fttk da. 1-ufd daily •"•»* s»1"1^' Sunday. «d Holiday». GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uradniški in opravaiftkl pro« to rt; MAT 8. LawndaU Ava. OfflM of PubhcaUom M5T South Uwndala Ava. T« U phono, Rockwall «M .YEAK XXIX. Cana liata Ja 96.00 " "•tUr J,nu*r' '«■ »•«. at U« po.tH.ffl.. at OfctoMQ, lili nota. lite th. Act of Cuagrm „f M.r«h I, Uli. C HICAGO. ILL.. TOREK, 1. SEPTEMBRA (SEITEHER 1). 1M6 Subierlptloa $6.00 Yoarly STE V.—N l' M HE R 17S Acceptance for w.Iing at upeci.l rate of pontage providod for b wctioa 1103. Act of Oct. S, 1917, authored on June 14, 1919. pansko letalo napadlo ameriško bojno ladjo _jevelt naslovil proteat poveljniku fašističnih "rebelev in madridski vladi. Pomorski promet f gibraltarski ožini paraliziran. Vladne čete M južnozapadni fronti ao ae umaknile pred rebeli. Civilisti bežijo iz Iruna v Francijo. Madridska vlada mobilizirala armado pol milijona mož Italija pripravljena na vojno Muaaolini se ponaša z oboroženo silo Washington, D. C., 31. avg.— vni department je bil in-iran, da je bombno letalo. r identiteta še ni bila ugo-na, včeraj bombardiralo šku bojno ladjo "Kane", je dos]K?la v španske vode v ¡ni Cadiza. Vrglo je šest >b, toda nobena ni ¿adela ci-nakar je odletelo nazaj, akor hitro je bil državni de-ment obveščen o incidentu, ukoj stopil v stike s predsed-;om Kooseveltom, ki se je v m času mudil v Kapid City-S. D. Roosevelt je nato in-uiral državnega tajnika Hul-naj protestira tako pri ma-dski vladi kakor pri genera-Fraciscu Francu, poveljniku lne armade. >ponx'ilu državnega departía je ameriška bojna ladja aj odrinila iz Gibraltarja j Bilbaju, pristanišču ob irernem obrežju Španije, da iije pri evakuaciji ameri-državljanov, ki jih je čina vojna zajela na španskem mlju. J. 1). Alvis, poveljnik ladje, je obvestil državni pirtment, da je oddal več I proti letalu, ki je potem lo proti Cadizu. ar, Ul. a\g. — 1'omor-promet nevtralnih držav v raitarski ožini je bil deloma aliziran, ko so rebeli obno-Uipnisko bombardiranje na n>kc lx)jn(. ladje, ki se na-«J<> \ bližini mesta Ceuta, Maroko. Neka gra-u J*' zadela laijno ladjo Li-^ m jo delno poškodovala. T'Mo. Španija, 31. avg. — bmbardiranj<* trdnjave Alca-t4-m mestu, ki je v rokah ev. " nadaljuje. Granate ft'|'"r:¡-ii«' M'\črne stene trd-^ kati n s., nahaja okrog ' fašističnih rebele v. ljudske armade rebeli ne bodo dolgo 1 ,|il je kapitulacija na Ku bombardiranja, ,r dni, je bilo več '•lih m ranjenih. a\v Vlada je bile njene čete ur trajajoči bit-' ' ^ta Oropesa, ki J '/no/apadno o! " i z j a \ i A Ivareza •«■igličnega vodi-'"'aic vladne čete ''' a k ni t i v Talave-'•'lustrijsko sre-'' a Merido in Gihraltč éx Hi kv* Ti rar., Id¡ k \ Madrid. i'Zl.d Hira/, , ¡i , i . t .• ladr , Avellino, Italija, 31. avg. — Diktator Mussolini je v svojem govoru pred veliko množico posvaril svet, da Italija lahko mobilizira armado osem milijonov mož v nekaj urah, ako bi ji pretila nevarnost vojne, zaeno pa je naglasi!, da so ideje onih, ki se navdušujejo za stalni mir, absurdne. "Naša armada je izvojevala zmago v Afriki in njena sila se je od takrat povečala," je rekel Mussolini. "Mi moramo biti močni, ostati močni, da se bomo lahko borili proti našim sovražnikom. Ves svet se oborožuje in mi ne bomo ostali zadnji v tej tekmi." Vojaški strokovnjaki pravijo, da Italija sedaj razpolaga z oboroženo silo 1,250,000 mož. V tem številu je uključena regularna armada in fašistična milica. Mussolini je dalje rekel, da je Italija dobila Abesinijo in ustvarila nov imperij, ker je ignorirala zahteve Lige narodov in zunanjih diplomatov. "Duh fašistične revolucije je živ bolj ko kdaj prej in Italija je močna na suhem, morju in v zraku," je rekel Mussolini. "Naša armada je pripravljena na vse eventu-alnosti in se ne boji nobenega sovražnika." Železnice delajo dober biznis Profiti magnatov nara ščajo M, 1 m* dalje na- t« f. ''"<' < ete uničile ir '«o sta leteli v i» -"iimiu. Obe sta Hi-rifi,, , • i na tla. i . b 1 r "HIM. .',1 avg. — u l>r«-bivalci so 1 1'ijii m jiobeg- U K" je poja- da ihkío rebelna k». " '"»mbardiranje k ' ki ho jih vrg- M " ■ KfjMijih na- r. »a/dejale me- M ,;.if, V Ai mada •,,,r" je vlada i ' '-"a po izbru- K le narasla »i ■ "«e trlani u- '' te armade t , "taštvo, ki je y. " b in >>enNke. a H lan«!ičm». ko- r < r "publičanske a» adi največje J' ev. ki jh>- it-,, fttšiatičnim j4, strmo- New York. — Železniški mag-natje se zoj>et izredno dobro |*>-čutijo. Vzrok za njih veselje Jt izredno dober "zaslužek", katerega delajo s tem, da posedujejo lejK) engraviran papir — delnice. Ni še posebno dolgo, ko je Wall street z obupom motril parno transportacijo in prihajal do zaključka, da bo res najbolje če železnice prevzame vlada, ker se več ne izplačajo. Zadnje mesece pa je zapihal drugačen veter. Prišel je z na raščanjem profilov, ki ho že do segli prav mikavne višine. De presija je pri železniških mag natih samo še vprašanje pretek losti. Kakor poroča Wall Street Journal, ho profiti prvih šestih železnic, ki ao poročal«* za julij, znašali 134.49* več kakor lanskega julija. Junija ao iste železnice izkazovale 32.8% večji "za služek" kakor pred letom. Te žeton ice ao Alt/m, Cheasapeak Ar Ohio, Erie, Southern Pacific. Nickel Plate, Kansas City Southern in Illinois Central. Junija je 70 železnic napravilo 54.5'>f več profita kakor pred enim letom 1'nion Pacific upa. da bo "zaslužila" $>H dividend na delnico. glavi jen je levičarske vlad* in vzpoatavitev militaristične diktature. Domače vesti Avtomobila nesreča Chicago. — Zadnjo nedeljo se je dogodila avtomobilska nesreč«, v kateri so bili prizadeti Rudolf Sroif, njegova soproga in desetletni sinček ter Jose-phine Prežel iz Clarendon Hülsa, ki se je vozila z njimi. Nesreča se je pripetila na Roose-veltovi cesti, kakih dvajset milj zapadno od Chicaga, ko so se vračali z obiska pri rojaku Ra-čiču in je voznik drugega avtomobila treščil v Sroifov avtomobil. Kolizija je bila tako silna, da so morali vse odpeljati v bolnišnico v Elmhurst. Jo-sephine Prežel je članica ŠN-PJ. Obiski Chicago. — Gl. urad SNIPJ in uredništvo Prosvete so obiska-Joeeph Anzelc, Mary An-zelc, Angela Blatnik in Rose Blatnik iz North Dulutha, Minn.; Tony Grichnik, Margaret Grichnik in hčerki Rosalie Grichnik in Margaret Grichnik, vsi iz Carlinvilla, 111. MinnesotHke novice V Evelethu je umrla soproga Goo. Koteja, stara 60 let. Tu zapušča moža, dve hčeri in tri sinove. — V Elyju je umrl •"rank Skerjanec, star 43 let, ki zapušča ženo, dve hčeri in brata. — V Hibbingu se je pričela obravnava proti Milanu Hidu-ku in Nikolaju Hiduku, ki sta obtožena napada na Franka Ju-rečiča, ko se je vršila neka hrvaška proeleva, kateri je Jure-čič predsedoval. Podlegel poškodbam Coverdale, Pa. — John Spe-ich, star 54 let in doma iz vasi Verbovc na Dolenjskem, je pod-egel poškodbam, katere je dobil pri delu v premogovniku, ko je bil na poti v bolnišnico. Pokojnik je bil član društva 427 SN-PJ in tu zapu&ča brata, v bližini Bridgevilla, Pa., sestro, v starem kraju pa očeta, dva brata in eno sestro. Nov grob v KansaHu Franklin, Kans. — Tu je u-mrl nagle smrti Frank Tome, rojen tu, star 29 let in član društva 92 SNPJ. Tukaj zapušča soprogo, mater in očima, tri sestre, enega brata in več sorodnikov. S elassie še ni izgubil upanja S pomočjo Lige narodov bo akuaal dobiti ne-okupirano Abesinijo London. 31. avg. — "Kralj vseh kraljev" Haile Selassie še vedno upa, da se bo nekega dne vrnil v Etiopijo ln postal kralj neokupiranega osemlja s pomočjo Lige narodov. Kakor poročajo, namerava Iti pred Ligo narodov, katero bo skušal pridobiti, da nad neokupirano Abesinijo — štiri petine ozemlja — proklamira protektorat, nad katerim bi on zavladal pod nadzorstvom Anglije, Švice ali Švedske. Za ta načrt se je odločil po vrnitvi kapitana Brophila, ki je je obtožen zarote proti dikta-na svoji misiji proučil položaj; t»rju Stalinu in sovjetskemu reza Ligo narodov in Etiopijsko!iimu-zvezo v Londonu. On poroča, da' Premier so glavarji v neokupiranem o- MOSKVA NASLO-V1LA ULTIMAT NORVEŠKI VLADI V ultimatu zahtev« takojšen isgon Trockija PASIVNA REVOLTA V ARMADI Oslo, Norveška. 31. avg. — Norveška vlada je prišla v veliko zagato in ne ve, kaj bi storila s Trockijem, bivšim boljševi-škim voditeljem, a "človekom brez domovine." Sovjetska vlada ji je namreč naslovila ultimat, v katerem nagiaša, da bo pretrgala zveze z Norveško, če ne bo takoj izgnala Trockija, ki Pomanjkanje živil v Nemčiji Johan Nygardsvold še ni odgovoril na ultimat. Ii- «emlju zvesti ubeglemu cesarju ' Javil je, da bi se Norveška rada Sellasieju in so ga pripravljeni podpirati pri organiziranju vlade na tem ozemlju. Z guerilsko vojno Ae vedno nadaljujejo proti Italijanom. S to zadevo se je Haile že obrnil na zunanji Urad Anglije, namreč da bi se borila za protektorat nad neokupiranun o-zemljem. Toda odgovor ni bil preveč naklonjen "cesarju vseh cesarjev", ker si Anglija v sedanji situaciji ne želi novih sitnosti z Italijo. N a c i j i računajo na krompir in zunanjo kooperacijo Berlin, 31. avg. — "Krompir, krompir, vsak dan krompir." Velik pridelek krompirja je glavna tolažba nacijakih vodjev, da se bo dežela nekako pre h ranila skosi zimo. Sicer bo prihajal na mizo večinoma v oblicah, ker ne bo dosti masti, ne masla niti špeha. Mesa, masti, jajc in masla te sodaj primanjkuje v Nemčiji. "PROSPERUE-TA" NEBO DOLGO TRAJALA Ekonomi ji napovedujejo kratko življenje OKREVANJE POLNO KONTRADIKCIJ New York. — (FP) — Kakor kriza tako tudi tekoče okrevanje ameriškega profltnega sistema kaše lastne paradokse. Okrevanje ameriškega gospodarstva je priélo tako naglo, da so celo . . 4 , bankirji pričeli ugibali, kakšno ?!?;! bodočnost prinaša deželi. V avojem blznlškem buletinu Odmevi jeklarske kampanje Peoria, 111. — V prizadevanju, da odžene ln prepreči sen-timent za unijo» k Caterpillar Tractor Co. trikrat povišala plače v dveh tednih svojim 11.000 delavcem. To je indirektna pridobitev delavcev od jeklarske kampanje. Kampanjski odbor ježe pričel z organiziranjem jeklarskih in železarskih delavcev v Molinu in Ročk Islandu ob reki Mississippi, kjer je u-poslenih 15,000 mož v tej industriji. iznebila Trockija, toda doalej ni še nobena druga država naznanila, da je pripravljena sprejeti bivšega boljševiškega voditelja. Švedska vlada je u-gotovila, da nima oblasti, ki bi omogočila izgon, ker Trockij nI imel povratnega dovoljenja, ko je prišel na NorveAko iz Francije pred nekaj meseci. To pomeni, da bo moral ostati na Norveškem toliko časa, da dobi zavetje v kaki drugi drlavl. Justični krogi pravijo, da zahteva sovjetske vlade, naj Norveška izžene Trockija, ni na mestu, ker ni več ruski državljan. Stalinova vlada mu je odvzela državljanstvo, ko ga je izgnala iz Rusije, Moskva, 31, evg. — Pasivna nevolta med četami rdeče armade v Riazanu je povečala ne-pokoj, ki izvira iz čiščenja prevratnih elementov v komunistični stranki, ki je bilo odre. jeno po eksekuciji šestnajstih va delikatesa. Zadnje dni niso gospodinje mogle dobiti govejega mesa v nobeni berlinski mesnici, klobase, ki nemškemu le-lodcu tako prijajo, pa atalno rastejo v cenah. Tudi o maslu ni nobenega sluha. Umetnega mili« in š|>eha je mogoče dobiti le v zelo omejenih odmerkih. Kateri mesar ima v zalogi še kaj. i dne lfi. avgusta pravi Cleveland Trust kompanija: "Kakor sedaj izgleda, bomo v nekaj prihodnjih mesecih videli v tej deftell čudno prlkaaen statističnega okrevanja do normalne točke, toda bres za* dovoljivega ekonomskega In ao-cialnega okrevanja." Goapodarskl pregled te Imnke konzerviranega mesa, ga ne pro- ktttf5 na kontradikcijo, da sem |m Socialna zaščita v republiki Peru Lima, Peru, 31. avg. — Državna zbornica je sprejela zakonski načrt socialne zaščite, ki uključuj«* brezposelnost no zavarovanje in starostno pokojnim* za vsi- osebe, ki dosežejo starost 60 let in nimajo sredstev za preživljanje. Osoar R. Benavidis, predsednik republike, je naznanil, da bo načrt podpisal. Krvava bitka med francoskimi levi-č ar ji in f a Ust i Pariz, 31. avg. — V Rheimsu so se včeraj spopadli levičarji s člani francoske ljudske stranke, fašistične organizacije, ko so slednji navalili na komunistični shod. V bitki je bilo 50 oseb ranjenih, med temi štirje policaji. Glavni voditelji navala so bili aretirani. da nikomur več ko eno škatlo. Tudi jajca so v Nemčiji že dolgo velika redkost. Čeprav si nemške mase morajo stiskati pasove ter se jim sline cede po dobrotah, ki so bile, a Jih ni več, to nacijskim vodjem ne dela preveč preglavice. V resnici vidijo nad teboj bolj jasno nebo kakor je bilo v preteklosti. Prvič je dr. Schacht, Hitlerjev ekonomski minister, zadnjič prinesel z Balkana veliko malho dogovorov za gospodarsko kooperacijo. Kot posledica tega Je vlada sedaj naročila za $S,000,-000 govejega meaa v RumunlJI, kar bo plaCala • nemškimi tovarniškimi Isdelkl. Dobil Ja tudi Induatrijska naročila, katere pa nemške industrije radi (Mirnanj-kanja surovin ne morejo ix|M>l> niti. Deloma vsled tega je Schacht "socialfašistov", ki so s Trocki- Zl4<|„j|¿ v Pari*, da pri jem na čelu skovali zaroto proti življenju sovjetskega diktatorja Stalina. Poročila se glase, da so se vojaki uprli častnikom. Vsi so bili Ukoj aretirani ln vrtani v zapore, kjer IhkIo čakali obravnave pred vojnim sodiičem. Čiščenje se nadaljuje tudi v komunistični stranki, v kateri ima Trockij še vedno veliko pristašev. Tajna policija je včeraj aretirala Tabakova, upravitelja državnih podjetij v Csljsbin-sku, njegovega assistenta K Dreitzlerja in večje število drugih, ki ho imeli važne pozicije v komunistični stranki. dobi Francijo za ožje gospodarsko sodelovanje z Nemčijo, Francija ima namreč surovine, katere Nemčija potrebuje, in pa zlato, s katerim jih lahko nabavi v tujini za Nemčijo, ln gospodarski kooperaciji bi sledila tudi politična imbratlmija med obema državama, Pri tem bi seveda tr|>elo prijateljstvo med tam primanjkuje delavcev, na drugi atranl pa Je v deAeli "šo vedno velikanska brecposelnost"; nadalje skrčenje farmske produkcije in razmeroma nizke cene pridelkom, polne banke denarja ln malo zahtev za poaojila, IMimanJkanJe stanovanj v mnogih meatih In nizka aktlvnoat v gradbeni industriji. Gradnja ata-novanj znaša komaj eno tretjino gradenj pred IS leti. Te kontradikclje postajajo razumljlvejše, če pogledamo ne. kaj gospodarskih številk svez-nega trgovinskega departmenta. V teh številkah na primer vidi« mo, da ao v Juniju tovarniški delavci saaltrtHI povprečno $84.90 na teden. Čeprav hI ta plača prihajala redno vsak teden, bi le od daleč ne zadostovala za dosego življenjskega standarda kakor ga prt*dplstije delavski depart ment, Niti bi ne zadostovala sa vsdrianje ravnoveaja med produkcijo in |>oraho, kar je potreb-no sa gladko funkcioniranje ekonomske maši ne, Mezdna izplačila so bila v juniju še vedno 20% |>od "normalnimi" mezdnikl izplačili leta 1023 —1025 Dohodki farmarjev so znašali le štiri p*tlne od prosite-ritetne višine. Vsled nizke kupne sile Je po- Francijo in Sovjetsko unijo, kar ,M,|„„mM logično, da Je bil tudh Je drugI cilj nacijske diploma- promet v departmentnlh trgovl- clje. nah k« 77',{ tal povprečnega pro- Od francoskih kapitalistov Je meta pred 12 leti. Značilno pri Schacht dobil zagotovilo, da so tem Ju tudi to, da v tem promc- pripravljenl sodelovati z Nem- tu ni skoraj nobenega sluha o čl jo. Iz Pariza Je Hitlerju prine desetih milijonih novih konzu- Podjetje § e podalo stavkarjem Tole.lo, O. — Po štiridnevni »tavki pri Great Lakes Stamping Co. ne je vrnilo na delo okrog 40 delavcev, ki ho dobili zvišaš-nje plače, skrajšanje delovniku na 40 ur in priznanje unije Mechanics Educational Society. Angleška sufra-i e t h a ranjena London, 31. avg — Sylvia Pankhurst, pisateljica in voditeljica angleških sufražetk, je bila ranjena, ko so fašiatl, pri -itušiA Oswalda Mosleyja, napadli pohod antifašiMtične grupe, ki je demonstrirala proti vojni In fašizmu. sel daljšo listo sugestij za utrje-nje odnošajev med obema državama. Hitler jih ima odobriti ali pa |Nistavltl protipogoje. Na tretji strani Je kovanj« novega prijateljstva med nacIJ. •ko Nemčijo in fašistično Italijo, Ker ao dobri izgledi, da prid« n« tamo t MuaNolinijern, marveč tudi z Vatikanom do spolnega »porazoma In medsebojne kooperacije, nacijNki vodje gledajo t velikim optimizmom v bodoč« nost. Primanjkovsnje «t vari kot no maso, Jajca, maslo, |iin ne dela preveč preglavice Za navadn« Mihelne je dober tudi natabeljen krompir in zelje, "firirjern" pa itak nlč«»ar ne manjka razen — aurovlfi za voj. ni material, Do le#a IhhIo sku-nali priti a pomočjo Francije. Mina temna pika na še pri* mentov. Toliko namreč znaša porast prebivalstva v zadnjih 12 letih Da jih trgovina dosti n« pozna, je vzrok nizka kupna sila radi nizkih plač in velike brezposelnosti. Značilne mi tudi vladne številke o profilih več tueatov korpo-rscij v 10 glavnih Industrijah. I*te 1032 Mi njih četrtletni profiti znašali povprečno 921,HOO,-000, leta 1033 ho m> dvignili na $45,1*00,000, leta 1034 m» doa«gli takih IM,900,000, lani ao priplezali 4s $147,000.000, Ivtoa bodo pa š« višji. Neka) je VN«H«no, kar pogrešamo v t«-k»#či "pro* peri teti", In to je hleb«-tanj« iu na|tovedovsnJr n strani veleblznlsa o prihodu dol»e "■talne properltete". Tudi najbolj vneti zagovorniki obatoječe. ga sistema ho ae naučili, da ta siaUm noai » Kalni krize in okra- •r ž: * Slika kaže delavce WPA pri gradnji jeza v Several Dakota lično jasnem nacijskern nebu J« vanja Njegova vs4na apremlje- zahteva delavstva za zvišanj« valka je zdaj to, sdaj oni plač. 'Valed nezadovoljnosti rned Kaj nam torej prinaša bodoč* delavskimi manami je bil tudi nost ? Neki ugleden evropaki «ko. vodja "delavske fronte" dr. I^«y norn na|»oveduje, da ae bo prlho- prisiljen h avojim štabom vred drija kriza pričala prihodnje po- pritiskati na delodajalr« za zvl. |«tje v Angliji, nakar bo naglo Šanje mezd. H tem pa J« prišel objela vea ostali kapitalistični v konflikt z dr. Hrharhtom. ki svet. Naj l»o temu te tako ali a« j« obrnil na Hitlerja a proš druga««, «no j« gotovo. In to Je, njo, naj Uyju in nj«govim po- da okrevanje v prilog profitov in ' močnikom pr«pov« agitacijo za na ra^un ljud«tva je okrevanje zvišanje plač I je »plošno v pri toy bližajoči sa khsi. To je zvišanje plač obljubil še 1 maja, tudi glavna karskterlstiks «e. toda d «izda j Je omUIo I« pri ob dan j« proft|j«ritet«t. ljubi. ______ ^^', al)s as I. »trasi.) ^ riOITITI PROSVBTA THE BfUCHTENimWT cumo oi lastnina ilovimhi maaopss rootoknb jb0mots mm « mi i m laiiwi «rttra (toase ftlMN) !■ M M M M». MM M M M«. M Is OlMM »ta« m Nit Im>. um » H hto¡ s» MAC. rata.: tor O- Ualta* Btataa (w«t Caiaeea) .m »m »«s». Chicaea ssé Ctaw. r»a« »ar rs«. m-m |*rr y «M. __*a 4sc*««na Buli ii»hl M»»» ta s-s-l-ft iluto m M »relsj. BsBoaM UurwM uáta (érttas. p» ««M. d ra ma, pmmi HA.) ~ »rs^s mSUjaUD« Is v stataj«. ta i« pHUtU taino. t Mis |h)||| — „■,] r' _____ articUa «lit «M M rrtwsM Ot*a» mfc as naríaa. »Ur«, pase». sU.. will bs raUwasS t a tad by »alf- Naato* M tsa, kar ima «tik • PKOSVKTA MITA« ta. Laaa4aU A»».. Cfclaae». Knoxova "razdelitev bogastva" Frank Knox, čikaški multimflijonar in laat-nik dnevnika Chicago Daily News, ki Je kandidat republikanske stranke za podpredaednika, Je pred kratkim rekel v nekem svojem političnem govoru, da on je tudi za razdelitev ameriškega bogastva med delavce in vse one, ki še nimajo bogastva. Radikalna beseda na prvi pogled. Ali je Knox oavojil evangelij pokojnega Kingfisha iz Louisiana ki je učil, da ne «me nihče imeti manj ko $5000 in ne več ko $100,000? Med socialiste ga ne moremo prišteti, kajti socialisti ne uče razdelitve bogastva, temveč socializacijo bogaatva, ki naj bo kolektivna last vseh. Toda ne prenaglimo se. Knox je tudi povedal, kako je treba po njegovem mnenju "razdeliti" ameriško bogastvo med one, ki še niso bogati. ; Delavci in oatali, ki še niso bogati, naj kupijo delnice bogatih korporacij! Vaaka delnica predstavlja delež bogastva! Edino na ta način naj ae razdeli ameriško bogastvo I Taka je Knoxova "razdelitev" ameriškega bogastva. Ameriški delavci bi lahko povedali Knoxu, da bo v "zlatih časih proeperitete" prispevali lepe milijone dolarjev za delnice in "zlate dolinice" z namenom, da bodo "deležni" ameriškega bogastva. In kaj se je zgodilo? Ali je bilo bo-gastvo razdeljeno? Mar so delavci, ki so kupili delnice, postali bogati? Letošnjo jesen poteče sedem let, kar je šlo "bogastvo" delavcev-delničarjev k vragu. Sto milijonov dolarjev delavskega denarja je šlo v zrak takrat, ko je bankrotiral Insullov finančni imperij. In koliko je bilo drugih Inaullov! Milijarde dolarjev v delnicah in dolžnicah so izpuhtele v nič. Toda veliki bogatini so ostali na površju; niso utonili. Multimilijonar in časnikarski mag-nat Knox je ostal na konju. Ali ne bi hotel magnat-kandidat Knox pojasniti, kako je to, da on ni propadel, medtem ko je na tisoče in tisoče revežev, ki so si z njim "delili" bogastvo Amerike, propadlo in odšlo v krušne linije kolikor jih ni odšlo v prostovoljno smrt? Mister Knox ne bo pojasnil tega, ker to bi bilo zanj — nevarno. Knox je republikanski kandidat in kot tak ne sme priznati, da ga je obdržal na površju — Rooaeveltov New Deal! Na tisoče ameriških bogatinov, bankirjev in drugih, ki niso prej bankrotirali, je New Deal reSil propada — toda nehvaležni bankirji in o-»tali bogatini nočejo tega priznati. Ako bi to priznali, bi morali tudi priznati, da je njih vsemogočna "privatna iniciativa" zmrznila. Yes, Rooaeveltov New Deal je potegnil ame-riAk«* kapitaliat<> i* močvirja |M>|>olnega (M)loma — ni pa New Deal iztegnil delavcev in malih farmarjev iz močvirja brezposelnosti, revščine in neiKipiancgu trpljenja. Knoxov predpis "razdelitve" ameriškega bo-KMM\a je izgubil pri milijonih delavcih Amerike vso veljavo. Prvič nimajo denarja za delni-ce in drugič nimajo več vere v delnUki trg. Vero ho odnesli limulli ^ . . Hearstova "svoboda" Ameriški časopisni kralj in največji demagog Hearst je zapazil v velik šmir. I»ri njego-\em dnevniku Post-Intdllgenrerju v Seattlu, Wash , ao zastavkali uredniški nameščenci. To je drugI Hearstov dnevnik, ki ima opraviti s *ta\kn V Milwaukee ju traja stavka uredniških pomočnikov in reporterj«-N Wisconsin New-Ma že čer. p % 1 mr Ijlvost je znašala v istem času ns ti*(x pre bivalcev ns Danskem 10.8, v Nemčiji 1U. ■ Angleškem 12, v Italiji 14, v Franciji U« Pred dvajaetimi leti (Iz Proavete z dne 1. septerrbrs 191« > Domaf$ vesti.—Slovenski farmar J«"'P ** ra v St. Josephu, Wsah.. *tar 52 M> * nesreči ustrelil v trebuh In drug. dsn je • «a rano. Rojen je bil v Goricah na Gortn ^ in v Ameriki je bival 10 M \ Jolletu J* rojak Anton Strajnar. Drlavtkt eeefi.—Kongres je *pr'J* ' nlk za železničarje in štrsjk 400.000 ielef je je bil a tem odvrnjen. Svetovna ro/iso^-Avstrijske čet' " jo is Sedmogrsške pred run^n Veeti z drugih front so utlhnn . if čajo o maaaah na turški front. ur-~ar< je odstavil stari «enerelni štab in i«*?"** ve generala. t SEPTEMBRA Vesti iz Jugoslavije .............111 f—-—.......................... ^ lijone ^ «p zelo zanimal JT? i jfvrlilza te- TO .»U '^ Craiku, lastniku ne-jS^sarne, ki^de- ^dobile zabito in so to-*le hranilne vloge ne-, Mnogo denarnih zavo- W «stale hranilne Zt. Mnogo der ¡i tako skrahiranih, da njih knjižice nimajo skoraj mg veljave. Vlagatelji, ki so * leta varčevali, si odtrga-od ust in nosili v hranilnice, £ imeli za star«i leta ali za ritev skromne hišice, so iz-sleherno upanje, da bodo kdaj dobili vse vloge izpla-¿eprav v obrokih, j go v strahu, da ne bi iz-vnega, začeli prodajati vidne knjižice za kakor pa so zapisane v Začela se je kupčija s hra-knjiiicami in v tem kup-j so prekupčevalci 'kar ne-postavili tarifo, koliko so pri posameznih zavodih i tem času je zasijala zvezda kove pisarne. Ta je namreč untal nov način, kako kovale k iz stiske teh vlagate-je knjižice vseh nih zavodov, malih in ve-jn sicer po splosno veljav-II nikjer zapisani tarifi. Ven-Tja je obljubil znesek izplačali obrokih. Recimo, da je mu i proda! vložno knjižico, na ri je vloženih 10,000 Din. ek mu je ponudil zanjo 7000 a s pogojem, da plača ta v obrokih. Dal je na ro-I prodajalcu 1000 Din in obdr-Ibjižico. Preko listov, poseb-[ pa ie preko vlagateljev so la njegovo pisarno širo-v Ljubljani in na deže-i so mu knjižice in Gra-[ jih je kupoval, vse na enak za manjšo vsoto in na o-t od katerih je plačal takoj ^i malenkostni obrok. Skoraj nur pa seveda ni plačeval iljnjih obrokov. Ljudje so ga Bi terjat, on pa jih je tolažil, j kar čakajo doma, da bo že po p redno pošiljal obroke, le »tno da ne more. Pri tem je baje kazal vložne knjiži-i milijonske vsote in s tem zaupanje slehernega. V ovo pisarno so letele vlož-ajižice, dokler niso vlagate-jstali nestrpni in zadevo pri-1 oblastem, pojasnjujoč, ka-i je Grasek izmamil hranilnico le s plačilom prvega »kostnega obroka. Tako se Mo, da je dobil Grašek knjižice na znesek 100,-PDin za recimo 10,000 Din ali ►fcmanj. Graška socaretirali * preiskavo, na sto oško-»e je javilo in preiska ! dognala, da je ostal lju-Molžan za knjižice nekaj nad ^jone dinarjev! j<' bilo za razpravo ve- 'unimanje in sodna dvora- 'bila vse dni procesa polna Jjenega občinstva, samih lovancev, ki bi najrajši vl- bi prišel (Jrasek na vrv. ¡?vo P» J»' tudi dognalo, da »»iti ni imel kdo ve dobička, ker je | prodajal dalje. Grašek lvn« k t U> knjižice izsta-",ar trik denarnih za-kji' K lH)kupijo po t, " knjižice svojih me*ho nizke ce-bilanci pokaže u skupni zne vl«»ir na ta način "diAče samo je v da GraAek sam mnogih koristi od ampak ho se o-manipulacijami 'M je. Pri Um denarni zavodi ' znatni pred-!}1 «H razsodbe, je dvorani zavrta-u ljudje? Na za- " pravično, de bi ♦deli ns zatožni k» »o uganjali po- dobne stvari, in posebno še tisti, ki tiče za temi "realitetnimi pisarnami" in od njih kupujejo te knjižice in imajo od tega največ koristi. Grašek je bil obsojen na 3 leta in pol robije. Navzoči poslu-šalci-oškodovanci očitno niso bili zadovoljni z obsodbo, tako polni ¿0 obupa, ker so prišli pri Gra-šku ob vse svoje prihranke. Zagorje, 18. avgusta. V treh dneh trije mrliči v majhnem naselju Kotredežu, — tega ljudje že davno ne pomnijo. V soboto popoldne so pokopali rudarjevo vdovo Marijo Urbanijo, ki je po enem letu sledila ljubljenemu možu v večnost. V nedeljo dopoldne so pa pokopali posestnico Ano Klan-čiiarjevo iz Praproč. Pokojni-ca je silno žalovala za svojo hčerko Marijo, ki je meseca juto čitatelji še pomnijo, zaradi nesrečne ljubezni skočila v navzočnosti svojega tfanta Albina Dežmana "pri cesarski kamri" v Savo. Pogreba blage matere se je udeležilo mnogo ljudi. Med pogrebci je bila £udi 40-letna posest niča Marija Lebno-va, po domače Tomžijeva. Naslednji dan, v ponedeljek ob 10. je Lebnova stopila v kuhinji pred peč, da bi zakurila za kosilo. Nenadno se je zgrudila in obležala. Otroci so hiteli klicat očeta, ki je delal na polju. Ko je pritekel domov, je na vso žalost uvidel, da je draga žena mrtva. Pokoj niča je bila hčerka premožnega posestnika Soten-ška in na glasu skrbne gospodinje. Možu je zapustila 6 otro-čičev, ki bodo pač bridko občutili izgubo dobre mamice. bi kaj zaslutili, potrti pa tudi ogorčeni. Obljube pred volitvami so pač bile zapeljive, a zdaj so težko izvedljive. To mora marsikateri izkusiti na svoji koži. Zato ni čudno, da zagorsko delavstvo popolnoma drugačnih misli čaka na jesenske občinske volitve. List "Labor" naletel na ovire Odpusti delavstva Celje, 18. avgusta. Gradbeno podjetje Nassimbe-ni je odpustilo 100 delavcev, ki so bili zaposleni pri regulaciji Savinje, z utemeljitvijo, da zaenkrat ne more nadaljevati regulacijskih del zaradi spora z železniško upravo, ki» zahteva napravo pragu v Savinji pri tremerskem železniškem mostu.. Sedaj delajo samo v kamnolomu, kjer je zaposlenih kakih 40 delavcev, ki so prenehali stavkati. Včeraj popoldne so se spet pričela pogajanja med omenjenim podjetjem in zastopniki stavkujočega delavstva. Zagorje, 18. avgusta. Število brezposelnih delavcev narašča. Z zavidanjem čitamo Zagorjani poročila, da se mar-sikod razmere izboljšujejo. Pri nas je Dukičevo podjetje, ki je v kotredeškem rovu vršilo razna dela, že pred 14 dnevi odpustilo 12 delavcev. Vsi ti hodijo dnevno na občino prosit, da bi jih kje zaposlili. V nedeljo pa je bil na občinski deski nabit razglas, da je na Slačniku pri gradbi ceste odpuščenih 10 delavcev. Razumljivo, da so siro maki, ki so dela zmožni in bi radi prijeli za kramp, samo da Zupan ustavil širjenje vesti o. terorizmu pri Remington-Rand Co. Elmira, N. Y. — Tukajšnji meščani in predvsem delavci so bili po županu J. M. Beers u skrbno zabarikadirani pred "nevarno propagando", katero prinaša železničarsko glasilo Labor v podobi razgaljevanja terorizma pri Remington-Rand kompaniji, ki ima tovarno tudi v tem mestu. Župan je enostavno prepovedal razdajanje tega lista v mestu. Glmira ni prizadeta po stavki pri omenjeni družbi, toda njena moč je dovolj velika, da prebivalstvo tega mesta ne sme izvedeti, kaj se godi v Ilionu, Syracuse Tonawandi, N. Y. Middleto-wnu Conn., Marietti in Norwoods O., kjer je v stavki nad 6000 delavcev pri tej družbi. Kolikor je v županovi moči — in ta je velika — bo tukajšnje prebivalstvo živelo v božji ignoranci glede kompanijakega terorja, katerega uganja nad stavkarji s pomočjo mestnih in okrajnih oblasti ter velike čete privatnih pobojnikov. Tednik Labor je v vse te kraje poslal posebnega poročevalca, da opiše razmere take, kakršne so. Župan Elmire pa je kratko-malo prepovedal razdajanje Številk tega lista, v katerih je opisan srednjeveški terorizem Remington-Rand družbe. To je storil na principu, "da ne bo v El-miri dopustil nobene stvari, ki bi škodovala družbi." FB08TVTZ jetih veliko števila Tega sredstva so se posluiili, ker sta dve mesti v okraju pričeli revoltire-ti proti velikim stroškom v zvezi z razbijanjem stavke po okrajni vladi, po šerifu, ki operira z veliko armado deputišerifov. U-porniški mestni vladi sta mnenja, da bi šerif ne smel porabiti več ko 13000 za — plinske bombe. Da.bombne eksplozije je prišlo 24 ur po tem protestu. V Norwoodu, O., družbi ne gre tako gladko kakor po drugih mestih. Oni dan je policija aretirala devet i m po rti ran i h pobqjni-kov, ki so obtoženi nošenje orožja in streljanja na ljudi. Predsednik družbe James H. Rand Jr., je potem v New Yorku rekel, da bo "najel tisoč gardistov in jih postavil okrog tovarne v Norwoodu." Družba ima v službi najmanj pol tucata štrajkolomskih agencij in je za razbijanje stavke potrošila že ogromnega denarja. To si tudi lahko privošči, ker je v 12 mesecih pred atavko napravila $3,010,288 čistega profita ali 72'X več kakor v enaki dobi prejšnje leto. W * .»»I..<>«»„«A -.i f »NI» ■ / v*;*-'.. . J* I * - ^ t M i Slika kaže oddelek ljudske milice v Valencljl, Španija, v akciji. 1 I —r«4av*M rMum. dosti je znano aamo to, da j« bil najdenec. Kot tak je odraaal Ko je državni tožilec seatavil ob-tožbo, se je Juan March sklice- . okolici Sante Margarete na val na svojo poslansko nedotak-Malorci. Leti In leta je čuvsl Ijivoet. Poklonil je nekaj mtttjo- "ProsperiteU" ne dolgo trajala bo (Nadaljevanje s 1. strani.) Kolikor je stabilnosti v profit-nem sistemu, izvira le od visoke kupne sile delavcev, farmarjev in srednjega razreda, ki skupno tvorijo 96% prebivalstva. Nemogoče je pa pričakovati, da bi gospodarji ekonomskega aparata kaj storili v tej smeri — zvišali kupno allo ljudskih mas. Njim gre pred vsem za grmadenje pro-fitov. To delo, boj za izboljšanje položaja i n za končno aocia llziranje industrij, katere je samo zgradilo, je naloga delovnega ljudstva. List je skušala razdati med ljudstvo unija strojnikov, ki je zainteresirana v stavki. Župan je to odrekel, češ, da mestna postava prepoveduje razpečevanje letakov brez dovoljenja. Ko so mu odgovorili, da Labor ni tioben letak, pač pa list z veliko cirkulacijo in poštnim dovoljenjem, je kompanijski župan odgovoril: "Kljub temu ga ne bo nihče širil v tem mestu." On je delničar družbe in je bil na čelu akcije, po kateri je družba dobila dva milijona vredno tovarno od mesta zastonj. Dobila jo je, ker je obljubila, da bo upoštevala le domače delavce in plačevala običajne plače. Držala se ni ne prvega ne drugega. Upoelila je mnogo "zunanjih" delavcev in tudi plačuje od 15 do 30 centov manj na uro kakor je običajna, to je unijska lestvica. Prepoved Uborja v Elmiri je bil le eden izmed več novejših incidentov v tej stavki. V Ilionu je na domu nekega skeba eksplodirala bomba, ki pa ni naredils posebne škode. Vse izgleda, ds je bilo to delo profesionalnih provo-katorjev, katerih ima družba na- Bankir reakci ne vojne Fantastična kariera španskega Kresa. — Od svinjskega pa* sttrja do tobačnega tihotapca in umazanega špekulanta. — Os ve ta radi pravice Carlos Herrera piše: V Evropi živi samo en mož, ki po svojem fantastičnem in pustolovskem življenju doseže Spanca Juana Marcha. To je molčeči Ba-zil Zaharov. Kakor on se je tudi March povzpel iz skromnih po-četkov na vrhunec življenja, postal španski Krez in ae nepopisno okoristil s krvavimi žrtvami svetovne vojne. Morda je v nekem pogledu kariera Juana Marcha celo osupljivejša od kariere Uazlla Zaharova. Kajti Zaharov je konec konca le imel neko Izobrazbo in celo neke mere družabne uglajenosti mu ni mogoče odrekati. Juan March pa je bil v začetku navaden svinjski pastir in nepismen človek. Začetki tega moža so zaviti v skrivnostno meglo. Se danes nihče zagotovo ne ve, kdo so bili njegovi roditelji. Pravijo, da je zdaj star 66 let. O njegovi mla- hiju' k To Jf da ijtv ^ * Uko \ •«ieTH*t. ilnih "»Me i A» i f' tniil ■m 1 Knrta . ___ .. U. * -J ^ —< —- ' --- proti ev ikri ji te družine v HiwinynUlu. N. T. črede avinj, dokler se ni nekega dne oarl po donosnejšem poslu. Postal je tihotapec tobaka in je razvijal v tem poklicu takšne zmožnosti, da si je v nekaj letih nagrmadil lepo premoŽenje. Z denarjem, ki ga je imel v rokah, •e je tedaj preobrazil v špekulanta z zemljišči. Dajal je kmetom in posestnikom posojila v denarju. Ko je dospel dan plačila, pa mu niso mogli vrniti gotovine, in tedaj je pognal hišo in zemljo na boben. S tem si je pridobil posestva i n imetja. V teku kratkih let je postal bogataš. Na tako pridobljenih milijonih bi bil Juan Match lahko mirno počival in se umaknil avetu Izpred oči. Toda občutil je v sebi silen pustolovski nagon, ki mu je tudi sledil. Nekega dne mu je iinllo v glavo, da bi bilo dobro osnovati tvomico za predelovanje tobaka. Ustanovil jo je in je začel konkurirati državnim podjetjem te vrste. To mu je uspelo zategadelj, ker je dobival alrovi-ne carine prosto iz tujezemstva. Tudi za izvažanje svojih tobačnih izdelkov Iz Španije nI plače-val nobene carine. Kako ae mu je to posrečilo? Na zelo enostaven način: Nabavil al je oelo flo-tiljo, ki je tihotapila tobak zanj iz severne Afrike, izdelke pa j<* izvažala po isti poti 1« drŽave. Ravnatelji državnih tvornlc so obupno vili roke. Zaman! Juanu March u nieo segli niti do gle* njev. In tedaj se je zgodilo neksj nenavadnega: državne tvomico so pritegnile Juana Marcha kot družabnika. Imenovali so gs celo za poslovodje Cfe Arrendatarie oes Tabacos. In ker so napravili volka za čuvarja, se je tihotapstvo s tobakom namah ustavil«» Zato pa je oškodoval novi ravnatelj svoje protektorje a kup čijskiml praktikami, ki so izvajale pri finančnem ministrstvu nepopisno ogorčenje. Ko so Imeli vsega dovolj, so postavili Juans Marcha ns hlsdno. Država Je bile s tem, da je spoznala njego ve-nemoralne metode pridobivanja. saturlrana. Toda odstavljeni tobačni kralj ni bil zaradi tega prav nič po tlačen. Nasprotno. Evrops se je prav tedsj bila pogrsznila v mor Je krvi. Svetovna vojna Je plam teta ns vseh koncih lif krajih. Kakor na tisoče drugih špekulantov, a« je tudi March vrg*l ns nove dobičkanosn« vire. Postat je v Med obe vitel J zs entento In nI ga bilo predmeta, s katerim ni mo gel postfečl gospodarjem. V njegovo blagajno so se stekali potoki zlata. Za svojega sotrudnika si je Izbral špekulanta Oraua, kl Je I-mel zelo dobre diplom s take zveze in je razpolsgal tudi z dovolj no mero družalme uglajenosti. Oba sta si dobiček delila. To da nekegs dne je Grau Izginil brez duha In sluha. Neznanci so gs ustrelili v nekem pristaniškem mestu, Ves dobiček družbe v dveh je pobasal Juan March, Vedno večje so bile kupčije, vedno silnejši dobički milijonar •a Marcha. ki je nepoeled rezpo lagal • 600 milijoni pezet. Tods javno mnenje je poetaio tako ns sprotno temu umazanemu dobič-karju, ds se je bil Plim«» de Ki-vera prinviren, n^avltl moža pod (jbtfišbo. Bik» pa je zelo tsško Kajti Msilorts je poslala Mar-chs kot svojega zastopnika v par-lament, In aicer kot eenatorja. nov javnim ustanovam — in preiskavo proti njemu so ustavili. Zdaj se je zopet vrnil k svoji priljubljeni kupčiji iz mladih dni — k tihotapstvu tobaka. Ladje tobačnimi tovori so krlžarlle med sredozemskimi pristanišči in so uganjale takšne stvari, da se je končala letna bilanca tobačnega monopola v Španiji z izgubo več stotizoč pezet. Zopet eo poverili Marcha z vodstvom tobačnega monopola. Zgodil se je čudež. Tihotapstvo je končalo, kakor bi odrezal. Ko je bila ¡»klicana republika, se je v parlamentu dvignil vihar ogorčenja proti tihotapcu Juanu Marchu. Preklicali so njegovo imuniteto In ga zaprli. Toda Iz ječe je pobegnil. Ustanovil se Je na francoski rivieri in tam je dal na razpolago denar, da se vrže sedanja španska vlada. Proti vladns akcija sedsnje državljanske vojne v Španiji je torej v glavnem delo Marchovega kapi tala, In seveda, pod|>ore držav, kl jim gre to v dober račun. —-It Jutra. iaž Plešasta priča: Verjemite ml, gosjiodje porotniki, ali ne, toda (o sem našel umorjenčevo truplo, so se mi od groae naježili asje. Predsednik sodišča: Ne pozabite. priča, da ste prisegli, da boste govorili čisto resnico, e V vrtni restavraciji — Temu dvorišču pravite senčnat vrt? Saj nimate tu nobenega dreveščka. — To je samo danes, gospod. Drugače pa Imamo tu tri pelar-gonije, ki jih je pa gospa danes posodila aosedl za svatbo. Starši niso krivi Nadebudni pesnik prinese kritiku svoje prvence, dit bi Jih presodil. ■ — Prijatelj, mu pravi kritik — pustite stihe In lotite se pametnejšega dola. — Oprostite, odgovori užaljeni pesnik — še od rojstva čutim v sebi pesniško žllleo. — Nikar ne delajte krivice svojim staršem — ga zaviie pesnik. Pri adravnlku Zdravnik: Tale vaš vrat ml nič ne ugaja. Bolnik: No, aaj tudi vaš nI dosti vreden. POTKKUUJttM 2KNMKO ksters J«* smoina voditi guapodlnj-itvo pri druftlnl, kl je bres mater» In e I vi v Chicago, III. Ponudbe bodla! ttflwfonllnu ali plamtno pod itfro "Gospodinja," naj *« HMjoJo na upravo Proawte, !iS6? Ho, lawndals ave., Chicago, III. —(Adv.) tw4—i*4 rrnmtm. Slika ksže železne cevi ns Čolnih na reki Mississippi v bližini ftt. Lrtlaft. PREČ1TAJTE TAKOJ SPOROČITE, svoje ime, nsslov, poklic in tel. štev »A TUDI VASK IMR IJVHHTI KI.A KI4IKANI I* RJO SS rotSSJKN« st'aü*ai" ytS SOČNI VATOV z/ioVENC^^ iMth Av« l/AN II AW*U UrJeil *?Ot ♦ KRIŠTOF DIMAC Spisal JACK LONDON. — Is aaflaéílaa presedal FRANCE MAGAJNA T« vodni greben je bii igo«¿en iz valov, ki so se na vrhu sicer kodrsli, pa zaradi neizčrpnega dotoka vode nikoli niso upsdali. Tega kanjona (s Is pa) so se vsi bali, kajti pobiral je od popotnih zlatoiskavcev mrtvaški davek. Pristali so pred vhodom v sotesko, kjer je ieialo ie več drugih čolnov, katerih lastniki so s skrbjo »rli v divje kipenje valov. Kri* in njegovi tovsriši so odšli k njim poizvedovat. Priplazili so se do roba in zrli doli v vrtinec. Sprague je tresoč se odskočiL "Moj Bog r je vzkliknil. "Tukaj človeku nič ne pomaga, če zna še tako dobro plavati. Cok je pomenljivo dregnil Krila • komolcem in pritajeno rekel: "Mrzle noge. Stavim dolar proti krofu, da ne bosta šla." Kriš ga je komaj slišal. 2e od začetka vožnje v čolnu «ee je učjl spoznavati neukanljlvo zlobo in upornost naravnih sil in pogled na to, kar je videl pod seboj, je vplival nanj ko tezi vanje. "Pluti bomo morali po tistemle grebenu," je omenil. "Ce zdrknemo z njega, bomo treščili ob skalnato steno/' "In nikdar zvedeli, kaj nas je udarilo," je dodal Cok. "Ali znaf plavati T' "Ce pojde tamle kaj narobe, ne bi rad znal/' "Jaz bi tudi tako rekel," »e je oglasil tujec, ki je stal poleg njiju in zrl v globino, "in rad bi videl, da bi ie bili na oni strani." "Kar se mene tiče, ne bi prodal za nobeno ceno svoje pravice, iti s kod," je odvrnil Kriš. Govoril je iskreno, toda storil je to z namenom, da moža opogumi. Hotel se je vrniti k čolnu. "Ali ga greste potlpst, če je zadosti trden T je vprašal tujec. Kriš je prikimal. "Oh, če bi tudi jaz imel toliko poguma," mu je priznal možakar. "2e par ur sem tukaj. Cim dalj gledam, tem večji strah me obhaja. Nisem čolnsr in s seboj imam samo svojega nečaka, ki je še deček, in pa ženo. Ce pridete srečno skosi, ali boste speljali tudi moj čoln?" Kriš je pogledal Coka, ki se mu ni nič kaj mudilo s odgovorom. "Zeno ima s seboj," je pošepetal Kriš Coku. Ni se motil v svojem tovarišu. v "Bova," je potrdil Cok. "Do istegs sklepa sem tudi jaz prišel. Sem vedel, da mora biti poseben vzrok, da to storim." Zopet sta se obrnila, da bi šla, toda Sprague In StinejM nista zgenlla. "Bog daj srečo, Dimač," je klical Sprague za njim. "Jaz bom — onega —." Obotavljal se je. "Ostal bom tukaj in pazil na vas." "Tri može potrebujemo v čolnu, dvs pri veslih in tretjega pri krmilu," je rekel Kriš mirno. Sprague Je pogledal na Stinea. "Za vse na svetu ne grem," je odvrnil ta plemeniti gospod. "Ce se ti ne bojiš stati tukaj in gledati, ae tudi jaz ne." "Kdo se boji?" j« vzkipel Sprague. Stine mu je odgovoril približno z enakim glasom. Uslužbenca sta ju zapustila v prepiru. "Uhko opraviva bres njiju," je rekel Kriš Coku. "TI stopi spredaj s veslom, jaz bom pa krmilo ravnal. Edina tvoja naloga bo, da vzdr-žiš čoln v rsvni smeri. Ko bova v brzici, me ne boš več mogel slišati; zato glej, da ga vzdržiš v ravni smeri." Odvezala sta čoln in ga tako uravnala, da je plaval po sredi vedno hitrejšega toka. Od soteske sem se Jima Je bližalo grmenje vodi*. Keka je tekla v ožino gladko kakor olje. Ko so ju sprejele medse mračne stene si je Cok zatlačil v usta |*st tobaka in vteknil veslo v vodo. Coin je bliskovito šinil na vrh vodnega grebena, medtem ko ju je ogiuševalo bobnenje razdivjane vode, ki je stote rnô odmevalo od skalnih sten. Izginila sta napol v peni, ki je brizgala v zrak. Tupatam Kriš ni mogel videti svojegs tovariša, ki je sta) spredaj na krnu. V dveh minutah sta prevozila po vrhu vodnega grebena tri četrtine milje, nato pa splavala s čolnom na varno ter ga privezala k bregu. Cok je krepko izpljunil tobakovo slino v vodo, kajti med vožnjo je bil čisto pozabil pljuniti, in je rekel: "To je bilo medvedje meso. pravo medvedje meso. Pravim, prešla sva nekaj, ali ne? Dimač, mimo ti priznam: preden sva odšla na to vožnjo, sem bil najbolj boječ človek, kar jih je tostran Rocky Mountains. Zdaj sem pa jedec medvedovine. Pojdi, porini va še oni čoln skozi." Na pol pota sta srečala svoja gospodarja, ki sta opazovala vožnjo« gornjega konca. "Ribojeda prihajata," je dejal Cok. "Le tiste strani se drli, odkodar veter piha !" Ko sta prepeljala ie tujčev čoln čez brzino, se je Kriš seznanil s njegovo soprogo, vitko žensko, še skoro deklico; njene oči so bile vlažne od hvaležnosti. Breck, tako je bilo tujcu ime, je ponujal Križu petdeeet dolarjev, in ker jih U ni hotel sprejeti, se je lotil Coka. "Prijatelj," mu je rekel ta. "Prišel sem v deželo, da dobim denar is zemlje, ne pa od rojakov." Breck je šel in nekaj brskal v svojem čolnu. Privlekel je na dan steklenico žganja. Cok je že stegnil roko po nji, pa se je v zadnjem hipu premislil. Zmajal je z glavo. "Tisti presneti White Horse (Beli konj) je takoj tu spodaj in pravijo, da je še celo hujii nego Box Canyon. Mielim, da ne smem pokusi-ti ničesar žganega." Več milj niže so prietali k bregu in vsi štirje so se napotili ob vodi navzdol, ogledovat raz-penjene valove. Reko, ki je bila pravzaprav cela vrsta brzic, je skalnata Čer na tistem mestu odbijala proti levemu bregu. Vaa voda je zvijajoč se drevila proti oski skalnati strugi. Njene hitrost je pri tem grozno naraščalo. Visoko vztepeni valovi so bili pokriti s peno in besni. In ta ožina, ki je zahtevala še pogosteje davek človeških življenje nego Box Canyon, se je imenovala White Horse. Na eni strani bele vodne grive se je tvoril zavit greben, ki se je zdaj penil zdaj požiral; na nasprotni strani pa je krožila voda v velikem vrtincu. Kdor hoče v čolnu preko, mora voziti vrh bele grive. "No, tukaj pa Ae mnogo bolj kurijo nego v Box Canyonu," je menil Cok. Ko so molče opazovali nevarno pot, ki jih je čakala, je neki čoln nad njimi odrinil od brega in plaval z vodnim tokom navzdol proti njim. Velik čoln je bil to, dobrih trideset čevljev. Vozil je več ton blaga in imel šest mož posadke. Se preden je dosegel besni preliv, so ga že začeli mogočni valovi metati kvišku in zopet pogrezati, tako da je včasih bil ves pokopan v bele pene. Cok je postrani pogledal Krlša in rekel: "Ni še zadel najhujše, pa že pleše. Glej, vesla so potegnili noter. O Bog! zdaj je pa po njem! Ne, še zmeraj je na vrhu." Velik je bil tisti čoln, pa so ga leteče pene vendarle povsem zakrile očem. V naslednjem trenutku pa se je sopet prikazal na vrhu bele grive, ki je nastajala tam, kjer se je voda odbijala od pečin. V svoje veliko presenečenje je Kriš ob tej priliki čisto jasno in razločno opazil dolg in ostri gredelj čolna. (Delte prlbodaJM.) Rockefeller cita dnevnik L Mister Rockefeller je že Jako Mtar gospod. Kmalu bo očaka! stoletnico. Mister je te od svoje mladosti, minister pa ni bil fc* nikoli. Obogatel Je čisto na svoj način. Na stara leta nima druge skrbt. kakor za ljubo zdravje in za odvračanje nevšečnosti, kt bi mogle kvariti prebavo in povzročati zaskrbljenost Med1 temi nevšečnostmi ao tudi ne-katrri spomini, ki ao napoaled ' vrndar razvem-ljivl, če mister, Rockefeller dobro premisli, da' se Je vse tisto, kar je bilo izpr-va nevšečno In grobo, izprevr-glo v njegov velikanski dobi- j ček, kakor se je «vojčaa onemu i nesrečnemu kralju Mida»u la-prernenila stvar v zlato, če jo1 je le otipal, |»a magari je bila to poslednja fiira na cesti. Kakšen \ečer nanese, da asi misier Rockefeller spomni sv«»-' jega <|obr«*ga prijatelja odvetnika lWidda To vam je bil okre 1 ten advokatič,—lahka mu wm lja' Kakor da se je zgodilo vče- — Dober večer, mister Rockefeller! — Dobrega tebi, stara srajca. Kaj mi prinašaš? — KJ, mister Rockefeller. o t r ustih se bova pogovorila, o snovanju trustov. . — Kaj bi o tem! Kar je bilo, naj se pozabi. — Nikar no, mister Rockefeller. Menda vendar ne boš |H»zabll, kako smešno in divjo konkurenco so uganjali piška-vi petrolejski magnati, dokler jih nisva midva ukrotila. — To je res, dal sem jim vetra! ... si s koščenimi prsti zadovoljno oprime suho brado stari rkrotilec neljubih konku rentov. — Toda. kdo jih je prav za prav ugnai; Ti ali jaz? .., Zini vendar enkrat !>esedo, stari gentleman! Mar nisem bil jas tisti, ki sem v kozji rog ugnal (mragrafarje in »vil paragrafe? Mar te nisem jaz pregovoril. da je treba zbrati akcije pe trolejskih magnatov In jim zanje isročiti certifikate, da ne bo več konkurenre, marveč samo Ae »loga in v slogi dobiček! Mar ni bila prej vsa petrolejska so-drga v enakem polotaju, kakor rogovi v vreči —■ nu, potem se je pa vse lepit obneslo, da je hi- ><4 1« Z T. DihI.I il loi M I le - »ko reč »m sNetopmem- sam pastir. In ta pastir črede petrolejskih magnatov si postal ti, mister Rockefeller! — Ne tajim, ne tajim! — si snova otiplje koščeno brado stari petrolejski kralj. —- Dobil si lep delež, večjega, kakor ti gre po advokatskem troškovni-ku . —Ni hudir! Toda smetano si pobral ti! Slava in čast je tvfcj delež. Moje Ime je zapisano samo še na kamenitem nagrobniku in v kakšnem prašnem leksikonu. Ti pa uganjaš človekoljublje na debelo, usta navijaš univerze in bolnišnice, veliš spravljati padle bogatin ke na pravo |>ot, praznuješ vsa ko leto jubilej in na lastna usta izrečeš ob vsakem jubileju le Ijo, da bi na svetu zavladala sreča in mir. Kakšen liilago vest-nik. mister Rockefeller! II. Ze nekateri večer se je zgodilo, da je mister Rockefeller v svoji spalnici zaječaL Budni strežarji so planili v sobo. našli so ga. ko je krilil s rokami in hotel prižgati luč. Ko Je spet svetloba is prikritih larnlc ob-• vet ila njegovo posteljo, je nekaj momljal o prikazni. Njegov obraz je bil ves začuden in srep, kakor vsi atari obrazi, ki jih dohiti velika neprijetnost. Na- Ishko - ms sama čreda in en kapljali so mu baldrijana na PIOS T KT A sladkor, pótem se je umiril in zaspal. Telesni sdravnik je zaman ugibal, kakšna jed škoduje miljar-derjevi prebavi in spanju. O-sebni tajnik je spet trdil, da že pol leta ni predočil svojemu staremu šefu nikakih računov s milijardnlmi števiH, — izgovarjal ae je na krizo, kanalja! A hišni maršal se je nsmuznil, da ima čisto vest, ker že dolgo dobo nI bilo pri starem gentle-manu nobenega damekega obiska. Tako je ostal še en sam vzrok Rockefellerjevega nepokoja, in U vzrok je bil jako očiten: Knjige in časniki! To so tisti peklenski stroj, s ksterimi se vtihotapljajo v udobna stanovanja mirnih meščanov eksplozivi, ki dan za dnem rušijo duševni mir rodo- in človekoljubnih poštenjakov. Ven s knjigami in čaaopisjem, ven s njimi is palače starega goep. Rockefeller ja! . . . Rečeno je bilo res tudi hitro storjeno. Nu, zaatran knjig ni bilo težav. Ko je hišna komisija — uganili boste, da so jo tvorili goaped.: telesni sdravnik, osebni tajnik in hišni maršal — ko je torej komiaija pregledala biblioteko, je z velikim zadoščenjem ugotovila, da vse novodošle knjige, kar se jih je nabralo v teku zadnjih tridesetih let, sploh niso razrezane in tudi ne katalogisirane, marveč si je leni knjižni molj varoval svojo sinekuro že samo s tem, da je knjige zmetal v omare ali pa jih pobaaal v zaboje. Ne, tu ni bilo nevarnosti, ta smodnišnica je bila mrtva kakor kakšna srednjeveška trdnjava. Treba je bilo v boj z drugim, najhujšim sovražnikom — z dnevnim tiskom. ' in. Mladi urednik Tommy Gib-bson v Buffalu je neko jutro zinil kakor tele, ko ga je po telefonu nagoVoril iz New Yorka sam njegov vrhovni Šef, časopisni kralj Hearst. —V nekaj urah vas pričakujem! — je velel časopisni kralj. — Zadeva je nujna, zgka-site se takoj po prihodu, da vas sprejmem. * Tommy Gibbson je pognal svoj stari avto — Še Bog, da ga je imel — kajti mladi uredniki tudi v ameriški provinci ne pridejo kmalu do dirkalnih strojev ali do gosposkih limuzin. Sopihal je mladi Gibbson z avtom vred proti Newyorku, tvegal se, samo da se ne zameri svojemu nekronanemu kralju. In ko je stopil v Hearstovi palači v dvigalo ln se v predsobi zapletel med preproge, ki jih je bil Hearst nekoč s svojo jahto pripeljal iz Egipta, je rekel samo "hopla" — tako vedro mu je bilo v glavi in okrog srca. Prav nič se ni obotavljal in nič ni štorkljal pred vrati, stopU je v sobo pred stroge oči velikegs Šefa. — Ej, vi mladi mož, kako je z vami? — je vstal Hearst izza ogromne pisalne mize in popa-del mladiča z desnico po desnem ramenu.«. —- In z vami, mister Hearst? — je vljudno odvrnil mladi u-rednik po ameriškem običaju. — Prav posebno nalogo imam za vas, mladi tovariš. Za starega gospoda Rockefellerja boste urejevali poseben dnevnik. Nsš veliki žurnal "New York-Times" je sanj preobsežen in preveč odkrit. Veste, rabu-ke in vojne, nesreče in hudobije --kaj bi vam pravil — to ni za stare ljudi, ki bi -adi še dolgo živeli in zadovoljno uživali mir. Vi mi pridete iz province, takole po svoje boste zasukali novice, da se živci gospoda Rockefellerja ne bodo niti najmanj razburili. Vae naj teče lepo kakor prijetna muzika. Ne kakor kak divji zamorski jazz, temveč — saj me razumete, mladi mož — kakor, recimo, kakor kakšen bebast dunajski valček . . , Majčkeno polke je lahko v mea. Toda ne preveč, nikakor preveč! —- 01 rajt! — Je zadovoljno kliknil mladi Tommy Gibbson, da je veleumni časopisni kralj 1akoj sprevidel, to bo šlo gladko in v najlepšem redu. IV. A«' tisto popoldne se je Tommy Gibbson vaedel v najvišjem nadstropju Hearstovega nebotičnika sa široko pisalno miso. Sluge so mu na nosili kopo velikih in majhnih dnevnikov z vseh koncev sveta. Takih s podobami in brez njih. a kričečimi naalovi in s pohlevnimi vaškimi historijami. Tommy Gib-beon je s izkušenostjo spretnega novinarja is province prelistaval kričečo kopo in isbiral najprikladnejše, kakor da bi is žuborečega potoka lovil rake. Potem se je vprege! k pisalnemu stroju in je tipkal do poznega večera. Presneto je to šlo res gladko od rok. Naslednje jutro je sasebni tajnik mistra Rockefellerja s očarljivo pozornostjo prebiral poeebni izvod največjega new-yorškega dnevnika, ki so ga jeli tiskati nalašč za stara leta mistra Rockefellerja. In samemu sebi ni mogel verjeti, da je čez noč poetalo tako lepo na svetu. — Abesinija je čubna, malo znana dežela sredi iarke Afrike. V zadjsjem času pa se čuje, da so se tja pričeli v izredno velikem številu prieeljevati napredni Italijani. S seboj imajo mnogo strojnic, letal, plinskih bomb, tankov in metalcev ognja. Vae to jim služi sgolj za obrambo pred neznosnimi roji komarjev, ki že tisočletja širijo strupeno mrzlico in uničujejo prijazno prebivalstvo te lepe in zanimive dežele. Priseljevanje Italijanov v Abesiniji prekrasno dokazuje, kako se da morilno orožje s pridom obrniti v dobrodelno službo člove-čanstva . . . — Na Španskem so bikobor-be odpravljene. Nekateri pravijo, da sicer le začasno, ker to je velika in sveta tradicija, a tradicije se močno spoštujejo pri vseh krščanskih ¿narodih, zlasti pa pri junaških Spancih. V nadomestilo bikoborb so Spanci letos organizirali vsakovrstne druge prireditve, med njimi tako imenovani krvavi ples, pri katerem lahko sodeluje na tisoče ljudi. Za ta ples se v izredni meri zanimajo Italijani in Nemci — aH čudno: letos je tujski promet v Španiji navzlic vsem pripravam močno opešal. Ljudje spet štedijo. — V okolici Detroita je te dni na paši zbezljala krava. Pobegnila je v bližnji gozd in se je dolge dni in noči vsa brezumna klatila naokrog. Bilo je jasno, da je žival popolnoma podivljala. Tedaj so trli detroit-ski lovci sklenili prirediti pogon za podivljanko in res je staremu Nimrodu Billu uspelo podreti žival z dobro pomerje-nim strelom. Lovski blagor! Ta o podivjani kravi je bila še ena izmed najbolj razburljivih "domačih" novic, kar jih je prinesel Rockefellerjev dnevnik. O kakšnih grdih zločinih pa o-kretni Gibbson kar ne zapiše bo sede. Rajši obrne tako, da so se ljudje zadnji čas na vsem svetu izredno poboljšali. Po brezgla-vosti prvih let po vojni — tako je stalo v uvodniku — je zadnjo dobo nastopila reakcija, človeštvo je na najboljši poti k popolnosti toda ne v smislu onega romana, ki ga je napissl v Ameriki malo znani španski pisač Pio Barojs, marveč po zaslugi Rockefellerjevih dobrih del. Potem so se začeli vrstiti v dnevniku prezanimivi osebni jubileji s slikami, in zlate poroke a-meriških milijonarjev, samih Rockefellerjevih daljnih znancev. In je bila objavljena mična vest. da se še to jesen zbero v Washingtonu h kongresu davčni izterjevalci vseh Zedinjenih držav in da jim je dovoljena polovična voznina na kopnem, v zraku in na vodi. Sloveče pevsko društvo 'Manhatanski zvon' je priredilo dobrodelni koncert za uboge zamorčke — in vrli u-rednik Tommy je to lepo človekoljubno gesto poveličal z obširnim, izpodbudnim poročilom. Slednjič se je približala še izred. no lepa slovesnost z baklado, podoknico, nagovori in mimohodom. — kaj mislite, kaj neki je to bilo? O, častitljiva newyor-ška prostovoljna gasilska župa je praznovala svojo stoletnico... — Stoletnico, veliki Bog! — je ginjen vzkliknil mister Rockefeller. In pri srcu mu je bilo toplo. Pozabil je rajnega prijatelja Dodda in truste in mislil samo še na bodočnost. V. Spoštovani čitatelj. saj pa ne j dvomiš, da je tako bilo res v j odlični meri poskrbljeno, da sr ' peklenski stroji v obliki dnev- Tommy Gibbson v N^. l^ahko si ga predstavlja» »e Tommy na to vprJani selo nasmehne. I ^ iSa no: vrne »e v provinco v , svoj Buffalo, kjer j, tolik* bnh in poštenih državlj. ki so jim jubileji, športni dirindaj mnogo Ij kakor pa vojni izhodi, ,lr in revolucije. OBri, Katherine plavalka. Rawle, ameriška nega časopisja ne vtihotapljajo več v Rockefellerjevo pala čo. Ali dragi čitatelj, meni verjemi, nekoč utegne to roditi slab konec. Takole: Lepega jutra vstane mister Rockefeller in nenadzorovan smukne iz palače na ulico. Hoče pogledati kakšen je New York prav zarana in kakšna sodrga se dandanašnji peha po ulicah T. . Mister Rockefeller kupi od kričavega kolporterja dnevnik. Bere in strmi — in ne verjame lastnim očem. Ali ni svet narobe? Ali ga ne goljufajo za resnico, ki je strašna in neprizanesljiva? Ne, mister Rockefeller učaka stoletnice. Plane srdit in razočaran in se zgrudi na mestu.--- Vprašaš, čitatelj, kaj naj po- humor V šoli Učitelj: Jaiiez«-k, zakaj te štorklje na jesen v Italij — Zato, gospod učitelj, majo lahko tudi Italijani otr Slikarska anekdota Mlada dama je prosila V\ lerja, naj jo uči slikati. I —: Kaj pa slikate, gospodi — jo je vprašal slikar. — Slikam, kar vidim, glaail odgovor. — To ni napačno, tojla paj Zelo se boste nekoč prestr ko zagledate, kar ste naslik tem še počne mladi urednik mora štediti. Bogati stric je odločno o nil: "Od mene ne dobiš no| pare več!" 'Toda, stric!" "Zame si umrl!" "Potem mi daj pa vsaj dt za pogreb!" * Varčnost — No, kako se kaj potu Ste doma vsi zdravi? —- Ne, hčerka je dobila oč| — In si poklical sdravni — Ne, ker čakam, da dob kako drugo bolezen, da op zdravnik vse obenem. * Ameriška kriza — Kaj, Evelina ni ločenal — Da, že tri mesece, pa i dar še živi skupaj z možem, NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETO Pe sklepa IS. ratea koevanei ¿a se lahka aarafei na Ust PrwrSi Ii Maja adaa, dva, tri, štiri ali pat «lanov Is aw družiae k «ai ssrobiai. Praareta ataña as vse enako, sa ilaae all nečlane SS.SS sa «m Ista* m ■ina. Ker pa «lani ia plačaj« pri asessieeta 11 JS sa tedaik. se jta to «tala k naročnini. Tara) sedaj al vsreka, ra», da jt list »redrsf n I 8. N. P. J. List Prasveta Ja vaSa laatalaa la gatees j« v vsaU dr«i>ai m U M rad éital liât vsak das. Cam lista Praavata )at Sa I 1 S « I driava ta la........ ta. »••••• la....... la....... ta..... » e s a a e * a »aeeaeeaa ......... ntf Za Brrapa ja. Za Cicero t tadaik ta.. I tadaika ta. S tadaika ta. 4 tadaika ta. 5 tednikov ta leeeeoeee ta Chicar* js. Ispolnite «podaji kam priložita potrebna vsota deaarj« Ordar t pfcuaa ta si naročite Prosvst«. list. ki Js vsšs laatalaa. Pajaaafla t—Vselej kakor hitro kateri tak «laasv prteeka biti Hm SI ali «a moral Prosvoto, to takoj aainaniti npravniitvu vsoto lista Prosrsta. Ako toge ao štora, tedaj mora upratništr» datum ss to vsoto naročniku. •jaaniia:—vselej Kakor aitro Baton tea «asov prenen« dih «>■ aa preaali pro« od dražtae ia bo sahtaral sa» svoj liât tedsik. tisti «lan is dotl«ae družina, kl Ja tako «kupno ssročtna as d* ito, to takoj aasaaniti apravaiStrv lista, la ebanan doplaésti M P ROS V ET A. SNPJ, ÎSS7 Sa. Uwndaia Ava* Chicas*. HL Priloženo paSüjasi naročnino sa list Prosrsta reata ............ N aatOV .».....•••..«•....•••.....«aar....» »••••••••••• •••••••• Ustavite tednik ta ra pripišite k maji asročainl *d »«edk «see» draftas: S) « sva esse*eeeeeeeeeoeeeaseeeee«oeeeaeeeee •> ....................................... 4) .,,,,,,..•.•.,..,.......,....••....—•* 5) ....................................— CL dreštva «t. CL društva «t. .ČL dmštT. «t. .ČL društvi «t Mesto............................... Držars. Nov naračnik......................Star aaroénil TISKARNA S.N.P.J SPREJEMA VSA tiskarsko obrt spadajoča del; Tiska vabila za veselice in shode, visitmr»- č knjige, koledarje, letake Itd. v «l^nskcm ^ slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jeziau VOIWTVO TISKARN K AI'KMKX ^ 8.N.PJ., DA TISKOVIN K NAKl* A V SVOJI TISKARNI Via pojasnila daje eod.tro ti.kan» Cane smerne, uaijsko delo prr. vf»U PIMta po Inforr na na* S. N. P. J. PRINTER! MI7-ft 80l LAWN D ALE AW« B I Telefon Beekwe« l*>< I CHICAGO. ILL. J Ts« h Seht ss šelje tedl v* **** |