Elisab¿ti) pod4, njima velik6it ino obilne dobizhke fvojga podftoplenja s' shmtni farbami (ali bojauu)
— &
«nimu al drugimu med vami fhkodlive poftati. Vi bi radi, de bi fe dober kup prodale; morebit fe boda fhe bolj zeno, kakor fo vredne; pak zhe vam jih sa, tef treba n6j, vam morejo fhe vfelej predrage biti. Pomiflite, kaj vbogi Rihard pravi: „Kupi fi, karti treba ndj, ino ti bofh kfnalo (fkoro) to potrebno prodati mogel; al pak to: " pred enim predobrim, kupam fi vfelej eno malo pomifli." On hozhe rezhi: de je blago morebit le na ozhi tako dober
pred ozhi poftáví, ino ilju s'ógnénimi befédami sa pomózh prófi. Pak on je gluhim ufhéfam tró-bil, Zélih ofem lét fi je vfe persadjal, de bi fvoje shele dofégel, — pak vfe sapftónj! — Na sádnje fe mu vender vfrézhi, de Kraljizhniga ¿Spovednika na fvojo ftran perprávi ino ga pregovori , de Kraljízi, od katére je védil, de je brumna (pobóshna) ino bogabojézha Gofpá, prav s' gorkiníi befédami na ferze poloshi, kako
Íirosno dobro ino Bogú dopadlivo bi bilo, ako bi e nove Deshéle nevérnikov isnafhle, v' katérih bi fe potlej snala prava Katólfhka Véra osnanva-ti ino ras - fhirjati. En Franzifkánar ino fhe dva druga Duhovna Aa fi tudi pofébno persadéla, Kraljizo od te dobrótlive refnize previshati* Isabela fe na sadnje, vender da pregovoriti ino K o-lónu pomózh oblúbi; pak denátjov nej bilo sadofti sa eno tako veliko podftoplenje. Ona tedaj saftávi fvoje shlahtne kamne ino druge drage imenitne rezhi ino en Bogatin ji toliko denárjov pofvódi, kolikor je treba bilo. Sadnizh Kolon, s' zhaftitlivim perimkam Admirál (tó je Vifhi zhe s vojfkne barke ) , tri majhirle Barke pod fvoje povelje dobi, ino fe na. fédera lét s' shivesham ( shivlenjam ) prefkerbi. S' filno velikim vefeljam fe on 3. dan Vé kiga (Serpána aH Avgufta v' téti 1493. s' fvojmi ludmi v' barko podá. Dolgo fe po morju vósijo , ino nizh drugiga ne vidijo , kakor nebó ino vodo. Mornarji vshé sazhnejo mer-mrati ino godernjati zhes Kolona ino mu ozhi-* a"
20 — jjfi
kup, pak ne v' refnizi; al pak, de en tak kup, ker te v' tvojim potrebnim opravili pertifka ino doli d^va, je tebi k'vezhi fhkodi, kakor k' dobizhku. Sakaj na enim drugim meiii pravi on : „ Veliko jih je k' nizh prifhlo, sa to, k6" fo vfe prevezh dober kup kupili." Sraven tega je tudinefpametno, sa eno rezh denar (penes) viindati, sa kateriga nam bo kmalo 4shal; ino vunder fe vlaki dan per kupzho-vanji, ino lizitiringah taki norzi vidijo, kateri bres
tajo de jih je v' nefrdzho sapelal, de ne bodo nik61i vezh rta fuho prifhli, ino de bodo mogli na morju od vfiga hudiga konez vseti. Kolon je bil sa ref v' veliki nevarnoiti od puntarfkih ^oldatov vmorjenj al pa v' morje vershen biti. On jih fkufha toliko potolashiti, de bi vfaji fi e tri dni poterpeli, ino zhe tretji dan do fuhiga nepridejo, potlej fe bodo prezej nasaj v" Evropo vernili. — Tretji dan fe perblisha, zeli dan fe pelajo, ino nekjer fiihiga neSagledajo — kar na sadnje she v' mraku eden na enkrat dol is jamborfke preiuke savpije:
S e m 1 j a! — Kakor blifk vfi na enkrat vun is barke
na sgorni pod planejo j ino od delezh en oginj sagl&-
dajo. Prefladko vefelje, katero je sdaj njih ferza
predersnilo, neben zhlovt?fhki jesik neroore popifati.
Vfi piintarji sdaj pred Kolonam na kolena padejo ino ga s* folsimi sa odpufhanje pr6fijo, ter mu per
shivim Bogu per&shejOj de fe ne bodo nikdar • vezh zhes njega vsdigvali. Sdaj fe proti «iti ftrani, >kjer fo oginj vidili, pelajo, ino kadar bliso pridejo , tnazhke vun vershejo, ino z^lo n6zh na vodi oftdnejo. Drugi dan (to je bilo is. d. Ko-saperfka ali Oktobra) fe v' zholnizhih na fuho prepel&jo. Ker vun is barke ftopijo, na sumijo padejo, jo kufhnejo-, ino s' gordzhim ferzam Bo-gti sahvdlijo, de jih je s' fvojo mogozhno rok6 per-shivlenji ohranil. Sdaj Kolon s' fvejmi 4Soldati de-sbelo prehodi ino najde, de je Otok, to je k6f semlje krog in krog s' vodo obdan. Otozltani, to je prebi-vdvzi tdga Otoka, fo njihDesheio imen^ali : Gua-
11 a h a n i; Kolon pak je jopo tShpanikoimenval;
vfiga pomifJika prav bervdshno denarje vun me-zliejo. Veliko je takih norzov, kateri (o mofhno isprasnili de bi nje ludje od sad vidili, kako fo lepo oblezheni, ino fo s' lazhnim trebuham domu iti, ino pultiti mogli, de fo otrozi ino shena fko-rej od lakoti konez vseli. Shidane (fvilnafte) ino tofentalte, fhkarlataite ino shametove oblazhila ogenj na ognifhi pogafijo," pravi bore Rihard. Take rezili nej fo zelo potrebne sa shivlenje, bres njih
(San ,Salvátor, tó je po .Slovénfko tSv¿ti Odrefhenik, sa tó kér ga je Bóg íkos jsnájde-nje téga Otóka od ozhíte fmertne nevárnofti odréfhil. — Kolon je fhe vezh drugih Otokov isnafhel, ino fe zhes ófem méfzov sopet v' ,Shpánijo nasa} vernil. ^Sebój je on mnogo nesná-n¡h ino dragih rezhí pernéfel: veliko síatá, pá-vole, polne shakle Amerikánfkiga popra, natlá-zhene shiváli ino tízhe, shive póperle i. v. d. r. ^Shpánfki Kralj Ferdinand inp Kraljíza I s a b é 1 a fta ga grosno prijasno fprejéla ino mu veliko zhaft fkasala.— Kolon fe je v' novoisnájden ,Svét, kateri je posnéjfhi po nevrédnim, od Amérika Vefpúzhi, Amérika imenván bU, flie trikrat pelal. Pak mejtim v' tShpaniji nevofhlívoft ni prasnovála. Njegovi fovrashniki fo ga per Kralju ino Kraljízi perzhernili, iuo obdolshili , de po fvojbódnofti hrepeni ino ífhe novo isnáj-denih Deshél fe polaftiti. Oni fo Kralja preflé-pili ino podkudli, de je eniga od fvojih Dvornikov s' polnoblaftjo. sa General - Infpektorja v* AmériKo poflal ino mu narózhil, de ima K o 1 ó-novo sadershanje na tanko preifkati, ino zhe ga bode kriviga nafhel, v' ,Shpánijo nasaj poflati. Pofláni Dvornik je bil prevséten ino hudoben zhlovek, {She préden fe od refníze prevísha , ako je Kolon kriv ali ne, ga pufti prezej v' shelás-je djati, ino vklénjeniga v' .Shpátiijo pófhle. Kakor hitro Kralj od velike kr'ivize , k itára je K o-lónu fturjena bila, flifhi, sclajzi sapové, njéga
fe lahko prebo, k' vekfhim fo le sa ofert ino fhti-rnanje; ino le sato , ker fo lepe vidit, bi potreba bilo, nj6 imeti? ^kos tako ino drugo nerodno shivlenje ti prashnji ino gofpofki ludje oboshajo, ino morejo na sadnje od tiltih na pofodbo jemati, katere fo popred komej s' enim ozhefam po Itrani pogledali, kteri fo pak fkos pridnoft ino fhparanje na fvojim melti dobro obltali. Is tega fe lahko dolivsame: „de je Kmet vifhi, kadar na nogah,
fvojb6dniga fturiti , ino njemu shelesje prozh vs^ti; pak Kolon ni hotel iVojih ketin od febe dati , temozh je njd kakor dragi fpomin fvojiga nefr^zhniga shivlenjja. noter do fvoje ime rti ikerbno hranil, ino na fmertni p6fteli vkasal , de fe mu imajo feboj v' grob dati. — On je v' tShpanfkim m^fti Valadolid od shdloiti ino grimnofti vmerl, ino njegdvo truplo je na Kraljevo povelje v' me-fto .Sevila prenefeno bilo, kjer v' v&ki z^rkvi pozhiva. Na njegovim pokopalifhi ftoji sapifano : „Kolon je Kralj^ftvam K a (lilija ino Leon novi (S ve t dal," — Kolon je she v' leti 14934 fuho Semljo v' novim ,Sveti vidii, katero je Ameriko Vefpiizhi, v' Ldfhkim mefti Flor^nzija rojen, v' leti 1498. fhe dalje isna-ffael. ,Skos td, de je Ameriko vle K o 1 o-nove pifma od novo isnajdenih Deshdl fkerbno sa-' terl, ino 'na vfih deshdlnih obrasih od noviga fveta fvoje ime poftavil, jc to nesaflusheno zhalt sadobil, de je novo isnajdeni del nafhe Semlje po njegovim im^ni Ameri ka imenvan bil, ker bi bil imel od K o 16 n a, ime K o 1 o n i j a < ali. K o 16 m b i j a prejeti. — Od fh&tnajftiga ftoletjapo Kriftufovim-HojPrvi, fo fe. Evropejfki narodi, pofdbno tShpaiiij6Ii, Portugaizi, Angl^shi (Engl^ndarji) ino Franzosi med feboj vadlali , v' Ameriki nove Deshele is-najdti, ino feline (ali kolonifte) kje pofiati. V' nar bolfhim, nar bolj zvetdzhim ftani, fo se d i njene Dersbave ali Deshele v' polnozhni Ameriki, ino B r a s i 1 i j 4 n f k o Kraljeftvo v' poldanfki Aram,
—
n
Jtoji, kakor en shlahten Gofpod kadar kleshi," pravi v bogi Rihard. Morebit fo vbogi ludje pre-zej doiti poerbali, pak nejfo snali s'po^rbanim blagam dobro obrazhati. (So ii miflili: fej je dan, nozh ne bo nikdar; en malo od toliko blaga ponu-zati , nej vredno v' mifel jemati*, pak „kdor i» mozbnate lajte le srtleram vungrabi, ino^ nikoli nizh moke noter ne vfpe, kmalo 4° Pride >" Pra-vi vbogi Rihard, ino, „potim k^r	she ihtirna»
Amdrika je petkrat tako Velika, kakor Evro-* pa, ino fhe dan danafhni nej Evropdjzaili popolnama snana.
** ) h p a n i j 61 i, td je prebivlvzi 4Shpanikiga Kral-jeitva. ,Shp ani j a ali .Shpa nfka D eshela leshi fde dalezh sa Lafhkim ino Franzoikim v' poldanfki ftrAni Evrdpe v' vrdzhim podnebji,, bliso Afrike. Skoro krog in kr6g je s' morjam oblita , svunaj proti polnozhi, kjer fe Franzoskiga Zefarftva, ino na vetrni ftrani, kjer fe PortugMikiga Kral-jeftva dershi. (Kaj fe pak imenuje v' Geografiji ali Popivanji Setnlje, p o 1 n 6 z h, p o 1 d a n, j u t r o, vezher? Ako fe na eni ravnizi proti fonzhnimu is-hodu obernefh, imafb pred febdj: jutro ali j u t ro v o ftran, sa herbtam vezher ali ve-zherno ftran, na ddfni ( pravi) roki poldan (poldnš) ali poldanfko ftran, ino na levi roki polnozh ali pol no? h no ftran; to fo lhtiri fvetove ftran i,) .Sbpanija ima mnoge inp pr^iv- velike, vifoke ino fterme gori ino predgorja ( to je, gard per morju ) ; ter velike devje gojsde. Na Franzoski m S ji fo P i r e n e j f ke Gori, s velikimi gojsdmi sardfhene ino na verhu s' vezh-uitn fnegam pokrite, ino fe med Franzosko ino .Shpanfko Deshelo od Atllnfkiga ndter do (Srdd-deshelniga Morja petdefet Niimfiikih milj (ena milja ima dve iiri ) delezh rastignejo. Srak (luft) nej v' vfih krajih enAki. Proti polnozhi , bliso P i r.e n d j f ki h Gora je mersel ino mozhi-ren. V' fredi Deshele, kjer malokdaj deshuje, je doftikrat velika rrozhina iaa fufha. V gol-
— J^
pofufhila, potlej fhe le vrednolt vode fposnajo.„ Pak to bi bili lahko popred vedili, ako bi le bli ho-tli dober fvit ozheta Riharda poflufhati. „ Ako hozhte vediti, kaj denar vela," pravi on, tak pojdte ino fkufite eno. fhumo denarjov pofoditi.
,, Kdor denarje na pofodbo da, eSi na glavo fkerbi nakopa,'^ govori Rihard na dalje, ino sa ref, fkerbi ima tu» di tiiti kateri je ludem pofodil, kadar fpet fvoje
danfkih krajih per morju ino bliso Afrike je vreme narvezh gorko (toplo,) ino mokro. Sime nij nikdar velike; mras je tako majhin, de silifha ino r6she (zvetize) nikoli ne posebejo, — (Shpa-nija je grosno rodovitna Deshela, pak premalo obdelana. Rodi veliko vina , olja, zukra , sho-fiana, vfe forte fadja ; shlahtne konje, lipo shi-vino, ino ,Shpanfke ovze fo med vfimi nar itne-nitnifhi. Gori dajo veliko slata , frebra, bakra ("kufra ali kotlovine), shelisa , fvinza, kafitarja (zinja), shiviga frebri, foli i. v. d. r. — Ludi je v' zeli (Shpaniji okoli defet milijonov (en mi-lij6n je defitkrat fto tavshent ali tavshentkrat tavshent); pak nekdaj jih je bilo fhe zhes tri-defit milijonov, Danafhni cShpanijoli fo vnuki mnogitirih narodov, kateri fo eden sa drugim v' Deshelo prifhii, ino fe f zhiifama med feboj pome-fili. Njih jesik je smif is Latinfkiga, Gorovfkiga (od katiriga tudi Nimfhki pride) ino. Arabovfki-ga. Oni fe Katolfhke Vire grosno terdno dershijo ; med njimi je fhe veliko prevere ino babjih vrash. sShpanijoli io Sam okli ga, sagoreliga obrasa, kiimer-niga ino drobniga shivota; imajo veliko ognja, pak grosno neradi delajo; nekjeri nij t61ko bera-zhov ino poftopazhov,. kakor jih je v' (Shpaniji bilo; pak Fraazosi fo jih vshe mozhno potrebili. — tShpanijol je napihnjen ino fhtiman, ersen ino fe malo folija, jesi mozhno podvershen ino to-goten , — grosno nesaupliv; fvoji Golpofki poko- " ren ino svift j shivi sdershno ^smafno) ino
denarje (penese) nasaj terja. Vbogi Rihard sopet pravi : ,, Nej tako velike ino nedleshne norolti, kakor je, ofert ali napuh v' oblazhili; preden fvojo termo prafhafh, morelh popred fvojo mofhno poprafhati.cc „ Ofert je tako nedleshen ino lilni berazh, kakor potreba, ja fhe veliko neframnifhi.t' Zhe /te ii enkrat eno rezh po novi fhegi (po novim furmu ) kupili, potlej jih morete fhe defet kupiti, de vaf bo vfaj vidit, kakor de bi bili is eniga modla vli-
ino fe nikdar nevpijáni:' sa téga vó!o fe mu grosno hudó saméri, ktír mu rezhe: Boráho, tó je pijánez, ino le med fúrmani (vosníki) ino ofiárji fe vzhafi kakfhin pijánez vidi. Nar lépfhi laftnófti, katére .Shpanijóli imajo, fo; ftanovíta ino terdna volja , sveftóba, ferzhnoíl ino vkup-dershanje v' nevárnoñih — kar v' fedájni Fran-zóski vojfki, katéra shé zhes ftjtiri létaterpi, zélimu firétu ozhitno fkáshejo. — V' fhéftnajftim ftolétji po Kriftufovim Rojftvi je .Shpánfko Kraljéftvo fil-no mozhno flavélo. Pod Zeí'árjam Kar 1 nam Petim je bilo nar vékfoi med yfémi Kraljéftvami, katére fo do sdaj na (Svéti bile, tako de fe je móglo s' vfo pravízo rézhi, de v' njegoyiin Kraljéftvi nikdar fonze doli ne gré, ké$ je nnel na zéli Semlji Deshele v' fvojim poíeftvi., Od kód je tedaj prifhlo, de je , Shpánfko Kraljéftvo danáfhni dan tak fvojr» mózh ino fvetlóbo sgubilo ? ,Vfe na tSvéti kratko terpi, ftahovítniga tukej pizh ni! (Sh¿anija je shé od natt|tflS s' velikimi fházi obilno obdarvana. Potim kér fo jShpanijóli v' Iéti 1493. podKriftofam Kolonam Amériko isnafhli, fe je natúrfko bogáftvo njih Deshele fhe bolj pomnóshilo ( po-gméralo). Kasalo fe je od konza, de bode isnáj-denje Amérike (Shpánfki Deshéli veliko frézhe per-neflo. Pak vfe drügaabi fe je na sadnje sgcchlo. Veliki fházi slatá, ;i, d. r„ katére fo <Shpanijóh is Amérike pernefii, fo v' njih ferzah tak poshréfhno lákomnoft do slate rude vshgali, de fo na euki-at Sazhéli is ftoje domovine v' Amériko vré{i, de fo
ISL — J6
ti „al," pravi bore Rihard, „ lóshej je perve she-le zhifto pokonzhati, kakor potlej vfim . vltrézhi, katere is njih isvírajo.i( 4Sploh pak je tó sa vbósh-ne ludí tako neumno i no nefpámetno, kér hó-zhejo tim bogatim v' vfakt rczhi enako delati, kakor sa shabo, ako bi fe hotla tako mozhno napihniti , de bi bila tako velika kakor vol. - „ Ena velika barka fe sná na glo.bóko mórje podátir Majhina ládijza more per kraju oitáti."
pó jfk'o obdelovanje ino fábrike v' némar puftili , inq zeló posabili, de jim prídnoft ino délavnoft v' má;erni semlji obílnifhi ino bolfhi fad ter ftanovitnilhi bogaftvo pernefti samore ,' líakor rumSna, blefhé-zha Amerikánfka ruda. Njih veliko je bilo v' kratkim filno obogatilo. Al kaj je is téga prifhlo? Bo-giftvo ino obííhoft fturí zhlováka nemarniga, léni-ga, mekiishnigai Bogatin, kér . ima viiga sadofti, ' karkoli njegovo "ferze posheli, fi vezh né persadé-va, mozhi fvoje Dufhe ino lVojga Teléfa vaditi ino obdelovati , njegova vbóga sapufhena Duf ha, podob? vézhñiga Bogá, enaka poftáne njivi, katera je vfa s' plevléam ino ternjam saráfhena ^on fe fzháfama délat odvadi,-sazhne pohájkvati, poftó-pati, v' lenóbi shivéti, — ino vfaki zhlovek vé de is lenobe inó rragíivoíli vfe pregréhe isvírajo. — Ravno tó je tudi bogaftvo v' ¿Shpániji napravilo. Sadershánje med ludftvám fe>je pokásilo; slató ino irebró je ludí preflépilo, njih ferza popázhjlo ino terdovratne fturilo, ino ena fméha ino samehván-ja vredna fhtimánoft ino prevsétnoft je v' ,Shpani-jólih vfo lubésen proti délu pogafila. Kaj je fhe na dalje íj téga prifhlo? Kakor Ktro je vezh slatá ino frebrá med ludi prifhlo, fo vfe fivarí, vfe blago , vfe rezhí sa shívesh ino sa obléko v' njih zéni pofkozhíle, ino vfi délavzi fo drashji polláli. Vfakatéri je hrepénil, dé bi obogatil, pak nobeden ni hotel délati; na sádnje fhe nar potrébnif bih rezhí sa shivlenje-héj bilo v' Kraljéítvi dobiti; tré-ba jifa, je bilo is vutiáujih Deshél pernefii puftiti
Al takifhna norolt je tudi kmalo pokorjena ( pofhtrafana ); sakaj, kakor vbogi Rihard pravi, s, ofert obpoldne per nezhimernofti obedva ( koli ) , ino svezher per sanizhvanju vezKerja;" al „ofert (gisdolt) kofi per obilnolti, obedva per vboshtvi, ino vezherja per framoti. „Ino per vlkn-tem, zhemii je ta vunajna blefhezha zheuzharija f sa katero marfkeden tolko vaga, ino tolko terpi?<' Ona nemore ne sdravja dati, ne bolezhine potola-siliti, tudi ne povikfha saflushenje nobeniga zhlo-vcka, temozh napravi nevofhlivoft, ino neirezho hitrejfhi perpelsu
Pak kaj more fhe to sa ena velika nefpamet ino noroft biti, sa volo takih prašnih ino zhilto ne-r potrebnih rezhi fe v' dolgesakopati ? Vpogddbah t6 ltzitiringe nam bo na fheft mefzov lipano , ino to je morebit marfkeniga ismed naf sapelalo, de je'" fem prifhel, ker iizer bres gotoviga denarja ne moremo biti, pak fe sanafhamOj, de bomo tukej sa-mogli tudi bres denarjov ludje po novi fhegi poitad.
Al oh! le premiflite eno malo, kaj Iturite, ako fe v' dolgove sakopate; vi dafte enimu drugimu obla-ft-zhes vafho fvojbodnoft (frajolt); zhe ne bote mogli ob pravim zhafi dolge poplazhati; ffe bote fram-vali vafhiga pofojvavza (upavza) sagleclati, bali ffe bote s' njim govoriti; kakor en vbogi grefhnik'»' ki nesna pet fhteti, bote pred njim itali, ino fe
ino fiino drago plazhvati, Vifoko zhiflani fhazi fo hitro na enkrat is ^hpanije sginili, ino kaj fo sa-puftili? Nizh drugiga, kakor, velike pregrehe, ne-rodovitnoft sapufhene senilje ino vboshtvo med ludmi. — Uzhite fe is tega, iubi' (!?lovenzi, deslatp. ino frebro ino fploh bogaftvo zhlovdf hkimu rodu veliko vezh fhkode, kakor prida ino priviga do-bizhka pernSfc. —
28 \ — jjft
'trefli ko fhiba na vodi ino jezali (keklali), kadar fe bote hotli isgovarjati; na to visho fe bote pozhali odvadili, refnizo govoriti, ino fe bote na oitudno , ozhitno laganje podali; sakaj, „ druga pregreha je lagati," kakor ftari Rihard govori. Na enim drugim mefti pravi Rihard: „Lash dolgovu na herbti jpsdari," to je, zhlovek, kateri fe sadolshi, fe lagati navadi, ker bi fe vender proitorojen ino fvojboden zhlovek ne imel framvati ali bati, enig^ zhloveka viditi ali s' njim govoriti. Pak yboshtyo zhloveku doftikrat vfo mozh ino terdnoft fvojga ferza, ino vfo krepoft ali zhednolt odvsame; ino ,, teshko je per prašnim shakli po konzi ftati ino ne omahnili, " to fe pravi: kdor fvoje premoshe-nje fkos nerodno shivlenje po gojsdi poshene ino fyoje fkrinje ino omare isprasni, shaloiten ino kla-varn poltane-, vfe vefelje k' delu sgubi, ino zhlovek, katerimu fe delati toshi (traga), je k' vfaki pregrehi nagnjen, on fe navadi poitopati, pijan-^hvati, golfati, krafti, vbijati, ropati, tolovajiti, ino, — kakfhin konez en tak zhlovek vsame? ,,Kakorfhno shivlenje, takfhna fmert.,,
Kaj bi vi pazh od eniga takiga Kralja miflili , katdri bi vam pod fhtrafingo jezhe prepovedal, lepe, drage oblazltila ( gvante) noliti ? Al bi fe vi zhes to gori ne dershali ino rekli, de Ite fvojbodni, ino de imate pravizo fe nofiti ino gvantati, kakor fe vam polubi, de je ena taka prepoved perkrajfhanje ino ofkriinenje vafhih praviz, ino, de je en tak Kralj en tiran ? Ino vunder, zhe prav premiflite, al fe ne bote farni s' temi tiranfkimi ketnami vklenili, ako fe sa to oblazhilno zhenzharijo v' dolge sakopate ? Sakaj, vafh pofojvavez vam sna kadarkoli hozhe, vafho fvojbodnolt odvseti, vaf v' keho sapreti pult iti, zhe ne bote plazhati samogli.
— J*
Kadar Ite enkrat sa blago sglihali, bote more-bit na plazhilo malo miflili; al pomiflite, kaj vb o-gi Rihard pravi: „Pofojvavzi vfe bolj terdno v' glavi obdershijo, kakor dolshniki; oni fo polni babjih vrash, ino na vfe sasnamvane dni ino zhafe fkerbno mifiijo." Brifht (odlog) pretezhe, preden Ite fi v' fvefti, ino vi ite tesani, preden vam je v'glavo padlo, dolge poplazhati; pak zhe lih refnizhno na vafhe dolgč miflite, vam bo vunder zhaf, kateri fe je vam od konza dolg sdel, na sadnje prar prav kratik naprej prifhel; vam fe bo sdelo, de fi je zhaf na pete, kakor she sdavnaj na plezha, peroti (repetnize) per-vesal.
Tiili imajo kratik polt* kateri fo denarje dol-t shni ino ktere m6rc')o o reliki nozhi verniti. Sdaj ^ morebit fhe menite, de Ite v' dobrim Itani, de vam fhe frezhe fonze fdje, ino mifiite, vzhafi. en malo zhes shnoro mahniti j ja ne more tolko fhkodvati; pak
„ „Na potrebo ino ilaroft mifli^ 4Shparaj, dokler fi fhe v' ltan% 4Sonze šjiitrajfhno nam feje Le eri majhiii zhaf na daru"
Dobizhek fe sna le vzhafi ino negvifhrio vam permeriti; vundavki (potrofhki) pak vfe vafhe shive dni fianovitni ino gotovi oftanejo. „Laglej je dve pezhi, is-sidati j kakor eno farno smiram gorko (toplo) dershati," pravi bore Rihard, sa tega volo rajfhi bres vezherje fpat iti, kakor v' dolgeh vftati.
„ Pofhteno perdobivaj, ino fhparaj kar fi perdobifh, 'Skos to fi vfe blago v' slato in frebro premenifh."
To je ta pravi slat kamen modrijanfki , kateriga modrijani she tako dolgo ifhejo, kar fvet ftoji, ino ga fhe dan danafhni nejfo naflili ino zhe
vi ta kamen imate, fe gvifhno ne bote vezll mogli zhes flabe i no liude zhafe, ali velike ino teshke davke (dazhe) potoshiti ino mermrati, de jih nemorete plazhvati.
Ne bodite tedaj leni ino nemarni, fhe enkrat rezhem j temozh pridni ino delavni! Nikdar prašnih rok krishem nedershite, ampak dershite s' njimi rajfbi plug ( drevo ) ino motiko ; — ne obrazhajte ozhi na kvarte, ofert ino fiadkarije, temozh na vafhe hlapze ino dekle ino delavze, ino sadnizh, vfe je dobro fturjeno, kar je dobro dokonzhano, mofh-110 v' varshati (shepi) obdershite* ino jo vun nejemlite, de bi narofti plazhvali, al pa zelo na pofodbo vsčte denarje noter devali.
Z hetertizh. Toti nauk, lubi prijatli, je na dno (fundament) pameti ino modrofti polta^jbn. Pak per vfim tem nikar fe prevezh nesanefite na vafho pamet ino saftopnoit, na vafho pridnoit ino ihparavnolt; sakaj ako lih fo te rezhi she farne na fe-bi imenitne ino veliko vrednolt imajo, bi vam ven-der vtegnile fhkodlive biti, zhe shegna Boshjiga nejmate. Molite tedaj ponishno ino s'gorezhim sau-panjam fleherni dan, de vam Bog vafhe delo poshe-gna , ino ne bodite nevfmileniga ino terdiga ferza proti timiitim, od katerih menite, de sdaj shegna Boshjiga potrebujejo; temozh odshalite (potrofhtaj-te) jih, fvetvajte ino pomagajte jim,kakor vefte ino snate. Opomnite fe, de je tudi pravizhni J o b *)
*) J ob ali Hijob, kakor fe v' fvitim Pifmi ,Starij ga Sakona ali Teftamenta bSre, je bil imeniten, zhaftit ino bogat Mosh , v' Arabiji (v poldanfki Asiji bliso Paleitine ali oblublene DeshdlePer vii fvoji frezhi ino zhafti ndj vender nikdar na Boga pos&bil, fe nij prevsil, ino proti revnim ino vb6-gtm nej bil terdiga ino nevfraileiiiga ferza, kakor
•feliko krishov ino teshav preterpel, ino vender ' na sadnje frezlien polki.
Ino preden fklenem, le fhe to od vbogiga Ri-liarda : „ tSkuflinja je draga fhola ; pak norzi fe ne bodo v'nobeni drugi, ino komej v' tej fhoJi kaj nauzhili," sakaj relnizhno je: „dober fvit fe sa-moredati, dobro sadershailje nikdan" ^Spomnite fe tedaj na ftari pregovor: „Komur fe ne more fvetvati, temu nej sa pomagati," ino, „ ako nezhte pamet poflufhati (zhuti), jo bote sa terdno
veliko takih ludi, kadar jim dobro grd. t%ojitt* otrokam je bil svdfti ino lubesoivi Ozha, katdri je sanje molil, ino run in vun fkerb imel, de bi v' kakfhno pregreho ne padli j on je nje vfekdsi k' dobrimu . cpominal, ino s' lubdsnijo pofvaril, kadar fo kaj pregl-efhili. Prdti flddriimu zhloveku je bil pohleven ino pravizhen, Kakor v' frezhi, tako tudi v' nefrdzhi je on smdram ftanovitno bogabojeZh (pobo-8hen ) ino pravizhen Mosh oftal. Velike ino mno-gitSre fo bile nefrezhe, katdre fo njega sadcle. On je imel defet otrdk, velike zhdde ovaz ino go-vdje shivine, veliko njiv ino travnikov (fhnosneti), dofti paftirjov ino hlapzov. Al ob vfo td zhafno frdzho ino ob vfe bogaiivo je on v' kratkim prifbel. Tu fo mu smdram eden sa drugim hodili pravit, de ga je ena nova velika nefrdzha saddla. Pervi mu pride povddat, de fo mu Arabovfki tolnvaji govddino ino ofie odgniili, ino paftirje pobili. Drugi mu kmalo potim poihto pernšie , de je ftrdla ovze ino paftirje vbila, ino de fo vfi sgordli. Trdtji pride povedat, de fo mu Kal:!djfki tolovfji C rasbdjniki) vfe kamdle vsdli ino paftirje pomd-rili; ino roejtim kdr ta perpovediije, pride zheter-ti, ino pernefe shaloftno pdfhtos de je en filno velik vihar njegovo hifoo, v' kateri fo vfi njegovi Otrozi vefdli vkupej bili, poderl ino vfe otroke do fmerti pobil Kakor zhlovek ino Ozha, kateri je. "fvoje^ otrozhizhe perferzhno lubil, nej mogel dru-gaziii, kakor fkcs take shaloftne poihte fe grešno

( gvifhno ) z h u t i I i, kadar vaf bo po perftih ker-zala," kakor vbogi Rihard pravi.
Tako je pofhten ,Starzhek fvoje befede kon-zhal. Ludfivo ga je svefto poflufhalo, ino mu v* vfim prav dalo, kar je govoril: pak hitro fo vfi Ha njefgove befede posabili, ino fo ravno .to Iturili, od kogar je nje nar bolj odgovarjal: fsakaj, bersh ko fe je lizitiringa sazhela, fo jeli vfi eden zhes drugiga lizitirati ino kupvati, kakor de bi bili obnoreli;
Jes pak, popolnoma v' ferzi previshan od refniz, katere fem ravno flifhal, fem fi terdno naprej vsčl,fe fkosi befede poffiteniga ino zhaftitlivi-ga Sivzhika pobolfhati, ino ako lih fem od konza
preftrafhiti ino teifte filno irozhn6 fi k* ferzu vseti. Od prevelikiga ftfaha ino britke shalofti omedli. Pak potim kfidar fpdt k' febi pride, njegovo ferze mirno poftane, on fe v' voljo Boshjo poda i ino tako m6li:. <„B6g je dal! B6g je vsel! Bodi hvaleno imč Gofpodovo!" Potim k<5r ga je bil Bog s' takimi velikimi krishi ino nadlogami obifkal, je njeg6vi-mu shivotu take grosovitne bolesni, ino ftrafhne bolezhine pofal, de fi nobeden n6j v' ftani eniga zhlovčka ismifliti, katdri bi bil bolj bolen (bolin), r<5ven ino nadloshen, kakor je J ob bil. V' vfih tdh neisrezbeno Velikih rdvah ino nadlogah ndj imel eniga famiga praviga , saftopniga ino vfmile- 1 riga prijatla, kateri bi bil njega miloval ino potr6fh-tal. Njegova blishna hudobna shlahta je njemu njegovo r^vfhirio ino nefrdzho fkos t6 fhe v^kfhi delala , de ga je dolshila ino rekla: de fe je le prizho drugih ludi tako brumniga (pobdshr.iga) ino pravizhniga hlinil, fhrivaj pak je hudoben ino krivizhen zhlovek bil; ša t6 ga sdaj Bog sa volo njegove hindvfhine ozhitno pokori ( fhtrafuje, kafhtiga ). O kako mozhno je t6 moglo njegovo ferze raniti, k<žr mu je v&t djala, de aij nobene pregrehe kriv!
^ — jjfi
t s
miHiT, fi fiikna sa eno novo fiiknjo kupiti, fem sdaj rozlino konja savfedel ino fvoj pot naprej jesdil (jahal) , ino fklenil, mojo Itaro fuknjo fhe en žhaf dalje nofiti.
Dragi Prijatel, ki to berefh, ako hozhefh tudi ti to fturiti, bo tvoj dobizhek ravno tako velik, kakor moj; ti bofh, bres de bi oboshal, fvoje davke (dazhe) lehko plazhval, ja, ti bofh fhe zelo obogatil, ino nizh vezh zhes flabe ino hude letine tosllil; sakaj letine fame na fejbi nejfo hude ne dobre, ena letina je ko ta druga; ampak mi fmo hudobni, ino fkos nafhe norolti, hudobije ino pregrcfhno shivlenje letine liujfhi delamo, kakor bi fame na lebi bile.
Job je fposnal, de zhlovek preiiRogam nej nikdar bres vfiga greha ino dolga; pak je smiram ftano-vitno terdil, de vfigavedejozhi Bog njegnvo nedolhncft pisna, ino de on savolo iVojga dofedijniga shivlenja zhiito ino mirno veft ima.
Ako zhefh vefel shiv&i,
Glednj fkerbno , de fposnafh,
Kak' potrebno je na fc^ti,
De nedolshno veft imifh.
Dira je zhaft, bogiiftvo ino vfe rezhi ,
Ako ferže zhifto 1110 mirno ni.
K^r J o b v' vfih fvoj.h velikih nadlogah ino nefr<?-zhah , katere je mogel preftati, nčj nikdar nehal ( hen-jal) Bogu pokoren biti, ino na njega saupati, ga je Bog na sadnje popolnoma od vfiga terplčnja rtfiil. Oti mu je^ sopet to lubo sdravje dal; ino ga fhe enkrat tako bogdtiga fturil, kakor je pr^d bil; ga je fpet s' otr6zmi posh^gnal, ino mu dodelil , de je fhe potlej fto in fntirdefet lčtshivel ino vntike do zhetertiga roda dozhvikal.
Katir v' terpl^nji 'no teshdvi Saupanje v' Bogi poft-avi..
3A	~~ jfi
Letžmu Bog, k' je vftnilen ino dober Ozhe , Kir IVojim otrozhizham nikdar hudo nozhe, Dobrotlivo roko poda, In'ga odrefhi is slega.
P d f e m
n a
JS 1 o v e n z e.
•--CGCnn	ttomvi-•
*
* *
! tvoja semla je sdrara, Sa pridne nje lega nar prava. Polje, vinograd,
Reke, gore, Ruda, kupzhija
Tebe red£. *
* *
Sa uk ii prebrifane glave, Pa ldpe no terdne poftave; ^rezha te ifhe,
Um ti je dan, f Najdel jo bofh, ak
Niii safpan, *
* *
Glej, ,Stvarniza vfe ti ponudi , Le jemat od nje ne samudi: Leniga zhaka
tStergan rokal, Palza beraflika,
Prašen bokal.	•
«■Slov&iz
NfiRODNR IN UNIUERHITETNfi KNJIŽNICA
00000320848