Leto II.
V Celju, dne 13. junija 1907.
St. 28.
NARODNI LIST
Glasilo narodne stranke za Štajersko.
Izhaja vsak četrtek; ako je ta dan praznik, pa dan poprej. — Vse pošiljatve (dopisi, reklamacije, vprašanja itd.) je pošiljati na naslov: ,,Narodni List" » Celju. — Reklamacije so poštnine proste. — Uredništvo: Graška cesta štev. 1.
»Narodni List" stane za celo leto 4 K. za pol leta 2 K, za četrt leta 1 K. Za Ameriko in druge dežele na leto 5 K 60 vin. Naročnina se plačuje vnaprej. - Posamezna Številka stane 10 vin.
Oglasi se računajo po 20 vinarjev ena petit vrsta. — Pri večkratnih objavah znaten popust po dogovoru. Pristojbine za oglase je plačevati po pošti na naslov: »Narodni List" v Celju.
Naši poslanci in državni zbor.
Dolgo smo molčali, danes pa moramo izpre-govoriti odločno besedo o slovenskih poslancih v bodočem državnem zboru. Vprašanje, ali se vsi slovenski poslanci združijo z vsemi Hrvati in Srbi v močen naroden klub. v sramoto Slovencev in vsled krivde Slovencev še danes ni rešena. Slovenski volilci zahtevajo enkrat odločitev.
Ali se doseže skupen klub ali ne. o tem bode le dvoje odločilo. Skupneg^a kluba ne bode, ako se nahajajo med slovenskimi poslanci vladni hlapci, ki se pokorijo prizadevanju vlade, naj narodnostni boji iz državnega zbora izginejo, to je, naj se tudi Slovenci izpolnitvi vseli narodnih zahtev odrečejo. To vlada hoče. In če ktera skupina slovenskih poslancev deluje zoper močno narodno zastopstvo južnih Slovanov, narod ne more drugače soditi nego, da so ti poslanci vladni hlapci in izdajalci svojega naroda. Če pa dotični poslanci hočejo tajiti, da so iz tega razloga zoper enotno narodno zastopstvo, preostaja samo eno: Zoper jugoslovanski klub, v kterem bi bili poslanci vseh strank združeni, so edino iz strankarskih, torej iz sebičnih namenov. »Slov. Gospodar'1 je že pred volitvami grozil, da poslanci, ktere narodna stranka podpira, ne bodo sprejeti v skupen klub ter bodo obsojeni k brez-pomembnosti. ker bodo umetno osamljeni. Iz zanesljivega vira vemo, da je na Štajarskem tudi sedaj edino Maribor (dr. Korošec, Pišek in Roškar) zoper skupen klub. Zakaj ? Iz grdih sebičnih namenov. Grda strankarska sebičnost jim narekuje prizadevanje, da bi nektere slovenske poslance zlasti Hribarja, Robleka in Ježovnika osamili in sprejem teh odličnih mož v skupni klub zabranili. Zakaj? Zaradi prihodnjih volitev! Korošec v svoji domišljavosti upa, da Roblek in Ježovnik potem ne bosta mogla za svoje volilce nič doseči, da bodo vsled tet:a volilci nezadovoljni in bodo prihodnjič spet volili po duhovniškem komandu. Glede te nam nasprotne skupine poslancev izrecno trdimo, da so zoper močen naroden klub ne iz enega, ampak iz obeh tu navedenih razlogov: klečeplaztvo pred vlado in strankarska sebičnost.
V tem oziru se pa Slovenci v našo sramoto razlikujemo od vseh drugih Slovanov, menda zato, ker nam najboljše gre in ker kot narod nič več ne potrebujemo?! Med Čehi je kakih pet strank, ki so si pri volitvi ljuto nasprotovale. Tudi za naprej ostanejo sicer te stranke, a poslanci vseh strank se združijo v enoten naroden klub. Enako čitamo o Poljakih in celo o Malorusih. In mi Slovenci in Hrvati ? Mar nam ni treba narodnega zastopstva, ampak konfesijonalno breznarodno! ?
Znamenja kažejo, da se ta vroča želja slovenskih brezdomovincev ne bode uresničila. Z veseljem moramo pozdravljati v tem oziru možatost primorskih poslancev, ki so neustrašeno zavzeli edino narodno stališče. Sklep, ki se je storil v isterskem Pazinu od narodnih zaupnikov ter od poslancev dr. Laginje, Mandiča, Spinčiča in dr. Rybilfa, mora razradostiti vso slovensko javnost. Vsi slovenski, hrvaški in srbski poslanci se morajo zediniti v eden skupen naroden klub, če bi pa en del slovenskih poslancev tega ne hotel, Hrvati ne bodo več služili eni slovenski strankivnjenemrabeljskemposluzoper drugače misleče Slovence, kakor se je to žalibog godilo v zadnjem državnem zboru. Ta sklep mora vse Jugoslovane tem bolj veseliti, ker sta pri istem udeležena dva duhovnika,
h katerima lahko gre dr. Korošec v šolo, poslanca Spinčič in Mandič!
Nam se mora priznati, da smo bili v zadevi tvorbe kluba v državnem zboru doslej polni samo-zatajevanja in smo v tem smislu pisali in sklenili znano resolucijo, vse to samo iz narodnih nagibov, ker kot narodna stranka moramo želeti, da bode se Slovence v državnem zboru kot narod upoštevalo. Položaj je zdaj za Jugoslovane morebiti ugodnejši nego kdaj poprej. Italijani so bili pri volitvah hudo poraženi in so izgubili večino v Istri in Gorici, v Trstu so pa prišli ob vsa poslanska mesta. Jugoslovani so postali tndi za državo mnogo važnejši činitelj ,nego dosedaj ravno z ozirom na Italijo. Znana je velika napetost med Avstrijo in Italijo in znano je tudi, da se vlada ravno iz vojnih razlogov v zadnjem času za naš jug tudi v gospodarstvenem oziru mnogo bolj zanima in trudi. Na drugi strani so tudi nemške narodne stranke mnogo izgubile. In v tem ugodnem položaju naj bi bili ravno Slovenci oni slepci, Ki bi svoj vpliv zaigrali in iz malenkostnih vzrokov onemogočili skupno postopanje vseh od naroda izvoljenih zastopnikov na Dunaju! Pa razporoka ovira skupen klub! Ta edini ugovor naših klerikalcev je tako bedast, da se Bogu usmili. Ali Slovenci res nimamo nič nujnejšega nego zasi-gurati klerikalcem zakramentalni značaj zakona? Zastopstvo, ki se postavlja na to stališče, se ne more imenovati zastopstvo naroda, ampak k večjemu cerkveno zastopstvo. In zakramentalnemu zakonu povrh od slovenskih neklerikalnih poslancev ne preti nikaka nevarnost. Roblek in Ježovnik zastopata dosedajno stališče, če bi se pa Hribar vzdržal v ti točki glasovanja, bi klub zategadel ne razpadel! Slovenci moramo biti veseli, da je dobil Trst in da je dobila Koroška slovenskega zastopnika kljub vsem težavam, ne da bi hoteli zastopnike teh za naš narod važnih postojank spraviti ob njih vpliv s tem, da bi se jih hotelo hujskati in izrabljati zoper napredno mislečega zastopnika slovenske metropole Ljubljane. Če bi RybaF šel v klub, ki Hribarja izključuje, je gotovo, da pri prihodnjih volitvah pade in izgube Slovenci tržaški mandat.
Ne vemo sicer, kak bode uspeh pri tvorbi skupnega kluba. V resnem trenutku pa kot rodoljubi in kot Slovani dvigamo svarilen glas zoper prokletstva vredno cepljenje močij našegazastopstva v državnem zboru. Če bi se pa vendar zoper naše pričakovanje ne doseglo skupnega kluba, potem smatramo kot dolžnost Robleka in Ježovnika, da ne gresta delat dr. Šušteršiču tlako zoper napredne narodne Slovence. V tem slučaju je edino pravilno, ako se približata s Hribarjem, Grafenauerjem, in Štrekljem vred tržaškim in isterskim poslancem, ki se naj združijo z Dalmatinci. Ta skupina bi bila po številu in moralni sili močnejša nego breznarodni klub slovenskih klerikalcev. Če bi se ta jugoslovanski klub združil s češkim, tvoril bi s tem najmočnejšo stranko v avstrijskem državnem zboru.
Narodna stranka je takoj po volitvah na shodu najodličnejših narodnjakov spodnje Štajerske zavzela svoje stališče in priporočala enotno narodno zastopstvo v državnem zboru. Čudimo se, da struja štajerskih slogašev še ni našla prilike svojo voljo odločno izraziti. Danes pa ima v Mariboru štajerski narodni svet sejo, pri kteri se bode bavil tudi s tvorbo enotnega kluba Jugoslovanov. Pričakujemo, da bode narodni svet govoril jasno besedo in da se je bodo poslanci v narodnem svetu zastopanih strank — držali!
Ali se je res šlo za vero ?
Dan na dan, teden za tednom je bilo v »Slovencu"' in »Slov. Gospodarju" citati: kristjani, vero hočejo odpraviti, križe iz šole pometati, veronauk odpraviti, za ločitev zakona so itd. Ne volite kandidatov narodne stranke, gre se za vero, za Vašo najdražjo svetinjo. In iz sto in sto£V. je bil0 vsako nedeljo slišati enake stvari m v sto in sto spovednicah se je po celem Spodnjem Štajerskem govorilo enako. V imenu vere so lagali itu >,bre-kovali posvečeni duhovniki najpoštenejše, naj-vzglednejše može in rodbine, v imenu vere so hujskali brata proti bratu, ženo proti možu. otroka proti očetu. V imenu vere se je nahuiskalo žene, da so bile ponekod najstrastnejše agitatorke proti kmečkim kandidatom. V imenu vere so ti gospodje pregovorili v savinski dolini več deklet in jih podkupili, da so se lažnjivo izdajale za nezakonske hčerke g. Robleka, da so gospodje pri tem imeli pri nerazsodnih ljudeh agitacijsko sredstvo v rokah.
Vsa ta divja gonja je rodila žalosten sad. Omenili smo že zadnjič Nežo Šmidl iz Pirešce v občini Petrovče, ki jo je popadla verska blaznost. Ko je bil g. Roblek postavljen kandidatom, ji je bil jako povolji; rekla je, da boljšega moža ni najti, da je krščanski mož in v vseh rečeh veščak; v štirinajstih dneh je bilo vse drugače; obreko-vala je Robleka in hudo agitirala za Povaleja; pravila je povsod: če Roblek zmaga, ne bo več mašnikov, cerkve bojo proč, razporoka bo itd.; bila je nahujskana k temu od žalskega kaplana dr. Jančiča in od znanega hujskača Martina Led-nika. Po izidu volitev je zblaznela in kričala vse mogoče o veri in duhovnikih; v mirnejših trenutkih pravi, da ji je to vse povedal dr. Jančič. Doktore! V imenu vere ste ubogo ženo napravili za žrtev volilnega boja; vemo. da vas ne peče vest, ker je nimate, toda v blaznico spadate v prvi vrsti vi.
Ali pa se je res šlo za vero? Ne! ker ni v nevarnosti! Le čujte! Pater Anzelm iz nazarskega samostana je bil hud agitator za Robiča proti Je-žovniku. Tudi glede tamošnjega okraja je »Slov. Gospodar' teden za tednom vpil: gre se za sveto vero. In duhovščina je z vso paro delala za Robiča z geslom: gre se za sveto vero. Ko je pa več naših mož, ki vsak čas nastopijo kot priče, vprašalo patra Anzelma, če se mu res gre pri agitaciji za vero, je ta odgovoril: „Ne za vero, gre se za stranko."
Tako je! To je prava beseda! In dasi je »Slov. Gosp." stokrat in tisočkrat tajil, da se ne gre za nadvlado duhovščine in duhovske stranke, je s temi par besedami, ki jih je pater Anzelm pač preodkricosrčno izpovedal, povedano dovolj. Da, šlo se je dr. Korošcu in njegovim drugom za stranko, za nadvlado in za moč duhovniške stranke, ki se je skrila za ime »kmečka zveza".
In še en dokaz za to:
»Slov. Gosp." in »Slovenec" sta pred volitvami dosledno pisala, da, če zmagajo Roblek, Ježovnik in drugi, bo vera uničena, bode zakon razrušen, sploh francoske razmere pridejo. Takrat sta lagala v imenu vere.
A kaj piše »Slovenec" sedaj? Nedolgo temu je prinesel članek, v katerem (skoro bi rekel!) slavi Robleka in Ježovnika kot moža, ki se nista izrekla za svobodno šolo in za razporoko in sta sploh dobra kristjana. Vidite, ljudje božji? Pred volitvami sta bila največja falota, bila sta proti veri in proti vsemu dobremu, zdaj sta pa naenkrat
prav krščanska človeka! Ali ni to višek podlega in nepoštenega boja?
Jasno izhaja iz tega: Dr. Korošcu in njegovim pandurjem se ni šlo za vero in sploh za nič svetega, najmanj za narodnost, šlo se jim je za gospodstvo, moč in nadvlado duhovščine nad slovenskim ljudstvom. Vero so le hudobno, podlo izrabljali, dobro vedoč, da je naše ljudstvo verno do dna duše, obenem pa še tudi nepoučeno in lahkoverno dovolj, da mu pod krinko vere lahko marsikaj natvezijo.
A prihaja čas, gospodje, ko preneha tudi to. Prihaja čas, ko bo prava vera postala še globlja, a se ne bo dala več rabiti kot pretveza političnemu gospodstvu.
Iz političnega sveta.
Prestolni govor.
Cesar izreče v prestolnem govoru veselje nad delovanjem v preteklem državnozborskim zasedanju. Potem bo naštel celo vrsto zakonskih načrtov, ki se predlože novemu parlamentu. Glede novih železnic bo poudarjal potrebo, da se upošteva južni del države — Dalmacija, Bosna in Hercegovina. Na socijalnopolitičnem polju se bo naglašala potreba, da se ustanovi zavarovanje za starost in onemoglo s t. — Nadalje bo napovedal cesar nov brambni zakon z dveletno vojaško službo in vojaški kazenski zakon. — Končno bo omenil dobro razmerje z vsemi državami, da so se tudi razmere s Srbijo z b o 1 j š a 1 e ter bo izrekel željo, da bi se dosegel mir med narodi.
Krščanski socijalisti so v svoji seji dne 10. t. m. sklenili sprejeti v svoj klub tudi klerikalce iz Štajerske, Zgornje Avstrijske in Solnograške. Tudi so izjavili, da zahtevajo za sebe mesto zborničnega predsednika. Kandidirali bodo za to najbrž dr. Weiskirchnerja. V narodnih vprašanjih so sklenili iti vedno skupno s ostalimi nemškimi strankami. Kakor vedno! Kristjane se imenujejo, za pravične bi radi veljali, pri tem pa so z drugimi nemškimi strankami vred najhujši kri-vičniki. Naši klerikalci pa bodo dr. Luegerju še vedno lizali pete.
Češki socijalni demokratje še niso prišli do sklepa, ali naj vstopijo češki socijalistični poslanci v skupni socijaldemokratični klub, ali naj tvorijo posebno skupino.
Kakor najnovejša poročila pravijo, so se odločili za vstop v skupni klub.
Vprašanje predsednika nove zbornice stoji še vedno samoobsebi razumljivo v ospredju političnih razmotrivanj. »Narodni Listy", veliki češki dnevnik, pišejo, da bodo slovanske stranke se odločno uprle kandidaturi dr. Weisskirchnerja ter vsakega Nemca sploh predsednikom. Slovani so v večini, četudi mali, in zato jim pripada mesto predsednika. Kot kandidatje se imenujejo Herold, Kramaf in Začek.
Jugoslovanski poslanci se snidejo v soboto 15. t. m. na posvetovanje glede skupnega klnba na Dunaju.
Kateri so jugoslovanski poslanci?
Že v par številkah smo govorili o jugoslovanskih poslancih, ki bi naj tvorili na Dunaju enoten jugoslovanski klub, kateri bi v narodnih vprašanjih nasproti vladi in Nemcem nastopil kot združena sila. Da naši čitatelji vedo, kateri so ti jugoslovanski poslanci, jih v sledečem navedemo ter označimo njih politično mišljenje: 1. Štajersko: Roblek in Ježovnik (naprednjaka), dr. Korošec, dr. Benkovič, dr. Ploj, Pišek in Roškar (klerikalci). 2. Koroško: Grafenauer (Slovenec). 3. Kranjsko-. Hribar (naprednjak), dr. Šusteršič, dr. Krek, Povše, Šuklje, dr. Kočevar, Gostinčar, Žitnik, Demšar, Jaklič in Pogačnik (klerikalci). 4. Goriško: Štrekelj (naprednjak), dr. Gregorčič, dr. Fon (klerikalca). 5. Trst: Dr. Rybaf (narodni radikalec). 6. Istra: dr. Laginja, Spinčič, Mandič (hrvaški radikalci). 7. Dalmacija: Baljak in Bjeladinovič (Srba), Tresič in Biankini (hrvaška radikalca, nasprotnika dr. Šusteršičeve »dunajske" politike), Perič, Vukovič, Ivčevič, Ivančevič, Prodan, Du-libič in Bulic (Hrvatje, prijatelji »Dunaja"). V vsem je torej 37 jugoslovanskih poslancev, ki bi tvorili enoten klub.
Manifestačni shod za slovanska vseučilišča je priredilo dne 9. t. m. slovansko dijaštvo v Pragi. Za slovensko vseučilišče je govoril dr. Mi-hajlo Rostohar. Med drugim je omenjal, da je na
Štajerskem 2 08 nemških uradnikov na mestih, katera bi morali zavzemati Slovenci.
Slavje 40letnice kronanja v Budimpešti
se je za Madžare klaverno končalo. Kakor vedno, so Madžari hoteli tudi ob tej priliki kovati za sebe kapital na nepošten in neodkritosrčen način. Hoteli so doseči, naj bi dal cesar nekako pred-sancijo ustavnim garancijam. To je cesarja spravilo v nevoljo in predno so si madžarski mogotci to mislili, je že dne 11. t. m. odpotoval. V madžarskih vladnih krogih in sploh v političnem svetu je vzbudilo to veliko presenečenje.
Ukrajinski ali maloruski poslanci se bodo strnili v državnem zboru vkljub sicer vladajočim nasprotsvom v enoten klub. Izvoljeni so v Ukrajini (vzhodni del Galicije) poslanci štirih strank. 32 poslancev ima maloruski narod in so razdeljeni na sledeče stranke: 1. Staro-rutenci (Rusofili), ki se bojujejo za misel, da so Malorusi in Velikorusi en narod, in so po mišljenju konservativci, imajo 5 poslancev; 2. Mlado-rutenci ali narodni demokratje, ki z vso vnemo zastopajo idejo samostojnosti maloruskega naroda in so napredni skozinskoz, imajo 22 poslancev; 3. radikalna kmečka zveza, ki je v idejah sorodna narodnim demokratom, a se v prvi vrsti bojuje za kmečke koristi, ima tri poslance; 4. socijalno-demokratična 2 poslanca. — Klerikalne stranke, kakor obstojajo pri nas, v Ukrajini ni.
»Viteški" Madžari.
V ogrskem državnem zboru se je zgodil dne 7. t. m. škandal, kakor jih parlamentarna zgodovina pozna malo. Pred par meseci je rumunski poslanec Vajda ostro napadel Madžare zaradi njihovega zatiranja nemadžarskih narodnosti. Madžarski prenapetneži so bili kar besni in Vajda se ni smel več prikazati v državnem zboru. Dne 7. t. m. pa je na zahtevo volilcev zapet šel v zbornico. Madžari so začeli divjati kakor obstreljeni bivoli. Seja se je morala prekiniti. Med tem so največji madžarski divjaki izsuvali poslanca Vajdo iz zbornice na najnesramnejši način. In ti junaki žalostnih postav še govore o svoji kulturi?! To je ravno tako, kakor če slovenski klerikalci pravijo, da so — narodni.
Madžarski nestrpneži — zaščitniki nasilstva in krivice.
Na drugem mestu sporočamo, kako azijatsko divje in surovo so napadli madžarski poslanci rumunskega poslanca Vajdo. Rumunski poslanci
—	v njih imenu poslanec Manin — so nato dne 10. t. m. ostro protestirali proti takemu nasilstvu ter predlagali, naj zbornica sklene, da se je z dejanskim napadom na Vajdo kršila poslanska nedotakljivost in da se vsa zadeva izroči imunitetnemu odseku. Madžari so nato začeli besneti in divjati in so odklonili ta predlog z 99 proti 54 glasovom.
Poljska ljudska stranka,
katere vodstvo je v resnici v kmečkih rokah in ki si je pri zadnjih volitvah pridobila 17 poslancev, se ne priklopi skupnemu poljskemu klubu. To izjavlja v svojem glasilu.
Odlikovani minister.
Cesar je ogrskemu ministrskemu predsedniku Wekerlu podelil veliki križec Leopoldovega reda.
V veterinarski svet v poljedelskem ministrstvu na Dunaju sta poklicana za Kranjsko gg. Povše, drž. poslanec in Pire, ravnatelj c. kr. kmet. družbe za Kranjsko.
—	Za Štajersko sta poklicana grof Attems in veleposestnik Dehne.
Shod avstrijskih deželnih odbornikov na Dunaju.
Dne 9. t. m. so se sešli deželni odborniki iz vseh avstrijskih kronovin in so se posvetovali glede zboljšanja deželnih financ. Storili so važne sklepe, kot posebno važne navaja časopisje: sklep, da se zahteva podržavljen je vseh rudnikov in podeželjenje vseh vodnih sil.
Kmetijska centralna družba.
Knez Karol Auersperg, ki je doslej predsedoval tej izključno gospodarski združitvi av-strijsKih poljedelcev, je izvoljen v kočevskem volilnem okraju v državni zbor in je odložil mesto predsednika imenovane družbe, ker je mnenja, da mora družbi z izključno gospodarskim značajem predsedovati agrarec, ki ne posega aktivno v politično gibanje.
Volitve v zbornico na Rumunskem.
Te dni se vrše na Rumunskem, kjer je pred tedni še vršel kmečki punt, volitve v novo zbornico. Volitve v takozvani senat ali gosposko zbornico so se že zvršile in imajo tam svobodomiselne stranke večino. Sedaj se vrše volitve v poslansko zbornico. Tudi tam si je doslej svobodomiselna stranka priborila ogromno večino.
Ministerstvo Pašič na Srbskem 1
je podalo kralju ostavko (demisijo.) Pašiča je privedlo do tega koraka dejstvo, da je v srbski zbornici hud odpor, in da celo v Pašičevi stranki sami ni bil sprejet Pašičev predlog glede razpusta srbske zbornice. Po najnovejših poročilih je sestavljeno že novo ministerstvo pod predsedstvom Pašiča; le dosedanji minister notranjih zadev Protič se je moral umakniti.
Dogodki na Ruskem.
Državna duma je razpravljala dne 10. t. m. o predlogu za pomiloščenje. Minister pravosodja je izjavil, da je pomiloščenje carjeva predpravica, zato mora v imenu vlade izjaviti, da stvar ne spada v področje dume. Nastali so burni prizori, končno pa se je predlog izročil komisiji, da poroča o njem dumi v osmih dneh. — Vedno več glasov se čuje, da vlada dumo v kratkem razpusti.
Kaj bo na Portugalskem?
Kriza na Portugalskem se zelo nevarno po-ostruje. V Lizboni protestirajo vsi mestni svetniki proti kršenju ustave, ker je kralj mestni svet samovoljno in brez pravega vzroka razpustil. Prirejajo se protestni shodi, ki pa jih vlada raz-pušča, kar stopnjuje nevoljo proti kralju. Kraljica-mati nujno svari kralja, naj ne nadaljuje zapri-pričete protipostavne poti. Iz vseh mest prihajajo poročila o ljudskih shodih, na katerih zahtevajo, naj se kralj odstavi.
Velikanski vinogradniški shod.
V Montepellierju na južnem Francoskem se je minolo nedeljo sestalo 600.000 vinogradnikov iz vseh pokrajin Francoske. Ob treh popoldne so priredili velik demonstracijski sprevod po mesta. Na shodu je govoril vodja vinogradniškega gibanja Alber. V svojem govoru je naglašal, da govori v imenu 800.000 vinogradnikov ter je ljuto napadal vlado. Izgredov ni bilo.
Podržavljenje vinogradništva.
Z ozirom na vinogradniško gibanje na Južnem Francoskem je stavil socijalnodemokratični poslanec v francoski zbornici Jaures (Žorč) predlog, naj se podržavi vinogradništvo. Predlog je bil odklonjen s 505 proti 65 glasovom.
Dopisi.
Bukov žlak. Ljudska veselica, ki jo je priredilo Bralno društvo iz Gaberji preteklo nedeljo pri g. Koželju, je prav dobro uspela. Občinstva se je kar trlo. Pod okusno prirejenim kozolcem sta se vršili igri. Igrala je priljubljena godba neutrudljivo pozno v noč, za kar gre vsa čast g. A. Kuharju. Nastopil je tudi pevski zbor pod vodstvom g. Grossa z ubranimi pesmicami. Ker sta igri in sploh veselica prav dobro izpadli, je splošna želja občinstva, da se isti ponovita. Več prihodnjič.
Skale. Sedaj, ko so volitve končane, bi bilo najboljše, če bi med ljudstvom vladala prijaznost. Pa Robičevi agitatorji si zdaj ne vejo nad svojo izgubo s čim drugim pomagati, kakor z obrekovanjem in z lažmi čez Ježovnikove volilce. »Slov. Gosp." št. 30. piše, kako se je bin-koštne praznike pri Dolfu agitiralo za Ježovnika, med tem ko je bilo v cerkvi opravilo. Naj nam navede enega tistih pivcev, ki ni bil ta dan pri svetem opravilu. Če pa se ljudje pozneje v krčmi zamudijo, pa to njega nič ne briga.
Poleg drugih neslanosti tudi nekatere Ježovnikove agitatorje imenuje. Robičevih nasilnih priganjačev je svojih dejanj pač menda sram v dno duš. Sami dobro vejo, za koga se je bolj agitiralo, za Ježovnika ali za Robiča. Za Robiča so letali od hiše do hiše; osem Robičevih pristašev je cel Plešivec obletalo; celo v Pusto goro do zadnje hiše so šli silit in nagovarjat, kdor je imel Ježovnika zapisanega, naj ga prečrta in Robiča zapiše; seveda so jih nekaj vlovili, pa to jim ni nič pomagalo; na dan volitve pa so prežali na volilce, kakor mačka na miš, čakali so pri vratih in kdor je nesel glasovnico mimo, so mu klicali: daj sem, da ti jo podpišem. Eden jih je celo kar brez vprašanja podpisoval, nakar ga je orožnik opomnil, da tako se ne sme delati. Da so pogoreli, to jih zdaj strašno peče.
Iz Brežic. Brežiški Sokol priredi v ne deljo, dne 16. junija 1.1. s sodelovanjem Krškega Sokola na vrtu »Narodnega doma" javno telovadbo s srečolovom in plesom. Svira vojaška godba c. kr. pešpolka štev. 96 iz Karlovca. Zares željno smo že Brežičani pričakovali zopet kaj veselega, da pozabimo neprijetni bratski boj zadnjih dni. Brežiški Sokol je zopet kakor vsikdar
prvi, ki kliče vse brate k slogi in. skupnemu delovanju proti skupnemu sovražniku. Ves čas volilnega boja se je Sokol pridno vadil v telovadnici, da stopi med svet in pokaže, kaj zamore sloga in zastopnost. Pokazati nam hoče v nedeljo, da njegov trud ni bil zaman in da mogočno razprostira svoja krila. Ta mladi Sokol se je v primeroma kratkem času pod spretnim vodstvom zelo razvil in pošlje celo k vsesokolskemu zletu v Prago vrsto telovadcev. Zatorej prihitite v nedeljo, bratska društva. Sokoli in nesokoli, sploh vse, kar Sokola ljubi, v Brežice in pokažite mu svoje simpatije, katerih je v resnici vreden ter ga tako z mnogobrojnim obiskom bodrite k na-daljnemu delovanju, da doseže cilj, katerega si je stavil. Okoličani, pozabite na vse, kar je zadnje dni bilo, in edina Vaša misel naj bo: V nedeljo vsi v Brežice k našim vrlim Sokolom!
Iz Kalobja. Tudi pri nas smo se globoko oddahnili od volilnega boja. Vsiljivi kandidat dr. Povalej je mislil, da smo Kolobčani sami bedaki. Na dan 14. maja smo pokazali vsemu svetu, da gremo na dan. Naš gospod Kostanjevec so bili zelo razkačeni, ker nismo marali za Povaleja. Še teden pred volitvami je poslal Povalej izŠt.Jurja par mlečnozobčkov k nam, pa so jo skupili. Neki Koželj, ki fige prodaja v šentjurskem konsumu, se je bil še celo skril pod kiklo, pa tudi tam ga je doletela roka pravice, da je komaj nšel v farovž. Posebno dobro so se pokazali nekateri možje kakor Zepl, Jožek v Zakl, Dobovišek, Kre-penc, Hrovat J., Peperič, gostilničar, in še veliko drugih mož in fantov, ki so pokazali svojo zavednost. Slava vsem zavednim volilcem, ki so pokazali ta dan, da so napredni na narodnem polju. Čitajmo radi „Narodni List", naročajmo si ga v obilnem številu, kajti on nas je pripeljal do toliko sijajne zmage, katere se vsi veselimo.
Kalobčan.
Iz Radoslavec pri Malinedelji.
V št. 29. z dne 30. maja t. 1. slavnega Slovenskega Gospodarja", račil me je „prečastiti" gosp. dopisnik imenovati mogočnim v Radoslavcih kra-ljujočim pašom, navajajoč dalje, da niti v občini Radoslavci, kjer prebivam, ni g. Mursa dobil večine. Častiti gospod dopisnik ,.slavnega" Slovenskega Gospodarja naj mi blagohotno dovoli nekoliko opomb.
Kar se tiče moje osebe, mi je pač vse eno, kako me ta č. g. nazivlje, (no naj bo nverjen, ako bi bil res paša, njega še za ,.drviša" ne bi hotel!) povem mu pa odkrito, da sem več za dobro malo-nedeljskega ljudstva in pa v obče narodno pro-sveto storil in žrtvoval, kakor on, ki je nepoklican prišel v naš mirni kraj zdražb in svaj delat.
Da pa je g. Roškar dobil večino pri nas, se ni čuditi; saj je njegov sorodnik po ,.božji" milosti sedel v volilni komisiji ter delal reklamo zanj; razun tega je visel Roškarjev lepak tik mize, za ktero je sedela volilna komisija z županom kot volilnim komisarjem. Ali je taka reklama na volišču dopustna ali ne, nočem preiskovati. Opomniti imam še nesrečo, ki je zadela tukajšnjega občana g. Razlaga, katero je sicer moj „častiti" g nasprotnik v dopisu od Sv. Križa objavil, da je še imel pri tej priložnosti priliko g. Cvetka oblajati. Dan pred volitvijo so ušli konji g. Razlagu, da se je smrtno nevarno poškodoval. Po „božjem" razodenju pa je, kakor so to trdili pobožni obre-kovalci, Bog Razlaga kaznoval, ker ni hotel za „od Boga odvisnega kandidata Roškarja" glasovati. Seveda je to podlo obrekovanje na nerazsodne ljudi učinkovalo, da so iz strahu, da bi še njih ne kaznoval Bog, raje volili Roškarja, kakor pa domačina kmeta Mursa. Lepo res ni bilo to obrekovanje, tudi krščansko ne; sramovati bi se ga moral provzročitelj v dno duše, — pa pomagalo je le! — Sicer pa je g. Mursa na volilni resultat malonedeljske fare lahko ponosen'
No ,.prečastiti gospod", zdaj pa Vi meni do-kažite le en sam čin nepoštene agitacije. Le eno edino osebo mi navedite, kteri sen. s svojo »silovitostjo" branil voliti Roškarja, ali pa nasprotno ukazal Mursa. Ko se je Roškar predstavil pri Malinedelji, nisem bil niti navzoč; dokažite, ktere osebe so torej dobile piti in cigare od mene, sicer ste Vi in Vaš slavni »Slovenski Gospodar" laž-njivca!
Dozvoljujem si še povdarjati, da „duhovit" govor g. Poštraka ni posebnega vtisa naredil na zbrane, ker so se culi ironični medklici, na ktere pač g. Poštrak kot župan ne uore ponosen biti. Najdaljši govor je imel, ko je svojega poštenega soobčana čez zobe vlekel in njegovo obitelj obre-koval; to pa ni nič posebnega, to zna vsaka — podla baba!
Konštatiram pa, da je govor g. Murse naredil na navzoče najboljši utis, zato pa so ga tudi vsi razumnejši in boljši kmetje volili.
Častitemu gospodu dopisniku pa svetujem, naj se briga za svoje domače razmere, saj ima še pred nosom dovolj nemškutarije in nemškutarjev, te naj poučuje in pridobiva, nas Malonedeljčane pa naj lepo pri miru pusti, mi smo že toliko pametni, da znamo sami svojo politično pot, brez njegovih dopisov in obiskov.
A. B. starejši.
Petrovče. V Petrovčah v krasni Savin-ski dolini je romarska cerkev, katera je za celi kraj zgodovinskega pomena. Zgodovina petrovške cerkve nam pripoveduje o različnih dogodkih in spomini na nekdajno slavo navedene cerkve živijo še dandanes med našim ljudstvom. Lepa lega, rajski kraj, zdravo podnebje ter slavna božja pot, vse to je vabilo od nekdaj ljudi semkaj. Nalogo opravljati božjo službo v petrov-ški cerkvi ima od nekdaj drugi žalski kaplan, kateri je obenem katehet petrovške ljudske šole, in tukaj se nudi pravemu miroljubnemu duhovniku lep delokrog mirnega in koristnega delovanja. Večina dosedajnih petrovških kaplanov je tudi živela z domačim prebivalstvom v lepi vzajemnosti, bila je mirna in se v prvi vrsti brigala samo za svojo vzvišeno službo. Žalibog so se pa v teku zadnjega leta. odkar prihaja drugi žalski kaplan dr. Jančič v Petrovče, razmere popolnoma spremenile. Ta oznanjevalec miru in ljubezni ni samo v Žalcu, ampak tudi v Petrovčah zasejal zdražbo in razprtijo. Namesto dostojnih, tolaž-ljivih duhovniških besed so obiskovalci petrovške Marijine cerkve v teku zadnjih mesecev pri nedeljskih in prazniških cerkvenih opravilih morali slišati s petrovške prižnice besno hujskanje in strastno volilno agitacijo; tudi šmarnice, katere so se vršile vsako jutro meseca maja, rabil je dr. Jančič za volilno agitacijo. Poleg odraslih cerkvenih obiskovalcev pa so morali tudi v cerkvi navzoči šolarji poslušati katehetovo volilno agitacijo in dr. Jančič se je v svoji strasti tako daleč spozabil, da je med šolarje razdelil Pova-lejeve volilne oklice z naročilom, da jih morajo volilcem dostaviti (za vse to imamo priče in dokaze). Uprašati moramo, ali spada politično hujskanje v cerkev? Ali Sme katehet na tak način vzgajati našo mladino ? Kaplan Jančič, kateri je tujec v Savinski dolini, je strmečim poslušalcem s prižnice povedal, da je neki duhovnik prinesel hmelj v Savinsko dolino in zaradi tega bi morali Savinčani najbrže duhovnikom hvaležni biti! Kako daleč spravi vendar politična strast marsikaterega duhovnika; sicer ne bodemo preiskovali, če je kaplan Jančič iz politične strasti ali pa nevednosti izustil navedeno neresnico, ampak resnici na ljubo povemo neved-nežem, kateri pridejo kot tujci v našo Savinsko dolino in hočejo na tak način »poučevati" naše ljudstvo, da je nekdajni novoceljski oskrbnik, virtemberški rojak g. Jos. Pilger vpeljal hmeljarstvo v Savinski dolini in da je v znak hvaležnosti mnogo občin tega velezaslužnega moža imenovalo svojim častnim občanom. Ljudstvo se je kaplana Jančiča že davno naveličalo, mnogo domačinov ne obiskuje več zaradi njega lepe petrovške cerkve in občna želja je, da ta nemir sejajoči dušni pastir kmalo zapusti našo lepo Savinsko dolino.
Od nekod. Nedavno je dobil neki Slo-venec-narodnjak v S. iz Pragerskega vagon opeke iz Franc Steinklauberjeve tovarne. Ne vem, ni li znano dotičnemu, kdo je Steinklauber, ali pa nalašč naroča opeko pri tako zagrizenem nasprotniku Slovencev, kakor je Steinklauber. Kdo pa je pravzaprav Steinklauber, katerega spodnještajerski Slovenci tako pridno podpirajo?! Steinklauber je privandral pred štirimi leti iz Gornještajerskega v Pragersko, kjer si je postavil tovarno za glinske izdelke. Od začetka je bil miren — a kmalu mu je zrastel greben. Ustanovil je toli nepotrebno šulferanjsko šolo — ponemčevalnico. Pustil je loviti po raznih agitatorjih slovenske otroke. Največ nezavednih staršev, kateri so šli nemškim agitatorjem na lim, se je priglasilo iz sosednih Cirkovc, oziroma Stražgojnice; tam namreč „vrlo katoliško" deluje pedenj - jezik Melhijor Zorko. Starši pa niso s šolo prav nič zadovoljni, baje se jako slabo poučuje, tako da otrok po izstopu iz šole ne zna ne to ne ono (ne nemško, kakor tudi ne slovensko).
Ko je imel Steinklauber šulferanjsko šolo zagotovljeno, začel se je šopiriti pri raznih prilikah. Hotel je n. pr. zlesti na krmilo spodnje-
polskavske občine, v okrajni zastop slovenje-bistriški. kar se mu pa dosedaj ni posrečilo.
Iz hvaležnosti, da Steinklauber s svojo šulferanjsko šolo ponemčuje slovensko deco, prireja šulferanjske in sidmarkine veselice in družbinske večere na slovenskih tleh, razobeša pri vsaki priliki frankfurtarske cunje, agitira pri vsaki občinski, okrajni deželno in državnozborski volitvi za Nemce in nemčurje, za vse to mu odjemljejo Slovenci na tisoče in tisoče opek. Ni li to sramota? Nimamo mar dosti slovenskih narodnih tovarn za opeko, katere izdelujejo isto in še boljšo opeko kakor Steinklauber?! Slovenci imamo n. pr. v bližini Pragerskega narodno podjetje v Račah pri Mariboru, kjer se izdeluje izvrstna strešna opeka in arenažne cevi. To podjetje je ustanovljeno od narodnih mož iz Frama, Rač in okolice Maribora, kateri dosti žrtvujejo v narodne in dobrodelne namene. Največja sramota je, da preziramo narodna podjetja in podpiramo nemške tovarne!
Štajerske novice.
Za slovensko vseučilišče v Ljubljani. Slovanska večina ljudskih zastopnikov koraka dne 17. t. m. prvikrat v državni zbor. Bolj kakor kedaj je nam Slovencem dana prilika, da mogočno povzdignemo svoj glas za ustanovitev najvišjega kulturnega zavoda — slovenskega vseučilišča. Slovansko dijaštvo na Dunaju priredi dne 20. t m. veliko manifestacijo za slovanska vseučilišča. Prisostvovali bodo slovanski poslanci. Nujna potreba pa je, da tudi naše ljudstvo pokaže, kako velik pomen pripisuje ustanovitvi slovenskega vseučilišča. Zato pozivamo vse občinske zastope širom Spodnje Štajerske, naj pošljejo dne 20. t. m. — ali bolje že prej — brzojavke ali ekspresna pisma, v katerih odločno poživljajo vlado, naj izpolni zahtevo slovenskega ljudstva po vseučilišču. Isto naj store razna društva, naši slovenski okrajni zastopi itd. Štajerski Slovenci, pokažimo, da razumevamo v polni meri naše kulturne potrebe.
Robič in deželno odborništvo. Še vedno švigajo skozi zrak glasovi: Robič odstopi kot deželni odbornik. Klerikalci — na čelu jim general dr. Korošec — pravijo, da za to, ker smo ga »liberalci" privolitvah vrgli; drugi spet pravijo, da so nastale med Robičem in klerikalci napete razmere in da bo zaraditega odstopil. Najsi bo eno ali drugo res ali pa nobeno, gotovo je, da Robič kot narodnjak tako ravnati ne sme in ne more. On ve dobro — ali vsaj moral bi vedeti — da nismo nastopali proti njemu kot osebi, ampak ker smo kot stranka napredka morali nastopiti proti nazadnjaški struji; da je ta ravno v slovenje-graškem okraju kandidirala sicer vsega spoštovanja vredno osebo, za to narodna stranka ne more. Obžaluje pa, da se je Robič dal zvoditi od dr. Korošca. Nimamo navade in je tudi v bodoče ne bomo imeli, da bi se komu klanjali ali hlinili; zato tudi danes govorimo odkrito nasproti g. Ro-biču: če on res odloži deželno odborništvo, škoduje ne nam, ampak slovenskemu narodu in svoji časti, katero uživa dosedaj kot zastopnik Slovencev. On ima kot deželni poslanec in kot deželni odbornik še vedno upliva dovolj, da doseže lepe uspehe za slovensko ljudstvo.
Za narodni sklad je nabrala na veselici pri g. Golobu v Vurberku gospica Pavla Žiher 11 K 42 v. Odlikovali so se z radodarnostjo vrli Šent-lenarčani. Narodnjaki, posnemajte! Porabite vsako priliko! Naše delo je veliko in zahteva žrtev!
Za razširjanje „Narodnega Lista" nam je do-poslal g. prof. Ivan Masten iz Kranja 28 kron. Vsoto je nabral v družbi v Kranju. Prispevali so: gg. dr. Herle, dr. Kušar, Ferd. Polak, prof. Pe-terlin, nadinž. Bloudek, G. Pavlin (vsak po 4 K), dr. Štempihar, Fr. Šavnik (vsak po 2 K). Iskreno zahvalo izrekamo vsem darovalcem ter priporočamo vrli čin somišljenika v posnemanje.
Narodni svet se je sešel danes v Mariboru. Razpravljal bo tudi o zahtevah naroda do slovenskih poslancev.
Narodno-radikalno dijaštvo, ki je prav uspešno začelo delovati s snovanjem ljudskih knjižnic potom »Prosvete", priredi začetkom septembra svoj li. veliki shod in sicer v Celju.
Iz šole. Premeščen je nadučitelj v Runečn Fr. Vabič za def. učitelja na deško šolo ptujske okolice. Stalne učiteljice so postale M. Kladnik v Koprivnici, Marija Boštjančič v Blanci in Roza Preskar iz Buč v Pišecah. V začasni pokoj je šla učiteljisa na Muti M. Wrassnig. Nadučitelj v Soboti M. Nietsch je dobil učiteljsko službo v Miirz-stegu na Gor. Štajerskem.
Razpisana učiteljska služba V Petrovčah v lepi Savinski dolini je na štirirazredni ljudski šoli razpisana služba nadučitelja in učiteljice ženskih ročnih del s kompetenčnira rokom do dne 20. junija 1907. Prošuje se morajo vposlati uradnim potom na krajni šolski svet v Petrovčah.
Zatiranje strupenih kač. Štajerski deželni odbor je po pooblastilu štajerskega deželnega zbora razpisal za vsak« ubito strupeno kačo (gada ali modrasa) nagrado po 1 krono. Ubite kače ali vsaj glave je uposlati kustosu zoologične zbirke v deželnem muzeju v Gradcu. Od 1. jul. do 15. sept. se ne dele nagrade; vse v tem času ubite kače se naj dopošljejo po 15. sept.
Celjski mestni očetje v silnem strahu. Kdo bi si mislil?! Tako mogočno se bijejo ti nemški mogotci na svoja junaška nemška prsa, češ, nobena sila nas ne prežene iz Celja, mi smo in ostanemo za vedno njegovi gospodarji. A za temi bob-nečimi frazami se skriva strah, kateri postaja že smešen in je vsekakor sramotilen za „mogočnost" celjskega Nemštva. Slovenci si hočejo postaviti svojo hišo; — o, bog ne daj, celjsko Nemštvo je v nevarnosti; stavbe hiše se Slovencem dovoliti ne sme. In tako zavlačujejo celjski nemški mogotci žfe nad 6 let stavbo hiše, katero hoče postaviti celjska posojilnica na Graški cesti — tam nasproti ,.mogočni" .Tulčetovi palači. Nad 6 let že se vleče stvar, in Slovenci so spremenili deloma že celo načrt stavbe po željah Nemcev, so obljubili odstopiti celo nekoliko zemljišča mestu za trotoar in so znova vložili prošnjo. V občinski seji minolega petka so pa celjski nemški mogotci to prošnjo — odbili. — In v isti seji so odbili tudi prošnjo g. Diehla, ki je prevzel gostilno ,.zur Stadt Graz", naj se potrdi g. Stelzerja kot najemnika gostilne. Stelzer je Slovenec — slavni celjski mestni očetje so ga odklonili. Pa bo prišla jutri kaka nemška baraba in bo prosila dovoljenja za šnopsarijo, — celjski mestni očetje bodo pred baiabo popadali iz hvaležnosti na kolena: samo da si prišel reševat ,.nemški" značaj Celja. Bojite se, vi krivičniki in nasilniki, slovenskih poštenjakov, trgovcev, obrtnikov in drugih, ki se naseljujejo v Celju, ker čutite, da mora konečno odklenkati tudi Vašemu gospodstvu. Bojite se in zato Vam je pravičnost nasproti Slovencem španska vas in zato pustite vladati v Celju krivico in najpodlejše nasilstvo, kakoršnega so zmožni le barbarski Azijati in njihovi bratje v Avstriji, Madžari. Toda bodite prepričani, da se bo to Vaše barbarsko, azijatsko postopanje nasproti nam na Vas samih kruto maščevalo. Že poka v Vaših vrstah — in magari še toliko pozivljete k skupnosti in edinosti svojo nemškutarsko gardo v Celju in drugod, uničila Vas bo Vaša ošabnost in kratkovidnost. Slovenci, s podvojenimi močmi na gospodarsko delo!
Nesreča. Rudniški hlapec Juri Samec je peljal seno iz Dobrne za rudnik v Pečovniku. Sedel je na visoko naloženem vozu, padel na konje ter prišel pod voz. Umrl je dan pozneje v celjski bolnišnici.
Iz Savinskih planin. Plaz, ki je zasul, kakor smo zadnjič poročali, planinsko kočo nemškega plan. dr. na Okrešlju, je odnesel tudi delavsko kočo savinske podružnice Slov. plan. društva. Plaz je debel čez 8 m in je podiral najmočnejša drevesa kot bilke. Najbrž je na starem utrjenem snegu nahajajoča se plast novega snega zdrknila navzdol. Poškodovan ni bil nihče.
Linhartu se še vedno sanja — ali pa je res zrel za bližino Gradca. V zadnjem „Štajercu" pravi, da sta Ježovnik in Roblek izvoljena s 60—70 odstotkov štajerčevskih glasov. Ponosni, iskreno-narodni in v resnici napredni savinski kmetje — pa Štajerčevci. To je isto psovanje, kakor če jih ,.Gospodar" imenuje ,.roparsko bando". In savinski kmetje bodo to psovanje „Štajerca" in »Gospodarja" drago plačali. — Nauke, v kateri klub naj Roblek in Ježovnik vstopita, pa si naj politični šolarček Linhart lepo shrani za — tiste poslance, ki bodo kedaj po njegovi milosti prišli v državni zbor. Roblek in Ježovnik sta samostojna, od svojih slovenskih volilcev in ne od nemškutarja Linharta odvisna moža.
Umrl je v Žalcu dne 7. t. m. v 51. letu starosti trgovec Adolf Globočnik.
Ne zamudite v nedeljo v Kapljo na veliko narodno veselico! Za okrepitev telesa in duha je izborno preskrbljeno. Plesoželjnim se je pripravilo plesišče, ki obseza najmanj 150 m . Senzacijo bo zbudil tudi neki bližnji športsman-zdravnik, kateri je sigurno obljubil, da obišče slavnost v zrakoplovu. Radi vremena bodite brez skrbi! Dežnike pustite doma, ker imamo pogodbo za lepo vreme
že v rokah! Tudi solnčniki niso potrebni, kajti slavnostni prostor zastirajo starodavna drevesa, skoz katerih goste krone ne prodre niti en solnčni žarek.
0 „milijonarju" Gosslethu. Govori se, da je zarubljena vsa zapuščina v Celju umrlega hrast-niškega ,.milijonarja" Gossletha, ker je zapustil mnogo tisoč — dolgov. Govori se še marsikaj, in le želeti je, da bi ubogi, zaslepljeni uslužbenci kemične tovarne hrastniške kedaj ne proklinjali svojih sedaj še po božje češčenih mladih in starih ..gospodov".
Šmarje pri Jelšah. Meseca svečana letos se je vršil v Šmarji občni zbor zadruge trgovcev, mesarjev, gostilničarjev itd. Ker so se vršile volitve odbora in razsodišča nepostavno, se je vložil od slovenske strani rekurz na okrajno glavarstvo v Celju. Od tega časa so že potekli 4 meseci, ne da bi se vedelo, namerava-li glavarstvo kot nad-zorovalna oblast potrebno ukreniti ali ne. — Ker bi utegnil dotični g. referent na dozdevnem re-kurzu še nekaj mesecev sedeti, opozorimo gosp. vodja glavarstva tem potom na zadevo ter želimo, da se kmalu reši.
Iz šmarskega okraja. Dr. Korošec — kakor znano — naše kmete včasih prav rad „nafarba", V nedeljo dne 9. 6. t. je poklical v Šmarje več županov po toči prizadetih občin in nekaj drugih mož na posvetovanje zaradi podpore. Pravil jim je baje, da je bilo lansko leto dovoljeno(?!) (naj-brže vsled njegovega posredovanja?!) poškodovancem tega okraja podpore 30.000 K, izplačilo te vsote je pa preprečila neka oseba iz Šmarskega okraja, ker je na Dunaj pisala, da podpora ni potrebna. — Izgovor je dober. Če torej dr. Korošec lansko leto na poslaae mu prošnje za podporo nič storil ni, so drugi krivi. Se že poznamo.
Šmarje pri Jelšah. Zaprli so pismonošo Iv. Dvoršaka, ki je poneveril precej denarja, ki so mu bili izročeni od postnega urada za stranke ali od strank za oddajo na pošto.
„Kdor drugim jamo koplje . .." Župnik v Podsredi, č. g. Vaupotič, je tožil tamošnjega rojaka, užitninskega davčnega preglednika, gosp. Maksa Kosa. Župnik je namreč na praznik Vne-bohoda (9. maja) cerkev »okrasil" s Koroščevimi plakati, tako da je ljudstvo začudeno spraševalo, bo-li v cerkvi kaka gledališka predstava ka-li. Gosp. Kos je strgal s kolom plakate s cerkvene stene. Župnik ga je izročil sodniji v Kozjem, a g. Kos je bil popolnoma oproščen. Župnik pa pride zaradi nepostavno nabitih lepakov pred okrožno sodnijo v Celju. Slišimo, da hoče č. g. Vaupotič ,.nevernim" Podsredčanom hrbet obrniti. Srečen pot! —
Iglo je požrla Matilda Moser na Frankolo-vem, ko si je ž njo snažila zobe. Celjski zdravniki v bolnišnici so izjavili, da bo šla igla brez škode naprej.
Iz zapora v Konjicah je pobegnil 31 letni tat in postopač Janez Kresnik.
Brežice. Dr. Benkovič je naznanil svoj izstop iz Brežiškega Sokola. Vedel je morda dobro, kaj ga čaka, da je bil že davno zrel, da ga iz svoje srede izključi društvo, kateremu ni bil nikdar v čast. Vedno je sejal prepir med Sokole in hujskal, kakor je že njegova navada. — Nikdar ne bomo hvaležni gospodom, ki so nam privabili tega nebodigatreba, ki je prišel kakor jastreb in vse razgnal. kar je poprej skupno delalo za napredek uaroda. Vsa družba uvideva, da je med nami neka mora, ki nas tišči, drug drugega plaho pogleduje in drug drugemu več ne zaupa. Vse ga črti, — le mala peščica ga še obdaja in tudi ta mu ni naklonjena, ampak občuje ž njim. ker se ga — boji. Kako pravi že ona molitev? ,.Kuge, lakote, potresa in — dr. Benkoviča, obvari nas, o Gospod!"
Dr. Be nkovič je velikodušno odpustil svojim „za-sramovalcem"in prepustil postopanje proti njim svoji „stranki" — vsaj tako je izjavil v svoji ,.zahvali" v „Posavski Straži'1. Dr. Benkovič pa je vložil obenem cel koš tožeb proti političnim nasprotnikom. Maščevanje je namreč prepustil stranki in stranka je — dr. Benkovič. Kdo bo pa služil?!
„Čez vse meje predrzen je dr. Benkovič." Pod tem naslovom smo zadnjič konštatirali tri dejstva: da je Benkovič prosil za glasove hrast-niških delavcev, da je imel posvetovanje z dvema hrastniškima Nemcema v restavraciji na Zidanem mostu in da je kazal istotam pismo, podpisano od večih hrastniških Nemcev. Dr. Benkovič nam pošlje „popravek". v katerem pravi, da „ni res, da sem prosil pri hrastniških nemških tovarnarjih za glasove delavcev". Kak jezuit ste, doktore!
Verjamemo, da niste na kolenih prosili; res pa je, da so po Vašem posredovanju Vaši ,.vrlonarodni" somišljeniki iz Dola in Trbovelj to storili. Mar mislite, da smo res tako bedasti, da pojdemo na lim Vašim zavitim besedam? Zakaj pa ne tajite drugih dveh navedenih dejstev? Zato ne, ker jih ne morete, ker imamo mi — priče.
Še enkrat dr. Benkovič in nemška šola v Hrastniku. Kakor se vidi, začel se je že dr. Benkovič kesati, da je začasa ožje volitve barantal s hrastniškiini Nemci. Začel je popravljati z ,.ni res". Da je pa res, hočemo z naslednjim dokazati: Gospod doktor, se-li še spominjate volilnega shoda v Zidanem mostu ter onega famoznega pisma? Takrat ste bili jako neprevidni in sicer zato, ker ste tisto pismo, katerega na shodu niste hoteli pokazati, pokazali po shodu enemu, vsepovsod dobro poznanemu gospodu v Zidanmoški restavraciji, češ. to je tisto pismo, v katerem se mi grozi z revolverji. Dotični gospod vsebine pisma ni prebral, pač pa podpise, in podpisanih je bilo 5 ali 6 hrastniških Nemcev. Kaj se je na to zgodilo, si že lahko sami mislite. Zidanmoščani so prijeli hrastniške Nemce, kako morejo ti Vam pisati, da Vas hočejo z revolverji napasti. Vsled tega bili so hrastniški Nemci silno ogorčeni, ter so izjavili, da so res Vam pisali pismo, toda čisto druge vsebine in sicer, da bodo za Vas glasovali le, če ne bodete kot državni poslanec nemški šoli v Hrastniku nasprotovali. In nato ste imeli Vi, gospod doktor, na dan volilnega shoda v Zidanem mostu in sicer okoli 5. ure popoldne v tamkajšnji restavraciji z dvema hrastniškima Nemcema in sicer z ravnateljem glažute in z mlajšim Riickel-nom pogovor. In ker ste obljubili, da kot državni poslanec ne bodete ne za in ne zoper nemško šolo v Hrastniku delovali, oddali so svoje glasove vsi Vam. Tako pravijo Nemci sami. Zato pa. da ste njihovo pismo stavili v zvezo z revolverji, so rekli, da Vas bodo prijeli. Če so Vas že, nam ni znano, pač pa je mogoče Vam. Ali to tudi ni res? Ali hočete priče? Ali bodete tudi na to poslali popravek? Vederemo!
Delavstvo v Hrastniku! Kako je vendar mogoče, da so nekateri vaši voditelji v najožji zvezi z ravnateljem ter od delavcev že ti-točkrat prokletim tiranom Leilerjem in z osebo, kateri se pravi Amar. Delavci! Amar in Leiler sta privedla vas do tja, da ste pripravljeni izročiti konzum zopet iz rok v roke onih. katerim ste ga z največjo silo iztrgali. Možje! Slavček se druži s slavčkom, vrana z vrano in le slovenski delavec se naj ne druži z delavcem, ampak s svojim največjim sovražnikom ? Možje, čujem, da imate v 14 dneh odločilen shod. Premislite do tedaj, vsaka stranka nekoliko odnehaj in obrnite hrbet ravnatelju' Leilerju ter polirju Amarju. Odprite oči in storite združeni delavci obeh političnih strank odločen korak v Vašo korist! Proč z Leilerjevim tiranstvom!
Šoštanj. Usnjarska tovarna Franc \Vosch-nagg & sinovi pričela je po požaru razširjati svojo tovarno in zida neprenehoma. Sedaj ji je zmanjkalo prostora io prisiljena je od soseda, t. j. graščine Šoštanj kupiti večji del nekega travnika. Sedanji lastniki so znani nurodnjaki in, kakor se sliši, so v stiki s to tovarno glede sklepa pogodbe. Znano je, da je šoštanjsko nemčurstvo le s pomočjo te tovarne mogočno in vsiljuje se nam vprašanje, kako morejo lastniki te graščine pripomoči našim nasprotnikom do večjega imetja in razvoja v svojem podjetju, iz katerega jemljejo sredstva za uničenje slovenskega naraščaja v Šoštanju. — Upamo, da niso pozabili vseh tistih žaljivih momentov, kateri so se od volitve župana sem v našo kvar izvedli. Protestujemo odločno, da bi se našim nasprotnikom dala vnovič prilika kovati nova sredstva v naše uničenje.
0 občinskih volitvah v občini Legno pri Slovenjem Gradcu smo dobili daljše poročilo, katerega zaradi pomanjkanja prostora danes ne moremo v celoti priobčiti; na drugi strani pa hočemo tudi počakati, ali bodo klerikalni listi zopet po svoje zavijali. V vsem slovenjegraškem okraju je mogočno gibanje proti samopašnosti klerikalca Zato v narodnem interesu resno svarimo slovensko časopisje, da bi tamošnje dogodke zavijalo in tako zopet veliko število slovenskih mož odgnalo iz našega tabora. — Občina Legno je v bližnji okolici Slovenjgradca in imajo tam nekateri Nemci iz Slovenjega Gradca posestva in tovarne. Dozdaj sta bila vedno 2 Nemca v odboru, ki je bil v klerikalnih rokah. Pri zadnjih volitvah dne 8. t. m. je pa bilo izvoljenih 5 klerikalcev, 4 pristaši narodne stranke in 3 Nemci. O štajerčevski stranki v tej občini sploh ni govora,

ker sta tam k večjemu dva pristaša giftne krote. — Kakor rečeno, bomo obširneje še govorili.
Slivnica pri Mariboru. Vsled neprevidnosti je ponesrečil tukajšnji posestnik Jožef Kotnik, ko je peljal nedavno listje iz gozda. Na neki strmini je zavrl samo eno kolo na vozu; voz se je prevrnil in Kotnika pokopal pod sabo; vsled dobljenih bolečin je kmalu potem v bolnišnici v Mariboru nmrl.
Požari. V Vrhovem dolu je 2. t. m. zgorela hiša Urše Jurčič. Ogenj je nastal v dimniku. — Istega dne je zgorelo pri Antonu Brumnu v Po-košah. Zgorela je hiša. gospodarsko poslopje, živila itd.
Mariborska porotna sodnija je dne 5. t. m.
v smrt na vešala obsodila Tomaža Korena iz Sed-laška v ptujskem okraju in v dvomesečno ječo njegovo ženo Terezijo. Koren je dne 3. marca umoril Jerneja Zajšeka v Kozmincih. Vzel je na to v njegovi hiši denar (208 K) in hranilno knjižico, s katero je takoj drugi dan pri ptujski posojilnici dvignil denar. Ko je svoj rop končal, je zažgal hišo. Ljudje so našli Zajšeka izven domače hiše nagega, mrtvega blizu nekega drevesa. Na glavi je imel mnogo ran. Kot sumljivega so kmalu zaprli Korena, ki je spočetka tajil, potem pa priznal. Zvršil je tudi več tatvin. Obsojen je na vešala. Njegova žena pa zaradi soudeležbe pri tatvinah ua 2 mesaca.
Obsojena ciganka. Poročali smo svoj čas o ciganki Karolini Pestner, ki je 31. marca pri Sv. Jurju ob Pesnici v prepiru ustrelila svojega moža. Mariborska porotna sodnija jo je obsodila na 4 leta ječe.)
Zaradi goljufije in kride je obsodilo mariborsko porotno sodišče nemškutarskega trgovca Franca Petelinza pri Sv. Vidu niže Ptuja v 18-mesečno ječo.
Radi detomora je stala dne 10. t. m. pred mariborsko poroto 36 letna posestniška hči ln šivilja Marija Bezjak od Sv. Marka nižje Ptuja. Lanskega novembra je porodila dete, katero so našli šele letos v marcu blizu Drave ob nekem gozdu; vedno je trdila, da je dete prišlo mrtvo na svet. Ker ni bilo zadostnih dokazov, je bila oproščena. Bila je pa že lani obsojena na 1 mesec ječe zaradi prestopka proti varnosti življenja. ker je zakrivala porod; kazen je že odslužila.
Umor v Št. Petru pri Mariboru. Sporočali smo svoječasno, da je dne 3. novembra posestnik Matija Koronik v Tepsovi zapustil hišo in se ni več vrnil ter da so ga nekaj časa pozneje našli v Dravi. Dokazalo se je, da se je zdrževal cel dan v mlinn in bližini mlina Antona Belna pri Št. Petru, kateri mlin je imel v njemu Alojz Poredoš iz Al-moša na Ogrskem. Po poizvedbah se je dokazalo sledeče: Koronik je izročil nekaj tednov prej Alojzu Poderošu znesek 990 K v varstvo. Kmalu pa je izvedel, da je Poderoš odšel na Ogrsko, naložil tam denar na svoje ime v hranilnico in se sploh nameraval tja preseliti. Zaradi tega je šel 3. novembra k Poderošu in ga prosil, naj mu da denar nazaj. Ljudje ga nato niso več videli priti iz mlina. Pozneje so ga našli v Dravi. Kot sumljive umora so takoj zaprli Alojza Poredoša, njegovo ženo Alojzijo in njegovega brata Ivana. Prva dva sta trdovratno tajila, a sta se zapletla v očividne protiizjave. Ivan Poredoš je pa konečno izpovedal, da so v popolnem soglasju ubili Koronika in ga nato vrgli v Dravo. Alojz in Ivan Poredoš sta bila dne 6. t. m. pred porotno sodnijo v Mariboru obsojena v smrt na vešala, Alojzija Poderoš pa na tri leta težke in poostrene ječe.
Izvolitev mariborskega župana dr. Schmide-" rerja je cesar potrdil.
Sv. Lovrenc na dravskem polju. Naš župnik Ozmec. s katerim smo dosedaj v miru živeli, pokazal je pri zadnjih volitvah svojo pravo barvo. Mož si je strgal par podplatov pri svoji agitaciji za Ploja. Ko je bil shod narodne stranke na Ptujski gori, prignal je Ozmec celo čredo svojih kimovcev seboj in jih nahujskal proti našemu kandidatu Zadravcu. Ko pa so imeli Štajerčevci na Ptujski gori shod, pa seveda Ozmeca z njegovo čredo ni bilo blizo. Istotako je napadel Ozmec v rSlov. Gosp." trgovca g. Turina, ker je ta delal za Zadravca, o trgovcu Beraniču v Župečji vasi, kateri je agitiral in glasoval za Nemca Orniga, pa molči. Župnik Ozmec je delal torej proti naprednemu Slovencu Zadravcu, proti nemškutarskemu kandidatu Ornigu pa ni storil niti koraka.
Iz Stoprc. Pri nas se je pred kratkim sestavil novi krajni šol. svet. To je treba radi tega
omeniti v javnosti, ker so se tukajšnji Štajerčevci mnogo trudili, da bi bil novi načelnik njihov pristaš. Pri volitvi pa je bil izvoljen odločen naš somišljenik Štefan Fišer. Ker so videli, da je ves trud zaman, zato so ga volili tudi nasprotniki. Tu so razpisane občinske volitve. Zadnjo dobo so imeli Štajerčevci večino v občinskem zastopu. Volitve bodo pokazale, če bodo še nadalje obržali občino v svojih rokah, Kakor vse kaže, jim bode pa tudi tu odklenkalo za vselej. Drugod ljudstvo izpregleduje, pri nas se pa nekaj mož, ki hočejo veljati za napredne, še krčevito drži ,.Štajerca". No, zato se bo pa šlo preko njih.
Iz slovenjebistriškega okraja. V nedeljo 16. t. m. se vrši v Laporji ob 3. uri popoldne ustanovitev „Podružnice čeb. društva za Laporje, Štajersko." K ustanovitvi pride gosp. predsednik T. Knrbus in gosp. Zdolšek. Čebelarji, pristopite k društvu ter se poprimite umnega čebelarstva.
Račje pri Mariboru. Minolo soboto je zgorela tukaj tovarna za olje. last Viucenca Bachlerja z Dunaja. Škode je 50.000 kron.
Zavraten umor. Viničarka N. Križman, p. d, Pusternjakovka v Poličkem vrhu (gornjeradgonski okraj), je dne 29. maja vzela svojo pastorko, 13-letnj deklico s seboj, češ da gresta kupovat prašiče. Na samotnem kraju jo je vrgla na tla, jo začela daviti in jo vrgla v mimotekoči potok. Hotela je zbuditi sum, da je deklica ponesrečila in utonila. A zločin so kmalu zasledili ter morilko zaprli. Baje je bila na dekle ,.ljubosumna".
Ljutomer. ,.Zapihal je topel jug", pravi dopisnik iz Ljutomera v zadnjem ,.Slov. Gosp." veseleč se, da so spravili duhovniki tudi v naš edini slovenski denrrni zavod politiko. Dva g. kaplana sta pustila cerkev, čeravno je bila nedelja predpoldan, ter se posvetila ,.delu za ljudstvo". — To je bilo delo za ljudstvo?! Za koga pa je bila posojilnica do sedaj ? — Je res, kakor se pripoveduje, da si nameravate posojilnico popolnoma zasvojiti ter skrbeti za to, da ne bodo dobivali dijaki in narodna društva nobenih podpor več, ampak bo se denar porabljal zgolj v klerikalne agitacijske namene? Le skrbite, da bo pihal dalje ta jug ter raztalil skorjo zaslepljenosti še nekaternikom, potem pa lahko postane nekomu drugemu prevroče. — Omenim naj še, kako delavni so glavni zastopniki kmečke zveze. Veste, kaj delajo? Pijejo! Nedelje jim ne zadostujejo več, ampak morajo tudi po delavnikih v razne pivnice, kjer jih navdušujejo pri kaplji vinca rajnega naši gg. kaplani za ,.velevažno, prekoristno" kmečko zvezo. — Nočemo pa trditi, da so nesreče, ki se jim pri takih izletih dogode, kazen božja, kakor bi to storili gotovo oni. če bi se kaj tacega pripetilo njih nasprotnikom.
Cven pri Ljutomeru. Naša pošta začne poslovati z dnem 16. t. m. V njeno področje bodo spadale vasi: Cven. Spodnje iu Zgornje Krap je ter Mota.
f Božidar Flegerič. Umrl je dne 10. t. m. v
Vodrancih pri Središču znani pesnik in pisatelj Božidar Flegerič.
Novice iz drugih slovenskih krajev.
Koroško.
Narodna šola v Št. Jakobu. Dan 14. julija 1.1. bo velik praznik za vse koroške in tudi druge Slovence. Temeljni kamen se položi takrat šentjakobski narodni šoli. Koroški Slovenci pripravljajo za ta dan sijajno slovesnost. Štajerski Slovenci, pripravljajmo se že sedaj, da pokažemo dne 14. julija z ogromnim obiskom svoje spoštovanje do bratov v Korotanu!
„Die deutsche Sprache — geschandet." ,.Mir" piše: ,,Med drugimi častitkami, ki jih je dobil ljubljanski župan gosp. Ivan Hribar po izvolitvi za državnega poslanca, je bila tudi častitka c. kr. dvornega dobavitelja orožja g. Petra Werniga v Borovljah, in sicer v nemškem jeziku. ,.Grazer Tagblatt" je seveda takoj porabil to priliko v svoje hujskajoče namene in za njim so pricapljale tudi „Freie Stimmen", češ: „Wir finden, dass die deutsche Sprache nie so geschandet worden ist." — No, no, le počasi, menda ne bo take sile. Gospodje, le skesano se potrkajte na svoje lastne grešne prsi in povejte, ali ni to največja oskrumba vašega nemškega značaja, ko ste s slovenskimi oklici in letaki lovili glasove za svoje kandidate, ali ni to oskrumba vašega jezika, ko ste svoje lastne volilce prodajali socijalnim demokratom in to kravjo kupčijo lazglaševali po svojih listih in
oklicih, katerih se niste sramovali nabijati po slovenskih hišah, ali ni to, po vašem vsaj, največja oskrumba vašega nemškega jezika, če ste v njem beračili glasov za Doberniga pri znanih celovških Slovencih, in celo pri uredniku ,.Mira"! Nam se pač zdi, da se skruni nemški jezik le tedaj, kadar prihaja iz vaših lastnih nemčurskih. janičarskih ust, oskruni se le ob vaši lastni zlobi, ob vašem lastnem hinavstvu, ob vaši lastni podlosti!
Lumparija pri volitvi v Celovcu. ,,Mir" piše: Pri volitvah dne 14. maja so črtali 14 slovenskih glasov v 1. sekciji volilne komisije, kateri je predsedoval notar dr. Aichelberg s celim štabom večjidel znanih nemških nacijonalcev. O tej stvari smo izvedeli iz ust navzočega gospoda to-le: Pre-čitavši glasovnico ,.Teodor Osana. kipar v Celovcu", je vprašal predsednik, če kdo ve, kaj je „kipar". Tega mu ni nikdo vedel raztolmačiti in predsednik je nato izjavil, da je ta glasovnica neveljavna, češ, da kandidat ni dovolj določno označen. Tako je šlo dalje glas za glasom štiri-najstkrat. Vladni zastopnik c. kr. komisar Schmidt je ugovarjal razveljavljenju glasovnic, poudarjajoč, da je slovenščina v Celovcu v deželi navadni jezik, v katerem se uraduje tudi pri dež. sodišču in pri c. kr. dež. vladi; sicer pa ima komisija pravico storiti, kar hoče. Ugovarjal je samo jeden član komisije, ki osebno pozna kandidata, pa tudi ta ugovor ni obveljal. Da se to ravnanje prav sodi, je treba omeniti, da je komisija pustila veljati vse glasove, ki so bili oddani za ,.Matija Scheriana", dasi je tistemu kandidatu ime ,.Matevž",' češ, v Celovcu ni med hišnimi posestniki nobenega Matije Scheriana! Obveljala je tudi glasovnica I. W. Dobernika, časi se kandidat piše Do-bernig. Izmed glasavnic za T. Osana sta našli milost samo tisti dve, ki sta bili nemški pisani. Naš poslanec bo pa že vedel, kaj mu je storiti, da bodo tisti nacijonalci prihodnjič boljše poznali postavo. Iz tega slučaja se pa tudi vidi, kako je potreben zaupnik tudi slovenske v volilni komisiji.
Kpanj sko.
,,Drobno trsko" imenuje „Slovenec" svoj svo-ječasni nizkotno surovi napad na slovenska dekleta v Ljubljani, katere je imenoval vlačuge, ker so se v mladeniški navdušenosti udeležile slavja Hribarjevega. ,.Drobne trske" imenuje vse svoje ostudne napade na drugače misleče, vse svoje satansko hudobno zavijanje in obrekovanje in laži. Kaj bi šele bilo, če bi začel »Slovenec" govoriti v obliki „debelih brun"!
Novo postajališče. Železniško ministrstvo je napravilo novo postajališče „Bela peč" nedaleč od sedanje postaje v Ratečah. Od tega postajališča bo do Klanških jezer nekaj bližje.
V	državnem železniškem svetu sta bila sprejeta dva predloga ljubljanskega župana Ivana Hribarja, in sicer zaradi razširjenja kolodvora v Kranju in za napravo tehtnice za vagone v Bohinjski Bistrici.
,,Rdeči Prapor", glasilo slovenske socijalne demokracije, bo izhajal od 1. avgusta naprej trikrat v tednu.
Odlikovanje. Polkovnik Martin Radičevič, poveljnik 27. polka v Ljubljani, je dobil komturni križec kralj, virtemberškega reda.
Samoslovenski napisi v Ljubljani. Ljubljanski mestni občinski svet je v svoji seji minolega torka sklenil, da se odstranijo vsi dvojezični napisi ulic in cest in trgov in da se napravijo samoslovenski. To je konečno odločni korak bele Ljubljane in plačilo našim satanskim nemškim kulturonoscem v Celju in Maribora.
Umrl je v Ljubljani g. Ivan Vilhar, mlajši brat slovenskega pesnika in prvoboritelja Miroslava Vilharja, dne 9. t. m. v starosti 83 let. Mož je bil do zadnjega hipa v prvih vrstah v narodnem boju, neupogljiv in neomahljiv bojevnik za narodna in napredna načela.
V	Radečah pri Zidanem mostu so v noči 6. junija vlomili tatovi pri trgovcu Francu Kšeli. Pobrali so v gotovini 3600 kron, nekaj hranilnih knjižic in nekaj jestvin.
Primorsko.
Slovenski oddelek moškega učiteljišča v Kopru
se prestavi v Gorico. Tako vsaj je sklenil deželni šolski svet. Potrebno poslopje se prizida baje k poslopju ženskega učiteljišča.
24 ur v gozdu z zlomljeno nogo je bil g. Ivan Rolet, posestnik žage v Lokavcu pri Ajdovščini. Visoko gori v gozdu je bil daleč proč od
ljudi, in ker ni imel nobenega upanja, da bi kdo prišel do njega, napisal je na kos papirja že testament. No, k sreči je po 24 urah prišel mimo kmet, katerega je silno lajanje Roletovega psa spravilo na kraj nesreče. Pripeljali so nesrečnika na njegov dom.
Slovensko kmečko stranko za Goriško snujejo dr. Franko in drugovi v Gorici. Za danes je sklican zaupni shod za posvetovanje o organizaciji stranke. Nam se zdi to le cepljenje sil v brezplodni boj.
Stalno slovensko gledališče v Trstu. Dramatično društvo v Trstu je na svojem občnem zboru dne 1. t. m. sklenilo ustanoviti stalno slovensko gledališče s plačanim, šolanim osobjem. Potreba za to se je občutila v Trstu že dolgo. Sprejeli so se tozadevni predlogi glede gmotnega zasiguranja itd. in se je izvršitev teh izročila novemu odboru pod predsedstvom globoko naobraženega in vrlo delavnega, skozinskoz z modernim duhom preši-njenega profesorja dr. Ivana Merharja.
Gospodarski paberki.
Skrb za sadno drevje na stalnem mestu.
Nekateri ljudje mislijo, ko drevo vsadijo, da je za drevo vse storjeno. Ako se pa pozneje drevo na stalnem mestu dobro ne razvija, se mu pa različne krivde pripisujejo. Da bi pa kaj pravega izumeli in drevesu na en ali drug način pomagali, tega se pa ne stori.
Vsega tega krivi so pa nazori nekaterih ljudi, ki mislijo, da sadno drevo ravnotako lahko raste, kakor drevo v gozdu, da mu ni treba nič gnojiti. Treba je pa pomisliti, da imajo gozdna drevesa dovolj gnoja od zagnitega listja, igličevja in dračja. Kjer imamo pa sadno drevje, tam se vedno kosi, grabi in pase; zato pa sadno drevje zaostane v rasti, ker mu primanjkuje gnoja. — Kaj dobro se seveda sadao drevje razvija tam, kjer je imamo nasajeno med drugimi kulturami, katerim se gnoji in na ta način zadobi sadno drevje dovolj gnoja in dobro raste.
V čem pa obstoji vsa skrb za drevo? — V prvi vrsti moramo skrbeti za korenine in to s tem, da delamo šipe okoli debla, da zemljo prekopamo in gnojimo.
Z delanjem šip se zemlja zrahlja, zato lažje več vlage popije in obdrži, da drevo ob suši toliko ne trpi; ob moči se pa tudi voda v rahli zemlji v večji prostor razdeli in drevo toliko za močo ne trpi. S prekopavanjem šip se spravijo na vrh razni škodljivi mrčesi, ki so zabubani; s prekapanjem zatiramo tudi plevel. Prekopana zemlja, kjer je rahla, ne prezebe tako globoko, kakor celina in zato se nam ni bati, da bi pri mladem drevju zima koreninam kaj škodovala.
Šipe se dela, dokler drevo v kroni ne doseže prevelike obširnosti, ker šipe morajo pri mladem drevju tako široke biti, kakor je krona. Ko ima drevo dovoli veliko obširnost, tedaj s svojimi dolgimi koreninami dovolj hrane dobi, ter vsled tega proti raznim škodljivim uplivom lahko vstraja.
Potem skrbimo za korenine z gnojenjem. Gnojimo pa ali s hlevskim gnojem, ali z gnojnico ali pa z raznimi umetnimi gnojili. Gnoj se naj na jesen raztrosi pod drevesom naokrog, ne pa samo tikoma k deblu, kakor nekateri delajo To pa iz tega vzroka, ker srkalne koreninice, katere hrano srkajo, niso pri deblu, ampak na koncih korenin. Pri deblu natrošen gnoj je pa celo škodljiv, ker se vanj radi razni drevesu škodljivi mrčesi naselijo in zabubijo, po zimi pa posebno miši, katere rade deblo obglodajo.
Prav dobro gnojenje je pa z gnojnico, kateri je pepel primešan, posebno pa s straniščnim gnojem (fekalija). Z gnojnico je najboljše gnojiti na spomlad in to zgodaj še po snegu, da se polije ž njo po šipah. Kjer je pa že staro drevje brez šip, se pa ves sadovnjak zagnoji.
Obenem moramo skrbeti za deblo. — Skrb za deblo pa obstoji v tem, da mlada drevesa h kolom privezujemo, da debla zravnamo ali pa ravna obdržimo. Povezujejo se različno, izmed vseh načinov je pa posebno izvrstna, obenem pa pri-prosta takozvana Kavčičeva vez, katera obstoji iz ržene slame in iz dveh tankih vrbovih mladik.
Naredi se iz slame povezlo, s katerim se neposredno
posredno v podobi 8 deblo h kolu priveže in konca od povezla skupaj zvije, navzdol h kolu pritisne in dvakrat z vrbovo mladiko priveže, da se slamnato povezlo ne razvije in razveže. Od te vezi se deblo nič ne obriblje in ne obtišči.
Na pašnikih se naj več koiov okrog drevesa zabije in s srabotjem zaplete, da je drevo varno pred živino. Proti zajcem in raznim drugim škodljivcem se različno postopa. Najboljše je mazilo, katero obstoji iz ilovice, apna, kravjega in straniščnega blata in iz krvi. To je seveda slabo in nesnažno uelo vsled straniščnega blata, toda v krajih, kjer drugo proti zajcu nič ne izda, to gotovo pomaga. Beli se naj v lepem vremenu, da se hitro posuši. To se pa naj dela na jesen, če se hočemo proti zajcem zavarovati, drugače pa velja celo zimo do spomladi beliti. Belenje zatre
mah, lišaj in v razpokah razno zalego. Dognano je tudi, da pobeljena drevesa ne pozebejo tako rada, kakor nepobeljena. To pa vsled tega, ker se v pomladnem času v gorkih dneh sok pod lubjo čez dan rad razmaje, na noč pride pa mraz in sok zmrzne, odrine lub, kateri potem na solnčni strani, ko se posuši, odpade. Ako je pa drevo pobeljeno, nima solčna gorkota do bele tvarine toliko vpliva in tako se tudi lub toliko ne razgreje, da bi se sok omajal.
Skrb pri starih drevesih pa obstoji v tem, da odstranimo mah, lišaj, suho odstoplo škorjo, kjer se rade zarejajo razne žuželke. Če pa iz mladega za drevo skrbimo in ga pridno vsako leto belimo, nam se pa tudi ne bo mogel mah in lišaj na drevo naseliti.
Kako pa skrbiš za krono ? — Krono je treba nekaj let obrezovati, da postane lepa. Dostikrat ne pomaga sama režnja, ampak moramo tudi kako vejo voditeljico privezati in s tem jo v pravo lego ali mesto spraviti. Kadar pa drevo obrezujemo, storimo to vedno s premislekom, kakšno krono hočemo doseči. Obrezuje se pa naj tako, da zadnji popek vedno ven gleda, ne pa v krono. Ako pa katera veja v drugo raste, se naj odreže; pa tako, da še vejni obroček ostane, ne pa veje čisto odrezati. Ako obroč pustimo, se rana veliko poprej zaraste, ker se v obročku še dovolj rezervnih snovi nahaja. Kadar pa drevesa ne moremo več obrezovati, pride na vrsto tre bij en je pregostih, od snega nalamanih in suhih vej, ravno tako vodenih poganjkov. Če se pa kakšna težja veja odža-guje, se vedno naj od spodnje strani nažaga, potem šele od vrha, da se deblo ne začesne. Suhe veje je pa najbolje na spomlad trebiti, ko je drevo že zeleno in se jih lahko vidi. Človek, kateri to delo opravlja, naj je bos, da lubadi ne rani.
Drevje moramo varovati pred raznimi mrčesi. Zato so najboljše ptice, katere krmimo po zimi in si jih s tem privadimo. Krmiti pa jih moramo tako, da nimajo vsak dan v nastavkih zobanja; ker med tem časom ptice stikajo po drevju in iščejo razne goseničje in druge zalege, katere uničijo in s tem veliko koristijo.
Da pa na spomlad na našem drevju ptice raje gnezdijo in pri tem brez števila škodljivih žuželk za mladiče polovijo, je neprecenljive vrednosti, da jim naredimo škatlje-valivke. Valivke se pozimi lahko naredijo za kratek čas. Najboljše so valivke iz votlih vej ali pa iz smrekove lubadi, ker ptice v takih najraje gnezdijo. Valivke naj bodo dovolj velike in močne, z ne preveliko luknjo, da kakšen sovražnik ne more vanje. Strešica naj, posebno nad luknjo, precej čez moli, da ne more dež v notranjščino. Valivko je treba dobro na drevo pritrditi, da je nevihta z mladiči vred ne vrže na tla. Zato je tfajboljše, da se na zadnji strani valivke primerno krepelce vodoravno pritrdi, s katerim se valivka med veje zarine in obesi. Tikoma pod luknjico pa naj bo stopnja iz enega klina, da se lahko ptica vsede, kadar misli notri iti.
To delo se vsakomur prav dobro izplača. — Ptice uničijo mnogo žuželk, katere bi nam sicer uničile premnogo sadja že ob času cvetja, pozneje pa sadje samo, ravno tako tudi poganjke in listje. Kako prijetno nam je tudi v poletni vročini pod drevesom, na katerem nam ptica-pevka s svojim žvrgolenjem kratek čas dela. — Varujte torej tudi drobne ptičke pred raznimi sovražniki, posebno dobro opazujte paglavce, kateri se ob času va-lenja plazijo po grmovju in drevju, napodite jih, ali če treba tudi naznanite.
Kadar je pa drevje polno sadja, je treba veje podpreti, da se ne lomijo. Podpira se pa na več načinov. Prav dobra je podpora, obstoječa samo iz enega močnega kola, ki naj bo višji, kakor drevo. Kol se postavi k deblu, da na vrhu krone ven moli, potem pa s pomočjo srebotja ali pa kljuk se težko obložene veje na kol privežejo ali pripnejo. Vse to se pa mora narediti, dokler še sadje ni debelo.
Kadar je pa sadje zrelo, se ga naj, kolikor je lepega, za prodajo odbere, ne pa otresa. Stresa se le sadje za mošt, nikdar pa s kolom otepa. Z otepanjem se polomi največ rodovitnega lesa, kateri bi prihodnje leto sadje donašal. S takim postopanjem škodujemo drevju za več let.
Pilih.
Vinogradniki na Francoskem so započelihud in odkrit boj proti zapostavljanju njihovih koristi od strane države. Francoska ima v svojem južnem delu velikansko število vinogradnikov in skoro najboljše vinograde sveta. V severnem delu dežele je pa močno razvita sladkorna industrija in fabiikantje v velikanskih množinah ponarejajo vina, seveda v ogromno škodo vinskih delov države. Zato so začeli vinogradniki odločen boj proti tem izkoriščevalcem, ki so potisnili ceno francoskega vina tako nizko, da vinogradniki skoro ne pridejo niti na svoje stroške. Vočigled tej „revoluciji'', ki je nastala v južnem delu Francoske proti severnemu (zahtevalo se je že gospodarsko in upravno ločitev južne Francoske od severa), je vlada predložila zbornici načrt, ki nalaga vsakemu vinogradniku brez izjeme, bodisi da pridela vino za domačo rabo ali za trgovino, ta-kozvano deklaracijsko ali priznanilno dolžnost, t, j. vsak mora davčni oblasti izjaviti se ob določenem času glede obdelane površine, glede množine vinskega pridelka in glede množine vina, ostalega iz prejšnjih let. Na podlagi te prijave, ki se obenem uradno na njeno istinitost kontro-
lira,izdela davčna oblast vinogradniku spremnico za njegovo vino, tako da ne more nihče več vina iz svoje kleti izvažati, kot ga pridela. — Zakonski načrt zvišuje obenem davek na sladkor, ki se uporablja za izdelovanje kaliža, od 25 na 65 frankov za meterski stot ter določa tudi kontrolo nad prodajo sladkorja. Ene zahteve vinogradnikov, t. j. davčnih olajšav, viada sicer ni upoštevala, vendar pa bo se s postavo, s katero se znatno omejuje ponarejanje vina, vinogradnikom mnogo pomagano.
Koliko je vreden vinograd? Kako velikanskega pomena je veda v kmetijstvu za posameznega kmetovalca, in kako ogromno škodo prinaša posamezniku — nevednežu, kaže slučaj: Pri nas se prodajajo vinogradi za smešno nizke cene; na Nemškem pa se je prodal najdražji vinograd „Bern-kastlerdoktor" po 300.000 kron en oral in najnižja cena vinogradov na Nemškem je 4000 K oral. — Kapitalna vrednost gotovega vinograda je v primernih razmerah vedno večja nego kakega drugega zemljišča. Vzemimo Bizeljsko: Pred dobo trtne uši so imeli tamošnji virogradi gotovo mnogo večjo vrednost kot navadna zemljišča, a nikoli takšne, kakoršno imajo sedaj, ko so vinogradi po dobi trtne uši (ko je cena vinogradov globoko padla) zopet prenovljeni. Lanski vinski pridelek na Bizeljskem imamo ceniti nad 2 milijona kron. Vrednost pridelkov brez vinogradov na istem mestu bi ne bila niti stotino tega.
VIII. mednarodni kmetijski shod na Dunaju se je vršil od 21. do 24. majnika t. 1. Udeležilo se ga je do 3000 ljudi. Zastopane so bile države Perzija, Japonska, Kitajska, Egipet, Zedinjene države severnoameriške, Argentinija, Čile, Mexiko itd. Slovenci so bili častno zastopani. O zborovanju bomo še obširneje razpravljali.
Prvo mednarodno zborovanje kmetijskih zadrug se je vršilo dne 22. in 24. maja na Dunaju. Sklenila se je tesna organizacija zadružništva vseh držav. Tudi Slovenci so bili na zborovanju zastopani.
Velikanska živinoreja v Združenih državah.
Naravnost neverjetne so velikanske številke, ki govore o živinoreji v Združenih državah. Tamkaj so imeli leta 1906. živine in sicer; kopitarjev (konj, oslov in mul) 22 milijonov, rogate živine 66,862.000, ovac in koz 52,503.000 svinj 52,103.000.
Banka „Slavija" izkazuje za 38. leto svojega delovanja v vsakem oziru znamenite uspehe. Tako je bilo v življenjskem oddelku leta 1906. podanih 7520 oglasil za kapital kron 25,119.796 40, od katerih je bilo izgotovljenih 6345 polic za kapital kron 21,237.13640. V tem letu izplačal je zavod kapitalov zavarovanih za slučaj smrti in doživetju K 2,311.939*23, izven tega rent in penzije kron 49.836'03. V vsej dobi svojega obstanka pa je izplačala ,.Slavija" v vseh oddelkih K 91,936.993.73, poleg tega je pa kot vzajemen zavod razdelila do sedaj članom čisti dobiček K 1,836.419 57; samo za minolo leto je iznašala izplačana dividenda K 229.526'36. — Veliki razvoj življenskega oddelka je razviden posebno iz narastka zavarovalnine, katera je samo v letu 1906. dosegla impozantno vsoto K 5,025.140 93, poleg tega tudi iz rezervnih zakladov, kateri izkazujejo K 31,575.788 25.
Napake pri reji kuncev.
Ako pogovor nanese na rejo kuncev (domačih zajcev), oglasi se kar gotovo kdo, ki pravi, da je sicer imel kunce, pa je opustil vse, ker se mu ni obneslo. Imel jih je poln hlev, tako da so preveč pojedli, koristi pa mu niso prinašali primeroma iste, kar je vredna klaja. Drugi pravi, da so njegovi kunci postali čim dalje manjši, da so tudi pogostoma mladi poginili tako, da ni zamo-gel na številu ničesar prirediti.
Res bi bilo nespametno, ako bi si pustili kunce množiti preveč hitro, ker bi njih pitanje in negovanje zahtevalo več časa, kakor pa ga ima na razpolago, kdor ima še druge opravke in hoče imeti kunce le za umno porabo prostega časa, kar pa mu naj vrže še primeren dobiček. Kakor dolgo pri naših razmerah povprašanje po okusnem mesn kuncev ne bode tako splošno, kakor po drugih državah, da redimo le toliko kuncev, kolikor jib rabimo za domačo kuhinjo in da se boljši prodajo za pleme. Skupiček za nje navadno pokrije že vse stroške za klajo.
Zopet pa se ugovarja, da se množenje ne da poljubno preprečiti. To krivo mnenje je ravne tista napaka, ki doprinaša navadno celo gorje kunčje reje. Ako se namreč pusti vse ži^al' v enem hlevu, plodijo se res tako hitro, da jih Hamo poln hlev, predno se pravzaprav zavemo, kai^o je to prišlo. Zajka nosi namreč 30 dni in se zamore že v teku enega tedna po skotanju že v drugič pariti. Ako se to pripusti, potem so prvi mladiči šele pet tednov stari, še navezani na dojenje m brez materine oskrbe le slabo uspevajo. Kakšna pa je bila zajka po drugem skotanju? Suha, oslabela še od prvega, nikakor ne more zadostno preživljati svoj drugi zarod. Predno poteče mesec, jih je gotovo polovica žalostno, in sicer lakote poginila. Ako torej prepustimo stvar svojemu teku, ne priredimo nikdar kaj prida, četudi smo si morebiti nabavili par dobrih in dragih kuncev, ter se nam ne izplačajo stroški za pičo, še manj pa za delo.
Iz tega torej sledi: imej zajca zaprtega v posebnem hlevu, ravno tako tudi zajko, ter isto dodeni vsakokrat šele osem tednov po skotanju k zajcu, ko se mladiči že sami preživljajo, ter jih
odstrani od zajke! Drugič pa si zapomni, da zajka zamore k večjemu pet do šest mladičev vzgojiti, ter radi tega preišči takoj po skotanju gnezdo ter odstrani mladiče, kar jih je več kot šest.
Ako se držiš tega pravila, prihrar.iš si razočaranje in imel boš veselje z rejo kuncev in tudi dobiček.
Razne novosti.
Češka šolska družba „Matice školska" je
imela dne 30. maja svojo letno skupščino. Na skupščino je poslalo 20 čeških soci-jalnodemokratskih poslancev oprostilna pisma, v katerih zatrjujejo, da se bodo z vso odločnostjo borili vpar-lamentu za upravičene narodne zahteve in da se bodo zlasti zavzemali za češke narodnostne manjšine. Tudi češki anarhisti so poslali skupščini pismo, v katerem jo zagotavljajo, da se bodo tudi oni borili za narodna prava.
Strela je udarila v zrakoplov, v katerem se je bil vzdignil skoraj 500 m visoko v zrak v Rimu stotnik Ulivelli pred očmi kralja in kraljice. Uli-velli je vsled opeklin kmalu umrl.
Vlak je zdrknil s tira vsled zemeljskega plazu pri Bischofshofenu na Solnograškem. Strojevodja Fr. Junek je mrtev in še vedno podko-pan v plazu. Ranjena sta dva uslužbenca in pet potnikov.
Umrl. je v svoji vili pri Pragi vseučiliščni profesor dr. baron Bohuslav Rieger, sin slavnega češkega politika. Pokojnik je bil šele v 50. letu. Bil je na glasu učenjaka in njegove razprave se zelo cenijo.
V nemškega prestolonaslednika se je zaljubila v Strassburgu udova Larchey. Sedaj je umrla ter zapustila v oporoki prestolonasledniku 40.000 mark. Zraven oporoke so našli vdovino zaljubljeno pismo, v katerem prosi prestolonaslednika, naj mu pokloni srce, zakar ga napravi za svojega edinega dediča. Prestolonaslednik je legat odklonil.
„Mehikanci". 14. junija bo 40 let, odkar so mehikanski vstaši ujeli nesrečnega cesarja Maksimilijana in ga obsodili na smrt. Ta 40 letnica se bo v Avstriji primerno praznovala in se je na Dunaju izvolil odbor v ta namen. Od 7000 ude-ležnikov ekspedicije v Mehiko jih je le še malo pri življenju.
Občinski svetnik v zaporu. Nekega mestnega očeta v Bredi so na cesti radi javne pijanosti aretirali in zaprli. Ko se je v zaporu prespal in ga je stražnik izpustil, se je naenkrat zavedel svoje časti kot občinski svetnik in dostojanstveno je rekel: „Ker sem pa ravno že tu, bom pa pregledal, kake so celice." Stražnik je naredil debele oči, a končno je le moral ustreči želji mestnega očeta in ga vodil po zaporih.
Vaški sodnik kot — smrt V presburškem komitatu na Ogrskem je neka žena sprejela od moža iz Amerike 400 kron. Naložila jih je v hranilnici. Takoj drugi dan pa je prišla zopet po denar, češ, da se ji je v noči prikazala smrt, ki je zahtevala od nje denar, sicer je vzame s seboj. Orožništvo pa je prijelo to »smrt" v trenutku, ko ji je žena izročila denar, in ,.smrt" je bil — vaški sodnik.
Balon odnesel kravo. Na zadnjem sejmu v Belovaru na Hrvatskem se je dogodilo veliko čudo, da je navaden balonček, s kakršnim se navadno igrajo otroci, odnesel kravo. Stvar je bila takole: Neka kmetica je pripeljala na semenj kravo, ki jo je prodala za dva stotaka. Vesela dobre kupčije je kupila za malega Iva doma „luftbalon". Denar je dala v robec, robec pa privezala za vrvico balona in držala vrvico. Vsled veselja pa ni držala dovolj trdno za njo in kar na enkrat se ji je izmuznila in balon se je z denarjem vzdignil hitro kvišku in izginil izpred oči kmetice, ki vsled prestrašenosti ni vedela, kaj bi počela. Tako je balon odnesel celo kravo.
Društvene vesti.
^Slovensko delavsko podporno društvo v Celju" priredi v soboto, dne 15. junija 1907 zabavni večer v društvenih prostorih. — Spored zanimiv.
Narodna godba v Celju priredi prihodnjo nedeljo, 16. rožnika ob 10. uri predpoldne na dvorišču »Narodnega doma" koncert. Vstopnina prosta.
»Učiteljsko društvo za celjski okraj" ima v nedeljo 16. junija t. 1. izvanredni svoj zbor v okoliški šoli v Celju ob 11. uri dopoldne. Na dnevnem redu: „Regulacija učiteljskih plač". — Radi aktuvalnosti tega vprašanja pričakovati je obilne udeležbe, h kateri vljudno vabi odbor.
Iz Trbovelj se nam poroča, da obhaja prostovoljno gasilno društvo svojo dvajsetletnico na slovesen način in sicer na dan 18. avgusta t. 1. Sosedna društva naj blagovolijo se ozirati na ta dan in preložiti nameravane veselice, da bode nastop narodnih gasilnih društev v slovenskih Trbovljah tem veličastneje.
St. Jurij ob juž. žel. Tukajšui mešani pevski zbor priredi v nedeljo, dne 23. junija svoj Gregorčičev večer s predavanjem, deklamacijami in petjem. Za predavanje se nam je posrečilo pridobiti g. prof. dr. Moleta. ki nam je že na celjskem večeru pokazal, kako temeljito pozna slavCka Gregorčiča. Zato si usojamo na to predavanje slavno občinstvo še posebej opozoriti. Obiščite nas ta večer v obilnem številu in pokažite, da razumete v popolni meri ceniti in slaviti za naš narod zaslužne može in posebno raditega, ker je Cisti dobiček namenjen za pesnikov spomenik, ki se namerava postaviti v njegovi ožji domovini. NatanCni spored objavimo prihodnjič.
Šmarsko rogaško učiteljsko društvo priredi dne 16. t. m. ob 1. uri popoldne v Šmarju izredno zborovanje, pri katerem se bo razpravljalo edinole o regulaciji naših plač. Naj se tega pomembnega zborovanja udeleži vse učiteljstvo obeh okrajev.
Slov. Bistrica. Vrtni koncert priredi »Narodna godba" slovenjebistriška s sodelovanjem pevskega društva na vrtu »Narodnega doma" v Slov. Bistrici v nedeljo, dne 16. t. m., ob 5. uri popoldne. Vstopnina 40 v.
Čebelarska podružnica pri Mali Nedelji priredi v nedeljo, dne 16. t. m. predavanje v šoli takoj po rani maši. Predava g. Jurančič. K mnogobrojni udeležbi vabi odbor.
Izlet „Murskega Sokola" k Mali Nedelji se radi nepričakovanih ovir preloži na nedoločen čas. Na zdar!
»Slovanska čitalnica" v Mariboru priredi v nedeljo, dne 16. m. s čitalnicama v Ptuju in Slovenski Bistrici skupen izlet v Pram, kjer bo na vrtu Stampflove znane gostilne prijateljski sestanek. Udje in prijatelji imenovanih društev in vsi narodni krogi se vljudno vabijo, da se udeležijo tega izleta.
Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani naznanja tem potom, da so nekateri gospodje in društva pozabili plačati poslani družbeni koledar 1907. Prosi se, da bi se ta znesek kmalu doposlal. ker potrebuje družba za narodno šolo mnogo denarja.
Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani poslala je narodna tvrdka J. Perdan v Ljubljani prispevek od prodanih družbinih užigalic 1000 K. To je drugi tisočak, katerega je družba letos od omenjene tvrdke dobila. Slovenci! Kupujte in zahtevajte v vseh trgovinah, trafikah itd. samo naše narodne vžigalice!	.
Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani poslala je slovanska narodna čitalnica v Clevelandu (Amerika) za narodni kolek 20 K ter naznanja, da bodo tamkajšni Slovenci pisma kolekovali z narodnim kolekom ter ga v kratkem še naročili. Slovenci! Posnemajte rodoljube v daljni Ameriki!
Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani naznanja tem potom na različna vprašanja, da »Meškove razglednice" razpošilja pisarna družbe sv. Cirila in Metoda sama — druge spomladanske pa glavni založnik g- Ivan Bonač v Ljubljani. — Slovenci, podpirajte to podjetje! Kupujte in zahtevajte povsod le Ciril-Metodove razglednice!
Vsem naročnikom nabiralnikov se vljudno naznanja, da družba nima sedaj v zalogi nabiralnikov, naroČi pa novih prav kmalu in prav je, da se.jvsi tisti gostilničarji itd., ki imate javne prostore, po katgrih se zbirajo naši rodoljubi, oglasite za nje in družba bode nabiralnikov tudi v tej množini oskrbela. Stari nabiralniki pa še tuintam tiče v zaprašenih kotih sami zaprašeni in puščate jih brez dela in pustite, da ne vrše svoje naloge naši družbi v gmotni prospeh! Na dan žnjimi!
Izjava.
Podpisani obžalujemo zoper g. .'Antona Levar, župana v Bočni izrečeno obdolžitev, da se je o duhovnikih nespoštljivo izrazil, ker smo jo kot prenagljeno spoznali, in se mu zahvaljujemo za odstop od tožbe.
V Gornjemgradu, dne 6. junija 1907. f Anton Miklavc f Marija Miklavc Ana Krajnc Franc Cerar	Janez Purnat
priča.	priča.
Tržka občina Žalec
sprejme s 1. julijem 1907
redarja
ki naj bi bil tudi občinski in posojilniški sluga. Plača 800 kron, prosto sta-novanovanje in službena obleka.
os 3-i	Županstvo.
TIr P; Vnlčič Y Novem mestu
T VALaHj (Rudolfoyo .. Kranjsko) je uredil in izdal:
1.	Civilnopravdni red in
fiflffflni nm-aivilllilr z drugimi civilno-a W>!■■■■%. pravdnimi zakoni.
Knjiga je popolen zbornik pravil označene
vrste; koncem tvarine je obširno stvarno
kazalo v slovenskem in hrvatskem jeziku. —
Obseg XII in 909 strani; cena vezani knjigi
8 kron, poštnina 55 vinarjev. 33 10—4
2.	Odvetniška tarifa
hrvatskem jeziku pred sodišči; sodne pristojbine. Obseg 75 strani (20 tabel); cena 1 krona 80 vinarjev. — Knjigi se dobivate pri dr. Volčiču in pri knjigotržcih.
Vsem vrlim šentjurskim obCanom, ki so na tako nesebičen način pripomogli k izvrstno uspelemu izleta šolske mladine k razvalini Zovnek. posebno pa visokorodnemu g. baronu Cnoblochu za njegovo blago naklonjenost, bodi izrečena prisrčna zahvala.
Šolsko vodstvo Sv. Jurij ob Taboru, dne 10. rož. 1907.
Jos. Gosakj zač. voditelj.
se sprejmejo
vsak čas
Delavci
za visoko plačo
v premogovniku v Skalah, železniška postaja Velenje na progi Celje-Spodnji Dravograd. — Stanovanje na razpolago. 94 10—i
Odda se v najem
koračnica
s stanovanjem pri
Fr. Uedeniku
v
v St. Pavlu pri Preboldu.
91 3 -1
avarovan je zoper točo
sprejema pod prav ugodnimi pogoji jj c. kr. prlv. avstr. zavarovalna družba H
93
DUNAV".
Zavarovanja sprejema in pojasnila daje podpisani, do katerega se je treba obrniti samo z dopisnico. 82 4-3
A. KUHAR, komisar. Celje-Gaberje.
Trgovina s papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami, prodaja c. kr. šolskih knjig in igralnih kart
Zvezna trgovina
Celje, Rotovška ulica št. 2
mm	priporoča	BBBBBI
kancelijski, konceptni, pismeni, dokumentni, ministrski, ovitni in barvani papir.
sVinčniKi peresa peresnih radirKe HatnenčHi tablice gobice črnilo
Trgovske knjige v vseh velikostih črtane
-=-J z eno ali dvema kolonama. v papir, platno, gradi, ali pol usnje vezane.
Odjemalne knjižice po raznih cenah. Največja zaloga vseh tiskovin
za občinske urade krajne šolske svete, učiteljstvo, župnijske urade, okrajne zastope, užitnin-ske zastope. hranilnice, posojilnice, odvetnike, notarje in privatnike.
£astna zaloga šot. zVezKoV in risanK.
Panirnatp vrečo Tseh velikosti po origi-rdjjll lldie VI Bl>c nalnih tovarniških cenah
Štflmhilip Pe®atniki. vignete, (Siegelmarken) J za urade in privatnike izvršujejo se v najkrajšem Času.
Dnnisnirp umotne- pokrajinske in s cvetlicami "	od najpriprostejše do najfinejše.
Albumi za slike, dopisnice in poezije. (2) ie
Zavitke za urade v vseh velikostih.
Ppnilfi za tiskovine in pisarniške potrebščine UCIIIKI so brezplačno na razpolago.
Trgovci in preprodajalci imajo izjemne cene.
Priznano dobro blago. Solidna in točna postrežba.
Surovo maslo za čaj — suhe gobe
kupuje v vsaki količini
A. Schanil, Dunaj VIII.,
Skodagasse 15. 8810-2 Srednje veliko
posestuo
v sredini savinjske doline, tik državne ceste v jat. o prometnem kraju, se pod ugodnimi pogoji prostovoljno proda.
Poslopje je v izvrstnem stanu, primerno veliko hmeljišča itd. — Pripravno za vsako obrt. —
Podpisana izrekam tem potom vsem sorodnikon, prijateljem in znancem prisrčno zalivalo, da so se udeležili pogreba mojega iskrenoljubljenega, rajnega soproga, gospoda
Adalbert Globočnik-a
v tako obilnem številu. Posebno pa si štejem v dolžnost, da se v. č. duhovščini žalski, vsem darovalcem prekrasnih vencev, kakor tudi vsem onim prisrčno zahvalim, kateri so mi ali ustmeno ali pismeno izrazili svoje sočutje v urah najbridkejše žalosti.
ŽALEC, dne 12. junija 1907.
Justi Globočnik roj. Lorber.
Natančneje pod šifro ,9 npravništvo tega lista.
Obrtnik
na
perilni lug"
izdelovatelju (na debelo)
©©©©©CKSOCKS©©©©©©«-*-^^
Vinogradniki pozor!
najboljše in najcenejše sredstvo zoper plesnivec (Oidium) na trti je škropljenje s „Faurovim patent, perilnim lugom". — Izkušalo se je skozi mnoga leta po vzornih vinogradih, pokazali so se povsod izvrstni uspehi. Ravnotako je tudi za primešan je k modri galici proti peronosperi neobhodno potreben „Paurov pat.
" ~ "" Dobiva se (poleg pravUnega_ navodila)_po vseh večjih^špecerijskih trgovinah ali pa pri
O
0 ©
1
KONRAD PAUER, Polzela (Štajersko).
©©©©©©o©©©©©©©©©©©^
)©ee
NAJNOVEJŠA IZNAJDBA!
zamore se lahko in : naglo pogasiti le s
lfelik požar
Smekalovimi brizgalnicams
z 40% delavske sile pomanjšanim ravnotežjem nove sestave, koje od desne in leve strani vlečejo in mečejo vodo. — V vsakem položaju delujoče kretanje brizgalnic nepotrebno!
R. A. Smekal, Zagreb
skladišče vseh gasilnih predmetov, brizgalnic, cevi, pasov, sekiric, sesafk in gospodarskih strojev ter motor-miinov. =======
iS353 Odplačevanje na obroke EHS3 m 129 odlikovanj! m Et31S
Izseljevanje v Ameriko povzročilo nam je velikansko škodo. Povsod se slišijo tožbe o pomanjkanju delavnih moči. Kar še ni prešlo v Ameriko in na Nemško hiti v mesta, kjer so tovarne in industrija, da tam pusti svoje najboljše moči. To pomanjkanje delavcev pa občuti najbolj kmetovalec, katerega danes pridelovanje skoraj več stane, kakor za pridelek dobi. Nujna potreba je, da se tem žalostnim razmeram odpomore, kar je pa mogoče le tem potom, da se za namestilo počasnega in dragega
S8 ? poljedeljski
JL-«ASS Ob času košnje priporočam na-STl^OJIa bavo najboljših amerikanskih
n
vlečnih grabelj, ?ubdieSem»pS
mlatilnice, čistilnice
in sploh vse vrste pri gospodarstvu potrebnih strojev in orodja.
TrgoVina z železnlno ?. jKajdič Celje.
Bogata zaloga traverz, cementa, bičja za obijanje, strešne lepenke, cevi iz kamenščine, vodovodnih naprav, vrtnih ograj kakor vsakovrstnih železnih in litih ograj sploh. Cene zmerne, postrežba točna