# $      %  &      % Vprašanje o izvoru in oblikovanju kršèan- ske vere je izredno aktualno vprašanje sodob- nega èasa. Za moderni svet, ki ruši vse tra- dicionalno in se `eli osvoboditi starih spon, predstavlja kršèanstvo, religija, ki temelji na dva tisoè let starem izroèilu, kamen spotike. Kršèanstvo je religija knjige, ali drugaèe re- èeno religija besede — razodete Bo`je bese- de. To pomeni, da `ivi iz vere v Bo`jo be- sedo, ki je zapisana v svetih spisih, od katerih so najpomembnejši gotovo štirje evangeliji, ki predstavljajo štiri temelje vere. Danes se `eli omajati ravno to — temelj izroèila. Sliši se stotine argumentov proti. Mnogi bi radi prikazali evangelije kot izmišljotine, ki jih je skreirala prva Cerkev, in skušajo tako popol- noma demantirati kršèansko vero. Nekate- ri zagovarjajo, da je bilo Jezusovo resnièno sporoèilo popolnoma drugaèno in ga je Cer- kev namerno potvorila, drugi spet bolj pri- zanesljivo trdijo, da ga je Cerkev zgolj na- paèno razumela. Veliko ugovorov prihaja tudi iz “nevsebinske” strani. Ti izhajajo iz vi- dika normativnosti in se osredotoèajo na omejenost kanona — merila na štiri evangelije. S pogledom uprtim v ostale tradicije o Je- zusu, ki niso bile sprejete kot svete, bi radi popolnoma zrelativizirali pomen novozavez- nih veselih sporoèil in jim tako vzeli vsakršno avtentièno vrednost. @eleli bi jih prikazati kot dokumente zgolj ene izmed mnogih ena- kovrednih struj zgodnjega kršèanstva, ki je zmagala v bitki za premoè. Oèitkov je veliko in se med seboj razlikujejo, toda njihov skup- ni imenovalec je nezaupanje v štiri kanoniène evangelije. Ali je to nezaupanje upravièeno? Za najzanesljivejše prièe tradicije o Jezu- su veljajo evangeliji Mateja, Marka, Luka in Janeza. Èeprav obstaja še mnogo drugih be- sedil, ki se ponašajo z imenom evangelij, no- beno od njih ne dosega ravni kanoniènih in premnogi od le-teh so odsev napaènih inter- pretacij. Tako je na vprašanje o verodostoj- nih evangeljskih poroèilih o Jezusu odgovorila prva Cerkev s tem, da je postavila kanon Nove zaveze kot edino veljavno normo. Danes pa tradicija ne velja veè za to, za kar je vèasih, in temelji zaupanja so se moèno zamajali. Zau- panje v odloèitev najzgodnejših oèetov vere, ki so oblikovali Novo zavezo, se je podrlo. Za- nimivejša kot Matej in Marko postajata apo- krifna Toma` in Peter. Posebej še z nedavnimi odkritji številnih pozabljenih skritih spisov se je vprašanje o prvotnejših besedah o Jezusu zopet postavilo na vidnejše mesto in razkri- te pozabljene ter zavrnjene tradicije o Jezusu so dobile svoj prostor v raziskovanju. Strokov- njaki si ponovno postavljajo vprašanje o tem, kaj je bilo zapisano prej, kaj kasneje, kaj odseva najzgodnejše tradicije in prve poizkuse razlage ter kaj je kasnejše — interpretacija interpretacije. '  ( &        ) Od velikih odkritij v Nag Hammadiju leta 1945 naprej so apokrifni spisi kar nekaj- krat z velikim blišèem pricurljali v javni pro- stor in pritegnili zanimanje laiène javnosti ter velikokrat senzacionalistièno dvignili prah v takšni ali drugaèni obliki. O njih so se pisali &' '  (   &    %  *      razni èlanki in knjige, nastajale so dokumen- tarne oddaje, vèasih celo filmi. Najveèkrat so bili predstavljeni kot skrita, zatrta, in celo kot br`kone najbolj pristna veja kršèanstva; v zvezi z njimi so se pojavljale razne senza- cionalistiène teorije, ki so netile ogenj - vèasih je celo grozilo, da bo nastal cel po`ar. To se je zgodilo na primer ob izidu romana Da Vincijeva šifra,2 ki je s svojo kvaziznanstve- no preobleko dodobra zmedel ogromno šte- vilo ljudi, tako verujoèih kot neverujoèih, za svojo osnovno argumentacijo pa je navajal predvsem apokrifne spise. Seveda ni potrebno dosti razmišljati, v èem je velika privlaènost apokrifov za laièno jav- nost. Odgovor je kot na dlani. Nenadejana odkritja so `e sama na sebi zanimiva, ko pa pride do tako delikatnega podroèja, kot so antièni, nepriznani spisi, da ne govorimo o tem, da gre za tekste, ki imajo opraviti s krš- èansko vero in ki so bili zavrnjeni od Cerk- ve, je privlaènost popolna. Prisotni so vsi ele- menti za razburkanje domišljije, za fantastiène ideje in nenazadnje za danes izjemno moderne teorije zarote. Toma`ev evangelij tako postane peti evangelij, ki podaja Jezusovo edino re- snièno uèenje, nekateri gnostièni evangeliji zanesljivo prièajo, da je bil Jezus poroèen z Marijo Magdaleno, Judov evangelij pa do- kazuje, da Juda ni bil negativni junak, kot smo mislili dva tisoè let, ampak pravzaprav heroj ... Dovolj, da se zmede še tako zaveden krist- jan. Toda — kup nesmislov. Èetudi so mar- sikatere udarne ideje o apokrifih, ki so po- stale spopularizirane, retorièno dobro zago- varjane in izdelane, pa so vse po vrsti napaène v samem izhodišèu in zato “netemeljite” in posledièno tudi nestrokovne. Njihova bistve- na napaka je, da so ekstremno selektivne. Ne le, da skoraj v celoti zanemarijo kulturno-zgo- dovinski okvir, v katerega sodijo apokrifni spi- si, in tako prezrejo èas, prostor in ideje, ki so besedila oblikovale; teorije velikokrat ne upo- števajo niti samih spisov kot celote, ampak trgajo besede in stavke iz konteksta in z njimi pletejo dokazno gradivo. S takim pristopom lahko seveda kdor koli doka`e kar koli. Èe pa to še retorièno izpili, lahko vse skupaj od- lièno proda. In le kaj bi se bolje prodajalo kot ideja o pozabljenem in zavr`enem kršèanstvu, ki je konèno prišlo na dan? Apokrifni spisi do danes, `al, med laiki zaenkrat še niso dosegli mesta, ki si ga za- slu`ijo. Tako do`ivljajo podobno usodo kot Mrtvomorski zvitki (Kumranski spisi), ki so v javnosti postali znani zgolj kot dokaz za to, da je kršèanstvo pravzaprav sodobno esenstvo (in ne kot pomemben prikaz bogastva judov- skih izroèil). Oboji so v javnem prostoru na- mesto objektivne predstavitve najveèkrat ̀ rtev manipulacije zaradi interesa posameznikov ali skupin, ki `elijo diskreditirati tako oso- vra`eno Cerkev.         (* Nedvomno odkritja apokrifnih spisov, ki so dolgo èasa le`ali pod pušèavskim peskom ali izgubljeni v kakšni knji`nici, vzbujajo ve- liko zanimanje in netijo evforijo med laiè- no javnostjo. Kaj pa na to poreèe stroka? Najdbe besedil, ki so bila do sedaj znana zgolj iz druge roke, to je iz omemb v delih najz- godnejših teologov — cerkvenih oèetov -, so gotovo izredno dragocene in nikakor ne po- stranskega pomena. Toda njihovo vrednost je treba postaviti v pravi okvir. Ko se pristopa k tako pomembnemu vpra- šanju, kot so apokrifni teksti in njihov odnos do kanoniènih bratov, je odloèilnega pomena najprej napraviti zdravorazumski premislek. Tudi za šolane ljudi obstaja nevarnost, da bi podlegli evforiji novih odkritij in jim `e na samem zaèetku ravno zaradi dejstva njihove “skritosti” pripisali preveliko in posebno vred- nost. Potrebno se je vprašati o izvoru kršèans- tva, izhajati iz njegovega èistega zaèetka - ju- dovstva, o prvih prièah, oblikovanju, preda- janju izroèila in razvoju kanona itd. Prav tako $  # # je potrebno postaviti neke najoèitnejše gene- ralne temelje o naravi kanoniènih in nekano- niènih spisov, ki so samoumevni. Po splošnem premisleku, tako v okviru zgodovine kot tudi v okviru narave in sporoèila spisov, pa se lahko strokovnjak spusti v konkretno primerjavo sa- mih tekstov. Èe zaène primerjavo brez ozirov na zgodovinska in oèitna dejstva, lahko zgreši zelo veliko. Nevarnost le`i predvsem v tem, da bi zaèel s predpostavko, da so tako vsi spisi o Jezusu na popolnoma isti ravni, in bi tako postavil do sedaj veljavno normo štirih veljav- nih evangelijev pod vprašaj. To preprosto ni res. @e samo dejstvo obstoja kanona to negira, kaj šele èe v obzir vzamemo mnogokrat pri- sotni èasovni prepad nastanka. Zaèeti z ne- zaupanjem v to, kar je vedno veljalo za edi- no resnièno, torej v evangelije, ki so bili sprejeti s strani Cerkve, pomeni zaèeti na napaènem izhodišèu. Vendar se dogaja ravno to. Apo- krifi postajajo vedno bolj zanimivi in mno- gi bi jih najraje postavili na prvo mesto ̀ e zgolj zaradi dejstva, da niso priznani. Zaradi zna- èilnosti sodobnega sveta, kjer je èlovek izgubil zaupanje v tradicionalne vrednote in izroèi- lo predhodnikov nasploh, je privlaènost ne- èesa, kar je bilo zavr`eno, razumljiva. Vendar pa moramo ostati na realnih tleh. Dejstvo je, da tudi apokrifi vsebujejo kake elemente izred- no zgodnje tradicije in da so njihovi kanonièni bratje prav tako zgolj interpretacija in ne ne- predelano sporoèilo ali zgodovinski fakti. Toda to dejstvo v samem bistvu ne pove prav nièesar. Vprašati se je potrebno o konkretni zgodovinski situaciji prvih stoletij, ki nam je na voljo iz razliènih virov, in poizkušati po- staviti tako priznane kot nepriznane evangelije v ta kontekst in se vprašati, zakaj so se nekateri izmed spisov ohranjali in predajali naprej, os- tali pa so postali “skriti”. Ponovno je treba po- vrniti izgubljeno zaupanje v tradicijo ter zgod- nje kristjane, ki so izbrali ravno doloèene štiri $  “Ne budite in ne motite ljubezni ...” / Visoka pesem (Vp 2, 7), 2007. Poslikava na plošèo iz veèbarvnega taljenega stekla.     $ evangelije in ne ostalih, ter tudi temeljno zau- panje v sporoèilo evangelijev samih, ki je bilo izgubljeno predvsem, ko je na biblièno sce- no nastopila kritika oblik. +            Kaj pravzaprav pomeni zaupanje v Novo zavezo? Kaj nam to pomeni danes, ko nam je s pomoèjo raznih ved preteklost bli`e in dobesedno sprejemanje pisane besede nikakor ne pride veè v poštev? Najprej je potrebno poudariti, da to ne pomeni zavraèanja kritiènega preuèevanja. Strokovno analiziranje in reflektiranje je po- vsem legitimno in ne izra`a zavraèanja a prio- ri. Gotovo je res, da moramo tekom èasa, ki prinaša spremembe, naše sprejeto verovanje vedno znova preèišèevati. Slepa vera ni na mestu, kar velja tudi za naš pogled na evan- gelije. Ne smemo se dr`ati zacementiranih ozkih pogledov in zavraèati (metodologij) modernih spoznanj zgolj zato, ker bi bili z njimi postavljeni pod izziv. Z razvojem ek- segetskih znanosti se je naš pogled na Sve- to pismo v mnogoèem spremenil. Poglobilo se je razumevanje nastajanja in razvoja judov- skih in kršèanskih svetih spisov. Preuèeva- nje z razliènih vidikov nam je doprineslo ogromno novih spoznanj, vendar po drugi strani tudi novih dvomov. Èeprav nas mnogi tako zgodovinski kot literarni izsledki postav- ljajo pred izziv, se jih ne smemo ustrašiti in jih zato zavraèati. Na koncu koncev je to, kar lahko preuèujemo, zgolj èloveški element, ki je omejen in poln napak, Bo`ji pa nam vedno ostaja nedosegljiv. To je pomembno dejstvo, ki so ga pozabili mnogi strokovnjaki, ki so tekom svojega raziskovanja zavrgli kršèanstvo. S preuèevanjem nam oddaljena zgodovi- na postaja bli`ja in okviri razmišljanja antiè- nega èloveka se nam razjasnjujejo. Popolnoma jasno je, da niti ena knjiga Svetega pisma ne prinaša popolne, objektivne, zgodovinsko toè- ne resnice, ampak so vse knjige — tudi tiste, ki imajo za primarni cilj poroèati o zgodovin- skih dogodkih — sad vsaj delne teološke ref- leksije. To velja tudi za evangelije, ki niso Je- zusove zgodovinske biografije, ampak knjige, ki iz štirih razliènih teoloških zornih kotov opi- sujejo resnièno Jezusovo zgodbo. Konkretno zgodovinsko jedro je tako prikazano na teo- loški naèin. Ko torej govorimo o zaupanju, mislimo s tem preprièanje, da evangeliji slonijo na dejanskih dogodkih ter da je njihova teo- loška refleksija le-teh pristna refleksija najz- godnejših skupnosti, ki se je oblikovala na pod- lagi Jezusovega uèenja in delovanja, in ne sa- movoljna kreacija. Priznavamo torej doloèeno zgodovinsko toènost ter skladnost teološke us- meritve z Jezusovimi besedami in dejanji. Res je sicer, da vsi dogodki in besede v evangeli- jih niso historièni fakti, toda srce evangelijev je ravno konkretna zgodovinska resnica. Po drugi strani je res tudi, da se je teološki raz- mislek o dogodkih v zvezi z Jezusom razvijal in oblikoval, preden je dosegel tako jasnost, kot je prikazana v evangelijih, toda njegov izvir je Jezus sam in njegovi uèenci. Razmislek se ni oblikoval samovoljno, ampak med njego- vimi uèenci, s pogledom uprtim zgolj in samo v Jezusov dogodek. Neko temeljno zaupanje v štiri evangelije torej ostaja na mestu, pa èeprav se je pomen zaupanja spremenil in ne pomeni veè nepre- mišljenega sprejemanja, ki ne zna loèevati raz- liènih ravni sporoèanja in ki meša zgodovin- sko resnico s teološko. ,       ( - !   V primerjavi s kanoniènimi evangeliji je raziskovanje “skritih tradicij” postavljeno na manj trdne temelje in je zato veliko bolj ne- gotovo in zaznamovano z veè te`avami. Naj- veèja izmed njih je gotovo pomanjkanje za- dostnega gradiva. Na voljo imamo veliko manj rokopisov, ki bi jih lahko primerjali $  # med sabo. Za razliko od kanoniènih evan- gelijev, ki so nam na razpolago v mnoštvu manuskriptov iz razliènih okolij in dob, je apokrifne dokumentacije pravzaprav zgolj za vzorec. Primerjava med razliènimi verzijami je zato mogoèa v zelo redkih primerih. Na- dalje je jasno, da predstavljajo veèino ohra- njenih tekstov kasnejši prevodi in prepisi, ki so nastali na podlagi veliko zgodnejših zapi- sov. Veliko ohranjenih besedil je nepopol- nih in unièenih, mnogokrat imamo ohranje- ne le fragmente, ki predstavljajo zgolj maj- hen delèek celotnega besedila. Poleg malo ohranjenih besedil so nam tako v pomoè le še reference, ki jih najdemo pri cerkvenih oèe- tih. Vendar pa so tudi te navedbe mnogo- krat nejasne, saj velikokrat sploh ne vemo, katero besedilo ima doloèen cerkveni oèe v mislih. Njihovo imenovanje tekstov ni poe- noteno, kar nekaj navedenih besedil v patri- stiènih delih pa tudi (še) ni bilo odkritih. Pomembno dejstvo, ki se ga mora zavedati vsak interpret, je, da so zaradi pomanjkanja virov jasni zakljuèki mnogokrat zgolj utopièna misel. Ker najveèkrat razliène verzije istega spi- sa ne obstajajo, ne moremo slediti razvoju in spremembam, ki so se gotovo dogajale. Zato pri nekaterih tudi te`je opredeljujemo pove- zavo z Novo zavezo. “Velike” teorije in po- drobne opredelitve glede razliènih apokrifnih del, ki se pojavijo sem in tja v šolanih krogih, slonijo na mnogih domnevah in nepotrjenih predpostavkah. Kar je popolnoma oèitno, je zgolj to, kar nam povedo sedaj obstojeèi kon- kretni zvitki in kodeksi, ki jih imamo na voljo. Sicer nam lahko povedo marsikaj, toda varo- vati se moramo skušnjave, da v njih preberemo preveè. Zaèeti je potrebno torej z mislijo, da poglabljanje v apokrife in njihov polo`aj v zgodnjekršèanski tradiciji omejuje dejstvo, da se je veliko dokumentov izgubilo tekom zgo- dovine. In `e to dejstvo nam v bistvu lahko pove veliko. Èe se doloèena tradicija ni ohra- njala in reproducirala, je tekom èasa seveda zamrla, kar pa pomeni, da iz takega ali dru- gaènega razloga ni imela prihodnosti. Apo- krifi so bili v prvih stoletjih jasno zavrnjeni, kar jih je odvrnilo na rob, toda tudi margi- nalne skupine so v zgodovini velikokrat pre- `ivele in popularni spisi so še vedno našli skriti kotièek, kjer so tiho in na skrivnem obstajali naprej. Z apokrifnimi evangeliji ni bilo tako. To ka`e na dejstvo, da so zašli v neko slepo ulico, kjer se jim je pot iz takega ali drugaè- nega razloga zaprla. .   /  0* Sama oznaka “evangelij” za apokrifna be- sedila je pravzaprav problematièna, saj je zvrst evangelij predmet mnogih razprav in pole- mik. Te`ava nastane `e samo pri kanoniènih spisih, medtem ko primerjava z raznolikim korpusom apokrifnih besedil vse skupaj še bolj zaplete. Do nedavnega so se razlage o zvrsti vrtele zgolj okoli štirih kanoniènih be- sedil, medtem ko so bili apokrifi a priori sma- trani kot sekundarni in spekulativni. Evan- gelij je bil vèasih oznaèen kot zvrst sui generis, vendar se je to gledanje opustilo; spremenil se je tudi odnos do relacije z apokrifi, ki niso veè takoj na zaèetku tretirani kot inferiorni. Danes imamo na voljo veè pogledov in raz- lag, ki `elijo definirati zvrst evangelija in se opredeliti do odnosa med priznanimi in ne- priznanimi spisi. Zmeda je precejšnja in tudi razumljiva, saj je vprašanje o literarni zvrsti moderen poizkus kategoriziranja. Vendar pa to v bistvu ni niè slabega, saj so klasifikacije pomembne za naše la`je razumevanje vpra- šanj. Pomembno je zgolj to, da imamo pred oèmi veè razliènih zornih kotov, da tako do- bimo èim širšo sliko. Neizpodbitna dejstva, ki jih lahko izpostavimo, pa so sledeèa: Kanonièni evangeliji so glede na apokrife samosvoja “vrsta”, saj so si v osnovi zelo po- dobni. Stvari pa kljub temu niso tako eno- stavne, saj jih po drugi strani loèujejo tudi pomembne razlike, zato so literarno precej $       te`ko doloèljivi spisi. V grobem imajo na- rativno sestavo in jih do doloèene mere lahko primerjamo z antiènimi biografijami. Vendar pa so na nek naèin tudi nekaj posebnega, saj vsebujejo tradicijo o Jezusu in so namenje- ni kršèanskim naslovljencem. Vsi vsebujejo pripovedi o Jezusovem delovanju, smrti in vstajenju. Reflektirajo zgodnje oznanilo in predpostavljajo vero in doloèeno predhodno znanje bralcev oziroma poslušalcev.3 Na zaèetku je imela beseda evangelij po- men veselega sporoèila o uresnièitvi odreše- nja, ki ga je Bog oznanil ljudem. V tem oz- nanilu ima centralno vlogo Jezus, ki je Kri- stus, v katerem je uresnièeno odrešenje. Ter- min je razvil predvsem apostol Pavel, ki ga v svojih pismih uporablja konstantno, èeprav ne popolnoma konsistentno.4 Kot oznaka za pisane besede pa se je beseda evangelij zaèela uporabljati kasneje. Toène prelomnice ne moremo doloèiti, vsekakor pa je bila v upo- rabi `e sredi drugega stoletja, kar je vidno iz pisanja Justina okoli leta 150 in predvsem iz Ignacijevih del kakih trideset let kasneje. (Ig- nacij kot evangelije priznava zgolj Marka, Mateja, Luka in Janeza.) Apokrifni evangeliji so po svoji strukturi precej drugaèni, saj niso zaokro`ene celote, ki bi v pripovedi zaobjemale Jezusovo uèe- nje in delovanje ter smrt in vstajenje. So ve- liko bolj enostranski, saj se osredotoèajo npr. zgolj na Jezusove izreke (npr. Toma`ev evan- gelij), pripovedi o otroštvu (npr. Jakobov protoevangelij), ali pa so gnostièni traktati, ki vsebujejo razprave, govore in dialoge, ki razvijajo gnostièni mit ali teološko refleksijo doloèene skupnosti (npr. Evangelij resnice, Judov evangelij, Filipov evangelij ...). Èe v definicijo zvrsti evangelija vkljuèimo dejstvo, da vsebuje pripovedni okvir o Jezusovem de- $  “Ne budite in ne motite ljubezni, dokler se veseli” / Visoka pesem (Vp 2, 7), 2007. Risba s tušem na papir. # lovanju, kar je skupni imenovalec sinoptikov in Janeza, apokrifni evangeliji veèinoma iz- padejo iz kategorije, še mnogo veè pa jih iz- pade, èe vkljuèimo še zahtevo, da je evangelij zaokro`ena celota, ki kulminira v poroèilu o pasijonu in vstajenju. Seveda pa obstaja- jo tudi širše opredelitve. Helmut Koester v skladu s svojo teorijo o zgodnjem nastanku mnogih apokrifnih del in s pogledom upr- tim bolj v vire tradicije (iz katerih so jemali evangelisti) kot konène izdelke, evangelij kot zvrst opredeli precej široko: “... all those wri- tings which are constituted by the transmis- sion, use, and interpretation of materials and traditions from and about Jesus of Naza- reth”.5 Ne glede na to, za kakšno opredeli- tev se na koncu odloèimo, s tem ne spreme- nimo faktov, ampak si le pomagamo pri ana- lizi. Vsaka opredelitev je odsev našega pogle- da na evangelije in na naše razumevanje me- sta nepriznanih besedil z istim naslovom. Ker so mnogi apokrifi kro`ili pod naslo- vom evangelij, to pomeni, da se jim je `ele- la zagotoviti doloèena avtoritativnost in napra- viti aluzija na štiri spise, ki so postali znani pod tem imenom. Zato je kljub vsemu la`je, da pri naslavljanju obdr`imo ta naziv, ki jim je bil pridan, èetudi je jasno, da obstaja velika razlika med njimi in uradno sprejetimi evan- geliji. Tako jih tudi la`je odmejimo od ostalih apokrifnih spisov, ki so primerljivi z novoza- veznimi spisi. Poleg apokrifnih tradicij o Je- zusu je bilo namreè napisanih tudi veliko apo- krifnih pisem, del apostolov, apokalips itd.6 Zgodnjekršèanska pisana beseda je oèitno imela ogromen vpliv in je vzpodbudila nasta- nek neštevilnih interpretacij in imitacij. Toda meje so se postavile `e precej zgodaj. Èeprav na zaèetku še niso bile fiksne in so bile tudi do doloèene mere raztegljive, pa najbr` nikoli ni obstajalo obdobje nekritiènega sprejema- nja vsega po vrsti. Pregled skozi apokrifne evangelije in vprašanja o nastanku kanona bomo predstavili v naslednjih številkah. $  Viri in literatura Buttrick, G. A., Kepler, T. S., Knox J., May, H. G., Terrien, S., Bucke, E. S. The Interpreter’s Dictionary of the Bible. Nasville: Abingdon Press, 1962. Elliot, J. K. The Apocryphal New testament (A Collection of Apocryphal Christian Literature in an English Translation). Oxford: Clarendon Press, 2005. Freedman, D. N., Herion, G. A., Graf, D. F., Pleins, J. D., Beck, A. B. The Anchor Bible Dictionary. New York: Doubleday, 1992. Green, J. B., McKnight, S., Marshall, I. H. Dictionary of Jesus and the Gospels. Leicester: Intervarsity Press, 1992. Jenkins, Philip. Hidden Gospels: How the Search for Jesus Lost Its Way. New York: Oxford University Press, 2001. Kittel, Gerhard. Theological dictionary of the New Testament (volume 2), Grand Rapids: WM. B. Eerdmans Publishing Company, 1964. Koester, Helmut. Ancient Christian Gospels (Their History and Development), London: SCM Press, Philadelphia: Trinity Press International, 1990. 1. Trezen premislek o fenomenu navdušenja javnosti nad najdbami pozabljenih apokrifnih spisov ter o teh tekstih samih na splošno v berljivi in precej poljudni obliki dobro poda Philip Jenkins. Prim. Philip Jenkins, Hidden Gospels: How the Search for Jesus Lost Its Way, New York, Oxford University Press, 2001. 2. Teorija v svoji grobi obliki ni nova, saj je postala znana `e z mednarodno uspešnico Sveta kri in sveti gral, katere avtorji so Michael Baigent, Richard Leigh, Henry Lincoln in je prviè izšla leta 1982. 3. Prim. J. B. Green, S. McKnight, I. H. Marshall, Dictionary of Jesus and the Gospels, Leicester, Intervarsity Press, 1992, “gospel (genre)”; D. N. Freedman, G. A Herion, D. F. Graf, J. D. Pleins, A. B. Beck, The Anchor Bible Dictionary (Volume II), New York, Doubleday, 1992, “gospel genre”; G. A Buttrick, T. S Kepler, J. Knox, H. G. May, S. Terrien, E. S. Bucke, The Interpreter’s Dictionary of the Bible (Volume II), Nasville, Abingdon Press, 1962, “gospel (message)”. 4. Prim. Gerhard Kittel, Theological dictionary of the New Testament (volume 2), Grand Rapids, WM. B. Eerdmans Publishing Company, 1964, “euangélion”, predvsem 729–735. 5. Helmut Koester, Ancient Christian Gospels (Their History and Development), London, SCM Press, Philadelphia, Trinity Press International, 1990, 46. 6. Prim. J. K. Elliot, The Apocryphal New testament (A Collection of Apocryphal Christian Literature in an English Translation), Oxford, Clarendon Press, 2005.