Leto XI. U.b.b. Dunaj, dne 4. marca 1931 Št 9. Naroča se pod naslovom: »Koroški Slovenec", Klagenfurt, Viktringer-Ring 26. Rokopisi se naj pošiljajo na naslov: Pol. ia gospod, društvo, Klagenfurt, Viktringer-Ring 26. List za politiko, gospodarstvo in prosveto Izhaja vsako sredo. — Posamezna številka t5 grošev. Stane četrtletno: 3 S 50 g; celoletno: 6 S — g Za Jugoslavijo četrtletno: Din. 25'—; celoletno: Din. lOO’—. Deželni zbor. Od četrtka do sobote je pretekli teden zasedal deželni zbor. Predloženih je bilo prav mnogo predlogov in v glavnem proračun za letošnje leto. V enem mesecu potečejo trimesečne dvanajstine in do tedaj mora biti proračun pod streho. Finančni odbor bo imel težko delo, ker izkazuje proračun v rednem gospodarstvu kljub izpremembi zakona o delitvi davkov še vedno 964.080 S primanjkljaja, skupen primanjklaj pa znaša 3,014.080 S. Primanjklaj ie v primeri z drugimi leti sicer nižji, ali najemanje posojil bo moralo enkrat nehati in bo treba spraviti izdatke v sklad z dohodki. Občine bodo tudi letos zopet prikrajšane pri svojih dohodkih. Dežela svojih davkov sicer ne zviša, zvišati pa jih morajo občine. Predlogi. Predlogov, ki so bili odkazani odborom, je bilo vloženih cela kopa od raznih strank in deželne vlade. Predlaga se, da bi se znižala cena živinske soli, ki ni več v nikakem razmerju s ceno žita.— Zvezni in deželni uradniki opravljajo pogosto doma razna dela, ki pripadajo drugim poklicnim skupinam, in s tem pospešujejo brezposelnost. Pri sedanjih razmerah se mora to odpraviti, da bi uradnik služil na dveh krajih. — V Lipi nad Vrbo naj bi se otvorila lavna telefonska govorilnica. — Pravočasno 'mi ,!b obvkov. Občine. . i si bodo svoj položaj izboljšale na podlagi nove delitve davkov in zasilne podpore, ki jo vplača I država na račun davkov. Kje se more štediti? Uradnikom znižati plače ni mogoče, ker so zakonito urejene. Višjim uradnikom bi se dalo nekaj vzeti, a teh je malo, nižji pa nimajo nič odvišnega. Ostane samo še zmanjšanje števila uradništva. Vse osebe, ki dobivajo pokojnino, se imajo odstraniti iz javnih služb, istotako pogodbeni nameščenci, ki morejo živeti tudi brez javne službe. Kar se tiče pljučnega zdravilišča v Laa-su. se to mora dograditi. Pri sprejemu bolnikov pa ne bo igralo glavno vlogo vprašanje bolezni, | ampak vprašanje plačilne zmožnosti, ker Laas ne bo bolnišnica, temveč zdravilišče. (Se nadaljuje.) Seja deželnega kulitirnega svela dne 20. februarja 1951. Sadjereja na Koroškem. Poroča inšp. Klein: Sadjereja dobiva na Koroškem od leta do leta več pomena in ta pomen se tem bolj spoznava, ko cene drugih pridelkov padajo. Tisočim kmetom je sadjereja gospodarstvo olajšala in jih drži na posestvu. Jabolka so lani srednje, hruške slabo, orehi izborno rodili. Dobiček sadjereje se more cenita lani na 20 milijonov. Nekateri posestniki so izkupili do 14.000 S. Labudska dolina bi se n. pr. brez sadjereje ne mogla držati. Poljedelskemu ministru se moramo zahvaliti, da se je koroška sadjereja izdatno podpirala od države. Najbolj se je sadjereji pomagalo s pospeševanjem prodaje. Ako se pridelek lahko in dobro prodaja, ga bo ljudstvo pridelovalo. Začenši od junija mesca naprej je sadjerejski nadzornik prodajal črešnje, višnje, zgodnje jabolke in hruške. Ko so se v okolici Velikovca prekupci trudili, da debiji sadje od ljudi pod ceno, je inšpektorat začel posmedovati pri prodaji sadja po vsej deželi. Kulturni svet je privabil v deželo 200 kupcev iz Švice in Nemčije, tako je bilo mogoče, da se je na Koroškem dobilo za sadje več nego na Štajerskem ali v Jugoslaviji. Zlasti so dobili veliko naročil posestniki, ki so že lani pošiljali po naročilu kulturnega sveta pravilno pospravljeno blago. Dobivali so naročil, da jim niso mogli ustreči: Labudčani so prodajali svoje sadje po S 1—1.50. Neka graščina je doli do sv. Jurija pokupila vse sadje in ga odposlala. Koroške jabolke so bile kmalu razprodane. Plačevalo se je v vagon vsuto moštno sadje po 18—20 S, sadje za vkuhavanje 50—80 S, sadje za zaboje 80-—160 S BMMMBBa-OTg.'aBBaiwinim iiiiì'ii1 wi ini iati riii; iMiiigin)i'ii"ii k—aaw Pri revmanitlčnih bolečinah, glavobolu, bolečinah v sklepih in členih učinkujejo Togal-tablete izvrstno. Popolnoma neškodljive. Poizkus prepriča! Vprašajte vašega zdravnika. — V vseh lekarnah. — Cena S 2,40. 2 metercent. Orehov se je iz dežele poslalo pet vagonov, plačevali so se kilo po šilingu. Pri razpošiljanju jabolk je bilo tudi dosti pritožb, ko ljudje niso pošiljali vzorcu primerno. Črešnje in višnje so se plačevale pa 1.20 do 2.50 S kg, češplji po 0.50—1.80 S. Nekaj plemenitih hrušk se je poslalo v Solnograd in Gomjeavstrijsko. Zatiranje škodljivcev. Čimbolj ljudje spoznavajo pomen sadjereje, tembolj si prizadevajo zatirati škodljivce. Plesnivost (šori) nam je uničila 30% pridelka. Najboljše zatiranje škodljivcev je v tem, da se nasadi ne sadijo pregosto. Drevo naj bo od drevesa 12— 15 m preč, tako da se pod drevjem kosi ali morebiti celo še orje. Drag nevaren' škodljivec je gosenica: Frostspanner. Gospodarji, ki bi bili lahko nabrali jabolk na vagone, so jih dobili po 100 kg same, ko je gosenica cvet uničila. Za uničevanje tega škodljivca je kulturni svet naročeval briz-galnice. Izdajali so se tudi letaki o zatiranju krvave uši m šcitne uši. Lastna drevesnica. Iz drevesnice se je vzelo 14.500 drevesc; kar je bilo manj vrednega, se je uničilo. Mladi nasadi se lepo razvijajo. Letos se bo nanovo nasadilo 20.000 divjakov. Malim gorjanskim kmetom se je 1450 drevesc dalo brezplačno, a pod pogojem, da se drevje pora vihro nasadi. Dokupilo se je samo 6500 črešnjevih in mareličnih dreves ter nekaj jabolk. Ljudem so se oddajale samo. gotove vrste, in ljudje tudi drugih ni so iskali: boskop, Baumanova reneta sta vrsti, ki sta trdni zoper ples-nivest. Cepičev se je oddajalo na cente. Vzorno podjetje v Trebinjski dolini je Zematovo: ta je ljudem za sadje, ki so mu ga oddajali, izplačal čez 100.000 S. Drevesnica kulturnega sveta v St. Martinu se izborno razvija. Drevesca, ki so tukaj v vlažnem jezerskem zraku prosta plesnivosti, bodo prosta tudi drugod. Ako se drevesca naročujejo drugod, jih bo vsakikrat 30% napačno zaznamovanih. Razni preparati, ki se po časnikih ponujajo za zatiranje škodljivcev, niso nič vredni, ljudem naj zadostujejo: karbolinej, mastno milo, galica in tobačni izvleček. Kurzi. Po deželi se je priredilo 86 sadjerejskih kurzov, 26 kurzov za pospravljanje (Packkuise), 42 kurzov za požlabtujevanje sadja. Vseh teh kurzov se je udeležilo 3500 ljudi. Sadjerejski postreški, ki jih je izobrazil deželni kulturni svet, se obnesejo le tam, kjer jih kulturni svet nadzoruje. Sadjerejski načrt za teto 1931. Sadjereja pri nas ne more biti glavni pridelek, a naj bo podpora za drugo gospodarstvo. Nekaiteri kraji, brez sadjereje ne bi mogli obstati. Sadjereja bo treba pospeševati tako, da se pomaga pri prodaji sadja in da so ljudem dajejo sadne vrste, ki jih trg rad sprejema. Najprej je treba ljudi navaditi, da bodo sadje sadili 12 do 15 m narazen. Ako se potem pod sadnim drevjem še orje, bodo ljudje imeli sadja vsako leto. Izkušnja je referenta učila, da je treba posestnike pri odpošiljanju strožje nadzorovati ; posredoVaoje pri prodajanju pa se bo vsako leto razširjalo dalje. Nadzorovalo sé bo tako, da pride v hišo človek, ki ga pošlje sadjerejski nadzornik; ta bo pri pospravljanju zraven. Izbiranje se začne takoj pod drevesom: tu se izbira, kar je drobno in grbavo, mora v mošt, v zaboje pride samo, kar je cisto in gladko. V kleteh se sadje zdaj ne deva več na police, marveč se spravlja v zaboje, ki se potem po potrebi izvzamejo in odpošljejo. Deželni kulturni svet posestnikom pošilja odjemalce samo prvo leto. Tisti, ki so skrbno in pravilno pošiljali, drugo leto že sami niso več imeli dosti sadja in so dokupovali. Ako so pa odjemalci izostali, je bil posestnik sam kriv, ker naročnikom ni pošteno postregel. Drevesca se bodo oddajala kakor lani in se bodo oddajale samo preizkušene vrste. Deželni kulturni svet je zahteval od zveze sadnih drevesnic, naj se letos cena drevesc ne zvišava. Malim kmetom in tistim, ki so prizadeti po kaki nesreči, se bodo drevesca dajala brezplačno. Oziralo se bo posebno na tiste, ki še nimajo sadnega drevja. Deželni kulturni svet je že zdaj omogočil posestnikom v višavi 1200 m saditi sadna drevesca, ki tam hbomo uspevajo, tako da se dobivajo od gorjancev črešaje in jabolke, kakršnih v dolini ni. Sadilo se bo na prostem marelice. Trebinjska dolina in P»žarnica živita ob črešnjah, ki se jih pošilja v Gastein in Sela ograd. Ako hočemo črešenj v Celovcu, jih moramo dobiti iz Gradiške. Kjer uspeva oreh, uspevajo na prostem tudi marelice. V naših dolinah sicer sadje ne redi posebno, ali rute ob naših gorah, ki se dvigajo 100 m nad dolino, so za sadje izborno pripravne. Na takih rutah raste kanadka tako izborno, da Meran nima boljše. Domači orehi so predrobni in imajo predebelo lupino, zato se je v drevesnici pripravil 3000 drevesc debelih orehov, ki jih bo mogoče kmalu oddati. Na Dunaju se debeli oreh plačuje po 5 S kg. Druge dežele nas zavidajo za našo napravo v St. Martinu in od nas naročujejo pristnih sadnih vejic. Zdaj kulturni svet poskuša izobraziti voditelja za kurze na Žili. Letos bo treba prirediti več kurzov, 15 jih je že bilo, do majnika jih bo zopet 30. Posebno važni so kurzi za sadjarsko postrežbo in za uničevanje škodljivcev. Priredili se bodo tudi kurzi za moštanje in kuhanje žganja. Kuhanje žganja v deželi ponehava, odkar so začele gospodinje sadje in črnce vkuhavati. Zdaj že ni več hiše, kjer bi gospodinja ne imela za zimo konser-viranega sadja. (Se nadaljuje.) M POLITIČNI PREGLED ~~| Avstrija. Zg dalj časa se govori, da bo odstopil poljedeljski minister Thaler in sel s tirolskimi kmečkimi sinovi v Paragvaj, kjer ustanovi lastno selišče. 'Paragvajci se bavijo predvsem z lesno trgovino in je dežela še zelo redko naseljena. Za ta izseljeniški načrt je vlada dovolila sedaj 2 milijona S podpore, oziroma posojila, ki ga bo kolonija vrnila. Z ministrom Thalerjem pojde najprej 30 tirolskih fantov, pozneje pa še 1000. — Vlada je predložila parlamentu novo carinsko novelo, ki predvideva splošno povišanje carin na poljedelske pridelke. S tem se hoče zaščiti domača proizvodnja. Vlada je obenem sklenila, da izda odredbo, ki naj bi onemogočila uvoz zmrznjenega mesa, ki se je uporabljalo za klobase. Starhemberg je na agitacijskem potovanju na Tirolskem, kjer mu je Heimwehr odpovedala pokorščino. Na zaupnem zborovanju v Ino-mostu je naglasil, da je treba obnoviti korneu-burško prisego, zakaj Heimwehr noče biti društvo za straženje, marveč hoče prevzeti državno oblast. Radikalni krogi priporočajo pohod na Dunaj, toda on ni pristaš nasilnih metod. Izjavlja pa, da lahko Avstrija doživi nekaj, česar doslej še ni doživela, če bodo nasprotniki Heim-wehra še dolgo izzivali. V tem slučaju se bo Heimwehr poslužila nasilja in ne bo odnehala prej. preden ne bodo vsi nasprotniki sedeli ali viseli tam, kamor že davno spadajo. O parlamentu je izjavil, da predstavlja sedanji parlament goljufijo nad narodom. }|se jeile komedija in vse je «e v naprej dogovorjeno. Politika se vodi pravzaprav po kavarnah in gostilnah. Nobena politična stranka ne bo mogla več zlorabljati neimwehra v svoje politične cilje. Diktaturi strankarjev mora biti konec, priti mora diktatura nacijonalnih elementov. Politične vesti. Francija in Anglija sta sklenili pomorski sporazum, ki se tiče razmerja francoskega in italijanskega brodovja. Po tem sporazumu ima Francija pravico, da ima njena vojna mornarica 150.000 ton vojnih ladij več nego italijanska. Francija zahteva obenem, da tako Anglija kot Italija priznata princip francoske podmorske nadmoči nad Italijo. Francija se je obvezala, da bo v bodočih 5 letih zmanjšala svoj pomorski program. Francija ima obenem pravico, da se pridruži kot četrta stranka trojnemu pomorskemu paktu, ki so ga sklenile v Londonu Anglija, Amerika in Japonska. Dogovor poteče 1936. Francoski tisk protestira proti znižanju francoskega vojnega brodovja v korist Italije ter povdarja, da ni nobenih jamstvev, da Italija ne bo po letu 1936., ko bo dogovor med Francijo in Italijo potekel, ponovno zahtevala enako močno vojno bro-dovje, ki ga ima Francija. Sedaj je treba pridobiti še Italijo. —.Brezposelnost stalno narašča. V Ameriki že dolgo delajo delavci samo 5 dni v tednu, v nekaterih obratih komaj po 2 do 3 dni. Isto hočejo uvesti sedaj v Nemčiji. Med podjetniki kovinske industrije in zastopniki strokovnih organizacij je bil sklenjen dogovor, ki naj prepreči predvsem nadaljne odpuščanje delavcev in nameščencev. Za delavce je po tem dogovoru uvedeno petdnevno delo na teden, za nameščence pa skrajšani delovni čas na ta način, da prihajajo zjutraj pozneje v pisarno, popoldne pa zapuste pol ure prej pisarno. V kielski ladjedelnici Howaldt so skrajšali delovni čas od 48 na 40 ur, ne da bi bili znižali mezde in plače. Po tem sredstvu se bo moralo seči tudi v naši državi. — V Parizu se je vršila pretekli teden mednarodna agrarna konferenca, ki jo je sklicalo Društvo narodov in katere se je udeležilo 24 držav. Uspeh je ugoden. Prvi protokol se nanaša na razpečavanje presežka pšenice in ugotavlja, da so zaloge srednje- in vzhodno evropskih držav manjše nego pa je potreba evropskih držav, ki morajo žito uvažati. Zastopane države so pripravljene v okviru dane možnosti pokupiti te zaloge. Potemtakem je v doglednem času zagotovljena razprodaja pšeničnih zalog. Zaradi neenakosti razmer v posameznih državah pa na konferenci sami ni bilo mogoče takoj skleniti dobavnih pogodb. To bodo izvedle države same. Drugi protokol se nanaša na zaloge koruze in ječmena in prav tako ugotavlja, da so sedanje zaloge mnogo nižje, kakor pa je potreba evropskih držav. Države, ki morajo te pridelke uvažati, so se obzezale, do bodo krile vse svoje potrebe pri v poštev prihajajočih evropskih državah, zastopanih na tej konferenci. Obstojajo pa še težave glede določitve cene. I DOMAČE NOVICE j Komunistični dan. Vsako leto priredijo komunisti svoj svetovni demonstracijski dan. Letos so ga priredili 25. februarja. Večina vlad v Evropi je obhode, demonstracije in zborovanja na ta dan prepovedala. Za te prepovedi so se komunisti pravmalo brigali in priredili svoje obhode. To bi bil nekak uvod, kako naj bi izgledala revolucija, pregled svojih pristašev. Z mnogim številom svojih pristašev se komunisti nikakor ne morejo bahati, zakaj na velikem Dunaju je štel obhod komaj okrog 3000 oseb. To kaže, da komnunistična ideja na evropspih tleh nima ugodnega terena. V naši državi so bili obhodi povsod prepovedani, kljub temu so se vršili. Če naštejemo posamezne večje kraje, moramo omeniti, da je prišlo v Leobnu do spopada s policijo in je bilo 12 aretiranih, da se je v Gradcu zbralo okrog 700 oseb, da je bilo na Dunaju pri 3000 udeležbe 6 aretiranih, da so v Solnogradu pri spopadu s policijo letale po zraku stolice in pokale šipe in da je bilo več ranjenih in da je policija povsod vpostavila v kratkem času red. Za drugimi mesti tudi ni zaostajal Celovec. Na PODLISTEK Črn« kos. Brodi. V vseh deželah, po katerih so se naselili Slovani, v Rusiji in Jugoslaviji, na ozemlju Poljakov, Čdiov in Bolgarov, najdemo dosti krajev in mest, ki so jim dali naši pradedi ime „Brodi“ — „Brod“ ali temu sorodne. Iz dejstva, da ležijo ti kraji ob rekah in gorovjih, kjer je bil od nekdaj važen prehod čez reko ali goro, sklepamo, da ime „Brodi“ prihaja od glagola ..broditi, prebroditi". Imamo tudi na Koroškem Brodi, gorski kraj ob staroznani cesti, ki vodi iz Celovca preko Ljl&elja v Kranj, na solnčno Gorenjsko. Globoko v osrčje Karavank, med Grlovc, Kozji hrbet. Zelenico in Babo se vije in reže dolina, kjer preživljajo, harbajo in se veselijo ponosni in krepki Brojani. Pod Kozanjakom, ki je za dva cesarja in enega kralja oskrboval cesto in služi zdaj še mladi republiki, zapusti državna cesta južne strmine Žfngarce in krene navzdol mimo cerkvice zapotniške. Tu se odpre popotniku pogled v čudovito kotlino, ki jo grozeče stražijo divje In visoke čeri Pošne, Zingarce in Čepe. V ozadju pa sc izvije iz te kotline Ljubeljska dolina {n se vzpenja gori pod planinski svet ..Divjfti mož", „Svete peči" in „Babe“. Ge pogledaš cerkvico tik ob cesti, vidiš na njeni južni steni veliko sliko cerkvenega pomočnika Krištofa, več kot 12 čevljev visokega, prvega Brojana, ki Je prebrodil s Kristusom na rami 6utn. Pa je On prinesel Brojanom svoj nauk in blagoslov in so Njegovega duha in vere — kakor ded in babca, tako tudi današnji. Tu na Zapotnici so bili nekdaj mali samostani, kjer so trgovci in drugi potniki dobili pomoč, prenočišče in po potrebi spremstvo in varstvo na težavno potovanje na Ljubelj. Tu šine cesta naravnost proti kotlini, v drznih in kratkih ovinkih navzdol se hitro približa Šumu, prepne močni lok Hudičevega mostu preko šumečih vodopadcev Žabnice, nakar se polagoma pridruži ljubeljski dolini, kateri ubeži šele pri razvalinah stare cerkve sv. Lenarta v mogočnih ovinkih proti Ljubelju, sedlu, ki loči senčno stran Karavank od njene solnčno. Od Zapotnišnjaka (Sapotnišnjaka), ki je v gosposki posesti in kjer se jc vdomačil najem-nik-sodeželan iz nemške strani, do Ljubeljšnja-ka — takisto gosposkem — in do Pamža, ki pa mu le Pamževi gospodarijo pod Zelenico, je treba dve uri prav dobro hoditi in prehodil si eno smer doline, mimo Petra (Tajčpetra), kjer ti znano domače žganje točijo, nove šole in vaške cerkve in dalje mimo Hrastnika, Spicarja in Ridovca. V počezni smeri — od Vurha in Prhovca na Oslici, kjer že Sele vidiš, če se še malo spneš, po stranski dolinici čez cesto in gor po strmini mimo Mečizarjev na Kozji hrbet — dve uri, ako se mujaš — in zagledaš Vodni' dol (Bodental) in Slovenji Plajberk, Brojanom sosedna gorska selišča pod Vrtačo in Žingarco. Ti dve smeri v glavnem zajameta obseg sicer raztrešenega kraja. Okoli trideset malih in večjih kmetij je, kjer služijo trdi kruh v obširnih gozdovih, strmih senožetih in po gorskih klancih. še so v pišli večini samostojni na svojih domovih, a dosti jih je, ki so opuščeni in pokupljeni po tujcih. In ta je tudi največji gospodar — dve veleposesti sta — ena je grad Hum-berk nad Dravo, drugo pa v Goričah. Več po- sedujeta kakor vsi domači skupaj. Pa sta tudi največja delodajalca. Včasih je bila tlaka in ni še pozabljena desetina — danes pa šteje fošt-nar v lesu in na cesti v znoju prislužene novce. Že prej da so dogradili okoli 1. 1700 novo tehnično sijajno izpeljano Ljubeljsko cesto, je bila tod stara cesta še iza časa Rimljanov, ki pa je šla preko Pošne na Plajberk, kjer so pred davnem Rottali svinčeno rudo. Stari cestar Hanza je še prav dobro znal za sledove in potek te važne prehodne poti in da bi mogle govoriti razvaline stare cerkve in samostana poleg nje, pričale bi o Rimljanih, o drugih narodih, ki so hodili tod mimo, o trgovskem prometu s Kranjsko, o mirnih in zgodovinskih dogodkih in časih Turkov in drugih vojnih pohodih. Po dvesto voznikov na dan je vozilo skozi dolino — prej da so speljali rožansko železnico — na Ljubelj, kjer s