103. številka. Ljubljana, petek 5. maja. IX. leto, 1876.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan, izvzemši ponedeljke in dneve po praznicih, ter velja po poŠti prejeman za avstro-ogersko dežele za celo leto 16 gld., za pol leta 8 gld., ca četrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gin., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šofiih in za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 50 kr., po pošti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje da četiristopne petit-vrste »> kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če se dvakrat in 4 kr. še se tri- ali večkrat tiska.
Dopisi naj se izvole frnnkirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiSi lb 90—26 poleg gledališča v „zvezdi".
Opravništvo, na katero naj se blagovoUJo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Kolmanovej hiši.
Francoz o Nemcih.
Ko so Nemci, največji babači mej narodi, po Bisinarku dolgo prej na vojsko pripravljavci se, premagali od sleparja Napoleona zlo vladano Francosko, vpili so mej svet, da je za vselej uničena, da je francoski narod demoraliziran in le pri njih, le pri Nemcih je vse moralno „das reich der gottesfurcht und frommen sitte." In ko so odnesli iz Francoskega pet milijard in še dve francoski provinciji po nemško vzeli, bili so preverjeni, da je Francoz financijalno in državno uničen in da bode sedaj res nemški narod „grande na-tion", veliki ali prvi narod.
Ali nij šlo. Na Nemškem so milijarde zginile kakor kafra. Kar moć priseka, nema teka, moglo bi se reči. Jeden krivičen krajcar deset pravičnih požre. Tako tudi na Nemškem uže javno v parlamentu tožijo kako uboštvo raste, trgovina peša, obrt se ne more z angleškim in francoskem meriti, denarja je čedalje menj. Na Francoskem pa ravno narobe. Tam se nič ne pozna, da je dežela dala pet milijard, Francoska bogati, vse se jej posreči, njena trgovina cvete.
Na Nemškem vlada cezarizem. Nove postave, katere so bile predlagane v Berlinu, bile so tako absolutistične in tako reakcionarne, da so se celo Prusom prehude zdele. In vse to nemški narod pretrpeva rad in kima vsemu, kar Dismark stori. — A Francozje so si mej tem priborili tudi politično svobodo, najsvobodnejšo državno obliko, republiko.
M&tek*
Veliki moskovski požar.
(l'o Petruševskem spisal .1. Stok las a,) Zj cd i nje vanj e iztočne in severne Rusije je dokončal veliki knez Vasili III. (1505 — 1533), sin Ivana IIL Pskov je živel ter se upravljal skoraj ravno tako, kakor poprej Novgorod; spasilje svojo slobodo pa samo s tem, daje bil velikemu knezu Ivanu III. v vsem pokoren. Ali Vasili III. nij na to gledal nego je zapo-vedal sneti večevi zvon, ter »začel upravljati Pskov, kakor Moskvo. Ostalo oddelne kneževine jo tudi z Moskvo spojil, tako, da h koncu njegovega življenja nij ostalo v Moskovskoj državi no jednega dela.
Starejemu sinu Vasilja, Ivanu bila so tri leta, ko je umrl njegov oče. Vlado je prevzela velika kneginja Helena, ali črez pet let je ona umrla. Veliki knez je bil še mlad, on nij mogel niti o sebi samem poskrbeti, kamo li ruskej zemlji: vsled tega so začeli vladati bojarji. Mej njimi se je vnel prepir, nastali so razdori in podpihovanja; bojarji so se sprli napadali, in podkopavali jeden druzega za prvo mesto, za vlast. Vse so nadkrilili knezi Šujski;
Nemci videč to ukrepljenje svojega pro- j tivnika, v srci noseč zavest storjene krivice J nad premaganim, izpremenili so na brzo roko svoj govor ali vsaj popolnem utihnili o „demo-ra1'/i ranih" Francozih nemš kovati. Pohite vali so hvaliti Francozom republiko, da si doma pred Bisinarkovim cezarizmom v slepi pokorščini klečeči, ter so z neprošeno nemško pri-siljivostjo dokazovali Francozom, da republika je ona oblika države, ki je najbolj za mir. Od veselja so poskakovali, slišavši, da črez dve leti napravijo Francozi še jedno svetovno razstavo v Parizu, torej ne mislijo tačas še z Nemci potrebnega obračunovanja imeti.
Ali zastonj vse tolažbe. Republika je res najmirnejša, ali ona je tudi najnarodnejša, najdomoljubnejša državna oblika. Monarhije se dostikrat bore za dinastične in osobne namene. Republike le same za sebe, za narod, za svojo idejo. In kako bi francoski narod mogel mirno pustiti v nemškem žrelu jeden del sebe Lotaringijo z Metzom, ko bi Alzacijo uže ne šteli? Nij mogoče, nego pri prvej priliki, kadar bode fraucoska vojska urejena, in ko bode Nemčija od drugod v zadregi, pala bode na njo in potem bode sigurno dala ne lo plen nazaj, nogo tudi debele obresti.
Da Francozje nikakor ni jso tako brž svojega nemškega računa pozabili, kakor bi lakotni po-pruseni Nemci radi, kaže brošura, ki je ravno izšla in povsodi velike furore dela. Zove se „Le droit prime la force", — tj. pravica* je več kot moč.   Razumeje se, da je ta
one od svojih protivnikov so pokončali, druge pa zakovali in posadili v tamnice. Velicemu knezu nijso dali niti potrebnega, narod pa so stiskali in ugujetavali. Potem je prevladal Šujske Bjelski, ki je z zemljo upravljal milostivo, varoval narod pred krivicami, samo nij dolgo vzdržal: Šujski so zopet nadvladali. Po noči so ulovili Bjelskega; v celico mitropolita, s katerim se je družil Bjelski, so pa začeli lučati kamenje. Mitropolit je pobegnil v strahu v stanavanje velicega kneza, bojarji so vdrli za njim, s šumom in psovanjem prileteli v spalnico vladarjevo; veliki knez seje od šuma prebudil in strašno prestrašil. Mitropolit uvi-divši, da tudi tukaj nij varen, pobegnil je na podvorje (samostanska hiša); bojarji so poslali semkaj Novgorodce; le ti so ga začeli zvati z nepristojnimi besedami, grozili so, ter ga skoraj ubili. V Moskvi se je pokazal strah, nobeden nij znal, kakošen čin so bojarji po noči podvzeli in žalostno so se razumevali, da delo nij dobro. Sam veliki knez se je tresel in jokal od straha in tak strah v tročjih letih se pozabi redkokrat v poznejših letih.
Zavzevši prva mesta pri vladarju, ubili so tujski Bjelskega, mitropolita poslali v samostan, izbrali mesto njega druzega in začeli po-
naslov nalašč za to izbran, ker Nemci imajo drugo narodno prav nemško pravilo „Macht geth vor Redit" t. j. moč je več kot pravica.
V omenjenej brošuri ali knjigi razlaga učen francosk zgoduviuar Amcdee Marteau iz zgodovino nemškega c: arja Barbarose, kako Nemci pač znajo požreti deledruzih narodov a'i prebaviti jih ne znajo, da Nemci na druge narode ne vplivajo plod ovito, da Nemci nijso imeli nikoli ni političnega niti ne religijoznega ideala, teniuč so vselej s kako omahljivo filozofijo in z omejenim militarizmom životarili.
Vsi Slovanje, kolikor nas je politično zavednih, vemo, da je živa istina kar Francoz pravi, naj se Nemci še tako ljutijo in jeze. Veseli nas pa tak jezik od strani Francozov. Še bolj pa nas bode vse Slovane tačas veselilo, kadar Francozi pridejo do svojo pravice in Nemci tja, kamor po pravdi spadajo.
Nemška nesramnost.
Te dni smo dobili v roke več zvezkov nemškega flustrovanega lista pod naslovom: „Die Kinderlaube. Illustrirte Monatshefte fiir die deutsche Jugend." Ti mesečni zvezki izhajajo v Draždanah in so, kakor Čujemo, posebno v Ljubljani zelo razširjeni. Mi nemarno nič zoper to, da naša mladina prebira lepe in poučne nemške časopise, ali čujte s kako predrznostjo pišejo Nemci o našem morskem pristanišču Trstu. V 3. zvezku, letnik XI. stran 69 se nahaja slika Trsta in popis tega mesta,
zorno paziti, da ne bi zraven njih nobeden prišel v milost pri velikem knezu. Zapazivši le to zamisel pri Voroncovu, zgrabili so Šujški in njihovi prijatelji Voroncova v jedilnici vla-darjevej na vječu, bili ga po obrazu, strgali ž njega obleko, ter ga sramotno vrgli na hodnik. Veliki knez je poslal mitropolita prosit Šujske, da bi pomilovati Voroncova, in ako ga ne morejo pustiti v Moskvi naj bi ga odpravili iz mesta kam v bližino. Ali bojarji nijso uvažili prošnje vladarjeve; razgrajali so, kričali, kakor pijanci, stopili mitropolitu na plašč ter ga str 'i, a Voroncova odpravili v daljne progonstvo.
Ivan Vasiljovič je bil takrat star trinajst let. Mnogo brezčinstev in nasilja bojarskega je videl on v svojem Kratkem veku, ter ga trpel. Ali žalosten čin z Voroucovom imel je večji vpH.v na njegovo srce nego vsi prijašnji, strpljenje mu počilo, a morda so pri tem pomogli tudi protivnici Sujskih. Tri mesece se je pripravljal in nič govoril, kar na jedenkrat pa se vrže na samega velicega bojarja, Andreja Sujskega, zapovedal zgrabiti ga in izročiti psarjeni; psarji so ga vlekli k stolpom, ter ga na cesti ubili.
Gnev velicega kueza je zadel uporne bo-
ki se od besede do besede tako-le začenja; „\Venn der Deutsche sich den iiussersten Siid-grenzen solnes grossen und herrlichen Va-terlandes niihert, wenn er das hohe Karstge-birge tiberschreitet, oder etwa von der Bahn-station Optschina einen Blick hinunterwirft nach dem sonnigen Stlden, so erblickt er unter sich jenen Gurtelstreifen Landes welcher das adriatische Meer umschliesst. Auf diesem Strei-fen Landes liegt das liebe Triest, eine volk reiche, handelsbelebte Stadt, ja der zvveite Seehandelsplatz iu Deutsclilaud." Ali ste slišali, tu imate naš Trst uže na Nemškem! Uže anektiran in ponemčen naš Kras in Trst uže prusko-sask! „Macht geht vor Beeht." Nemški želodec nij nikdar dežel sit in kar namerava da bode, to uči Nemec svoje otroke, da je uže res! Ali nij to nemška nesramnost ?
Kateri pravi Avstrijec, posebno kateri Slovan iz tacih izjav, ki se vedno in vedno ponavljajo, jasno ne izprevidi. da je germani-stično delovanjo naših nemškutarjev in priseljenih Nemcev, ki zoper nas Slovence vpijejo in rujejo, protiavstrijsko; kdor ne uvi-deva, da je pri nas podpiranje nemškovanja le prvo delo za T rus a — ta je slep in gluh, ali pa je po sedanjih avstrijskih zakonih veleizdajnik.
Jugoslovansko bojišče.
Italijanski list „Cittadino" je prav dobro povedal, rekši, da dosedaj se je v poročilih z bojišča dokazalo, da so bila slovanska poročila mej stokrat skoro devetindevetdesetkrat resnična, a turški poveljniki so se mej 100 krat vsaj 90 krat zlagali. Tako je tudi o zadnjoj bitki pred Nikšićem in v Dugi. Muktar paša ta turški Falstaff, zdaj v novic poroča, da je vstaše zmagal, da jih je od dne do dne, od boja do boja bilo več in nazadnje uže 16.000 mož. Koliko je bilo Črnogorcev, ne ve, ker je „bil gozd pregost." Kdo se tu ne domisli hI umske megle pri kraljevem Gradci. Z lažmi se Turki ne bodo oteli, če jim prav nemški ustavoverci in naši nemškutarji, prijatelji Turkov pritrjujejo, da si jim sami ne verujejo. — Prej je Muktar poročal, da bode
v Nikšiču spal. V svojem novem presukanem poročilu tega niti ne omenja, da je res. Torej sam priznava, da se mu nij posrečilo v Nikšić priti. •_
Na srbskej meji pri Nišu sta dva Armenca, turška telegrafska uradnika Kadri in Sabin Efendi, izdala Srbom oticijalna turška poročila o gibanji turške vojske. Turki so jednega zalotili, drugi je k Srbom ušel. Našli so pisma srbskega načelnika, ki obeta 2000 dukatov za izdajo onih vesti.
Belgradski „Istok" v zadnjič nam doslej številki v prvem članku piše: „Mi smo uže dovoljno naglašali, da Srbija ne more več nazaj iti. Vojska je pripravljena za vojno, generalni štab je na meji, priprave so gotove, orožje je prišlo — vnanji listi teško da se varajo, ko mislijo, da bode za koji dan sledo-vala i oticijalna objava rata (vojne). Ali večja ali nobena Srbija! „Tli kraljevina ili da nas i nema".
Politični razgled.
Motrttnjtt <l«>ž«»l4».
V Ljubljani 4. maja. Iz Danili** in iz Pešte se javlja, da je nagodba gotova. „Pol. Corr.M pripoveduje 2. maja: V skupnej seji, katerej je predsedoval Nj. v. cesar, je v vseh točkah, ki se tičejo ponovljenja nagodbe z Ogersko — tudi kar se kvote tiče — popolno zjedinjenje doseženo. Dotične predloge se bodo ob pravem času predložile obeh državnih polovic, in sta obe vladi obljubili zastopati jih. „N. Fr. Pr." pravi, da je zasluga Andrassvjeva, da so je nagodba naredila po tako dolgem omahovanji. „P. L." pravi, da na Ogerskem ne bodo veseli novice, da je nagodba gotova, ker so malo koncesij dobili in videli mej pogajanjem sovražnost, ki vlada zoper Ogersko v Avstriji.
Tedaj zopet za deset let je naša polovica države z ogersko sklenena večjidel po dosedanjih pogodbah ali uvetih. Dolga kriza, ki je ponovljenje te dualistične zveze sprem ljala, dokazuje pa slabost naše monarhije in negotovost vse državopravne uredbe. Predno se nagodba za zmirom ne naredi, nij naša država na trdnih nogah. Tega pa tako dolgo ne bode, dokler večina prebivalstva, S1 o v a n j e,
nemarno nič govoriti vmes, ker so nas umetno nazaj potisnili.
Vinin|e d r/UTc.
Iz CiirigruUin. se „N. Fr. Pr.tt piše, da je položaj jako nevaren. Za sedaj se je še posrečilo ruskemu in družim poslanikom sultana potolažiti, da ne razvije Mohamedove zastave in vse Muselmane vzdigne proti „ne-vernikorn" kristijanom. Ali če se Muktar-paŠi ne posreči Nikšir oskrbeti, pravi dopisnik 27. apr. potem dobi zopet ratna ali vojevita stranka večino. Muktar-paša je samo na pol dosegel svoj namen, torej naj razvijo Turki svojo „prorokovo zastavo." Vsaj jih bode potlej enkrat konec.
Iz €?nt'iy»-fwrf<w se „N. Fr. Pr." javlja, da general Ignatiev sultana pregovarja, naj jeden del Hercegovine odstopi Črnej gori.
Na JVrmiKi'BN je v tretjem branji sprejeta z 216 glasi proti IGO postava, katera vse železnice vzame posameznim deželam in jih izroča državi. S tem je Bismark velik korak v centralizaciji Nemčije naprej storil.
Shod treh ministrov v Berlinu bode imel pravi otieijozna „Post" veliko važnost. Po odhodu ruskega carja bode Andrassv z (rorčakovom še ostal, da se dogovore z Bismarkom o orijentu.
.itiiflvihi liberalci so močno razkačeni, da je kraljica prevzela naslov indijske cesarice. Časniki se čudijo, da nij naslov proglašen tudi v indijskem jeziku. Torej imajo Angleži vsaj nekaj spoštovanja do družin jezikov in ne silijo svoj jezik tako kakor ga Nemec povsodi ponuja na okolo.
Dopisi.
Iz L.»ftl44»?r»t trjffti 2. maja [Izv. dop.] Nedelo 30. aprila so celjski dijaki napravili izlet v naš prijazni trg. Na večer ob 6. uri zbrali so se na kolodvoru ter se potem pevaje skozi trg k č. g. kanoniku podali, kojemu so nekaj pesnij zapeli. Obilo obdarjeni so bili dijaki s šopki in venci, koje so naše krasotice pri oknih dole motale. — Na večer ob 8. uri je bila v krasno okinčanej dvorani g. Larischa veselica s petjem in plesom. Zbralo se je lepo število Laščanov in tukajšnjih kra-sotic Mej petjem in plesom so nam le prehitro ure minule, koje smo ta večer doživeli.
Posebno so se pa dijaki z jako dostojnim in taktnim obnašanjem odlikovali, ter nij bilo I celi večer niti najmanjšega nereda.   Nam pa
jarje čisto nepričakovano in iznenada; vtihnili so, pomirili se in <5d tega časa začeli bati se vladarja pa tudi pokorni mu biti. Dolgo zatem je začel Ivan Vasiljevič izvrševati kazne: jednim je izkazal nemilost, drugim dal izrezati jezik, tretje pa s smrtjo kazniti. To pa nij zadelo samo upornike nego tudi nedolžne in mladoletne.
Tako je skončala vlada bojarska. Ona je malo skrbela za vladarjeve in zemeljske zadeve, nego bolj za korist svojega roda; na višja mesta so postavljali ljudi ne po umu, nego po rodu; činovr'ci njihovi so stiskali in ugnjetavali narod brez vesti. Ali največje zlo pa je bilo to, da so ta nasilja in svojo volj -stva bojarska čisto izk varila mladega vladarja. Ivan Vasiljevič je bil velicega razuma, ali nrav jc imel gnjevno, kruto, robato ; od radosti k gnjevu so je hitro spreobrnil, veselje in jad se je brzo menjalo v njegovem srci. Nad tacini dečkom je bilo treba pozorno paziti, da bi bil dobro učil, ter ne videl zla in ga ne sprejemal na svojo niti na ljudsko pogubo. Tako bi tudi bilo, da mu nij umrl oče prerano. Živel bi bil deček do svojega časa mej strežnicami in pestinjami, pod roditeljskim nadzorom; on ne bi bil slišal niti videl, kar
je nepristojno za mladenča. Zvesti ljudje bi bili ukrepili njegovo nrav in priučili ga človeškim običajem. Ali to nij zadelo Ivana Va-siljeviča. Državni čini so se vršili v njegovej navzočnosti, vse se je delalo v njegovem imenu. Ko bi sprejemali inozemne poslance in v druzih važnih slučajih, stal je on na prvem mestu, vsi so se njemu klanjali, izkazovali vsako spoštevanje, ponižnost in pokornost. Mej tem pa bojarji nijso prašali njega za svet v državnih zadevah, nego so gospodarili sami, kakor so hoteli, zapovedij njegovih nijso izpolnjevali, niti prošenj usliševali. Oni so vse počenjali pred njim: oni so pridrli po noči v njegovo spavalnico, odpeljali njemu drage osobe, bili je, pregnali ali pa še celo s smrtjo kaznili. Ivan Vasiljevič je znal, da je on vladar, da mora v njegovej roki biti vsa vlast in vsa inoč, a mej tem nij mogel obvarovati bližnjih svojih ljudij pred sramoto, a samega sebe — pred nemirom. Nevolja, gnjev, zloba je vedno bolj in bolj kalila njegovo srce. V njegovo glavo je šinila misel, — poprijevši za vlado, da postavi svojo vlast tako visoko in tako grozno, da se ne bi moglo uiti ganiti nepokorno bojarstvo.
Nrav Ivana Vasiljeviča so  še na drug
način pokvarili. Bojarji, sovražni Sujskim, ravnali so se po njegovej čmernej volji, in kar je slabega storil, to so hvalili, samo da si zadobe milostivca. Ko je vladar narastel in bil star dvanajst let, začeli so mu dajati bližnji bojarji, da celo sami upravitelji, še mnogo večjo prizanesnost, samo da bi je ne motil vladati z državo. Ivan Vasiljevič se je začel zabavljati: spuščal je pse in mačke iz visocih nadstropij na zemljo; s četami svadljivcev in pretepevalcev podil se je po ulicah in trgovih; bfl in plenil mimogredoče ljudi, pogazil je s konji. Bojarji ga nijso motili v njegovih zlih zabavah, nego še hvalili so ga in nagovarjali na nova brezčinstva, govoreči: „ hraber bo to vladar." Nijso razmislili bojarji, da sami sebi pripravljajo bedo.
Ivan Vasiljevič je izpolnil Šestnajst let. On je sklenil ženiti se, sprejeti cesarski naslov in javno kronati so za cesarja. Po starem običaju so je zbralo v Moskvi mnogo devic na ogled; Ivan Vasiljevič je izbral Anastazijo, hčer umrlega bojarina Zaharjina — Koškina. Ženitbo obhajati je bilo zaključeno potem, ko si bode veliki knez nadel na sebe cesarsko krono. Do tega Časa so se imenovali vladarji moskovski veliki knezi ter so prevze-
bode ta večer, kojega naj prijetnejšim uvrstiti smemo,   še dolgo v prijaznem spominu ostal.
Iz i riiesnvrliii-1 maja [Iz v. dop.) V „Slov. Narodu" št. 98 piše nekdo iz Veli kili Lašč o hroščih al' kebrih, ter britko toži koliko škode da napravlja ta mrčes v tamošnjih krajih. Rodi mi prosto, da i jaz par besedic o tem požeruhu črhnem.
V našej „Črnej Gori" — a sedaj vendar uže zelenej, razsajali so nam škodljivi hrošči cela dolga stoletja, prav ravno tako grdo in gnjusno, kakor drugej po našej milej domovini. Razume se, da povsodi kodar so prebivali pohlevni in mirni Slovenci. Fosledice te pokon-čevalne hroščeve epohe, britko čuti in lehko vidi Še dandenes vse Slovenstvo. Nobenemu slovenskemu kraju nij prizanesel, temuč škodljivo se razširjal, vedno bolj tija preko južnemu podnebju. Ko je pa začel mrčes svoje strupeno delo dalje proti Hrvatskej, prestrašenem glasom vskliknil je tužni brat, videč veliko opasnost: „O mila majko! o otačbino! o zavičaju dedovali mojih!"
Znano je osobito zoologom da hrošči najrajši objedajo hrastovo perje a v našej deželi je mrčes nanaravno počenjal, — objedal je lipovo perjiče, pustivši pičo na svojem hrastu. Vselej, kadar je pognala gorka pomlad nekoliko zelenja po naših poljanah in tratah, pri-brenčal je silni broj omenjenega, nenavadno predrznega mrčesa gori iz „hrastovega carstva" ter nam pokončal zadnjo zeleno nadejo. Domača mehka lipa stala je revica vsa gola i objedena poleg tujega i oholega nam hrasta.
Bili so hrabri možje našega r6da, ki so sedanje Slovence dvigali i budili na od-vračevanje usiljenega hrastovega gosta, — pa ker se je hrošč nenavadno naglo plodil, — ker smo imeli mej soboj mnogo trotov ala: Spitignevov, Gripov in Ilildebftrtov, bilo je naše vpiranje p ram a mrčesu skoraj zaman. Nič bolje se nij godilo našim severnim bratom ; tudi tam je napravil hrastovi usiljenec v teku več stoletij jako občutljivo škodo. Škoda je bila pa po temu toliko večja, ker je znano, da nekoji hrošči spuščajo oster smrdeč sok na objedene dele, ki vsled tega popolnem od-
mali vladanja brez kronanja. Ali Ivanu Va-siljeviču je bilo to premalo. Slišal je namreč o bivših grških carjih, o velikej vlasti in volji v vladanji, zatorej je hotel tudi on takim postati, kakoršni so bili oni. Kronanje se je izvršilo 1. 1547, z velikim slavjem; posle Čina pozdravili so Ivana Vasiljeviča z „mnogaja ljeta" in mitropolit ga je proglasil: Pravoslavnim Carjem, vse Rusije Samodržcem. Frecej za kronanjem je bila carska svatba. Mitropolit je govoril mladim lep nauk, da bi ljubila pravico in resnico, branila sirote, pomagala ubogim, a vrh vsega, da ne bi poslušala obrekovanj zlih ljudij, in da bi ljubila in varovala bojarje.
Ali niti vsled sprejetja carskega naslova niti vsled ženitbi se nijso stvari na nič bolje obrnile. Šujski so so bili pomirili, ali mesto njih so se vzdignili na silo Mlinski; zopet se je vzdignil mej bojarji prepir, in narod je trpel bolj nego poprej od borjev in njihovih slug. V le tem času so se začeli v Moskvi požari. Prvikrat so je vžgalo 12. aprila, za tem 20. aprila ; obakrat je mnogo izgorelo, ali s tem se nij še svršilo. 3. julija se je dogodilo slabo znamenje: za čas večerne bla-govesti strgal se je zvon-blagovestnik ter pal z zvonika.   Car je bil ob  tem času za
padejo. Imeli smo dolga stoletja Egiptovskih dnij (čitaj v sv. biblji o kobilicah) in mislilo se jo uže da ne bode od nikodar pomoči, in da nam bode hrošč vse zelenje in cvetje za vselej poplavil in pokončal — a, evo ti spasenja! Leta 1848 bruhne iz vseh stranij mrzla mrčesu posebno škodljiva sapa, ter hrošča večjidel prežene iz naših krajev. Od tega časa je požrešnim hroščem naša sapa posebno neugodno vlekla. Pri uže omenjenim elementarnim vremenu, poskrilo se je bilo v zakotja vendar nekaj zaroda onega mrčesa, vsled tega se je še pred malo leti hrošč v našej deželi zopet pokazal. Pri nas ga ravno zdaj nij, ker nema piče t. j. želoda i lirastovine. Kakor pa je razvidno iz dopisa pokazal se je gnjusni mrčes v Velikih Laščah. Jaz se z nujnim pozivom gosp. dopisovateljevim uže iz ekonomičnega ozira — popolnem strinjam, ki pravi: Uničujte toraj Slovenci mrčes, kolikor se da! K pozivu iz Velikih Lašč pa i jaz pristavim nujno prošnjo: Slovenci! berite „Tugomera" ! (Daljno kritiko je moral urednik izbrisati, iz lehko umevnega uzroka Ur.)
Iz Kug-rditl 2. maja [Izv. dop.] V očigled državopravnih obravnav mej Ogersko in Avstrijo na Dunaji, ki vse narode naše monarhije zanimajo, je dosta čudno da „Obzor" še zmirom nij povedal, katero stališče narodna stranka nasproti obravnavam zavzinia. Jcdno-stalno registrovanje sednic in kar se v njih godi, to našemu občinstvu no zadostuje. In zato bi zgodno bilo, če bi so „Obzor" v kakem uvodnem članku izjavil, • kako narodna stranka misli in sodi. — Glasovi o odstopu Tisze so še zmirom samo glasovi. — Pri nas bi potrjen je te vesti sploh z zadovoljstvom sprejeto bilo, še bolje pa se ve da pri oger-skih nemagjarskih narodih. Tisza je, kakor Andrassv, pred vsem drugim Magjar in potem stoprav državnik, pravi magjarski Muktar-paša. — Kako Magjari zmirom bolj in bolj po našej deželi segajo, naj kaže dogodjaj novejše dobe. Naša žandarmerija je imela v Zagrebu svoje vrhovno poveljništvo za celo deželo, katero poveljništvo je deželnej vladi podred-jeno bilo. Kar najedenkrat od ogcrskega mini-
gradoni (mestom). V nekej ;asici srečali so ga Pskoviči, 70 ljudij, poslani iz Psovka s tožbo na carjevega namestnika. Ivan Vasiljevič pa se je nanje razsrdi1, zapovedal obliti je z gorečim vinom, izpaliti jim lasi na glavi in brade, zlostavljati je na razni način in hotel uže vse ob glavo dejati, kar je prispel glasnik z vestjo, da je padel v Moskvi zvon z zvonika. Ivan Vasiljevič je pustil Pskoviče ter pohitel v mesto. Narod je govoril le slabe reči; vsi so pričakovali kaj hudega. Tako je preteklo nekoliko dnij. 20. julija se je postavil nori Vasilij Blaženi pred cerkev vozdviženskcga samostana in gledeč na njo bridko zajokal. Vse je o tem hitro po mestu znalo; pričakovali so vsi veliko bedo. Zgodilo se je, da je nesreča res prišla. Drugi dan zjutraj se je vzdignila stašna burja; od strele, ali pa od kaj druzega se je vžagala cerkev Vozdviženija. Ogenj se je razširil po bližnjih drvenih poslopjih in v kratkem času pokončal ves del mesta, čisto do Moskve reke. Burja je vila strašno, izkorenjavala drevesa, podirala strehe in same hiše in druga poslopja, strašno ogromno je podpiha-vala ogenj ter razsipavala na vse strani. Veter so je obrnil na Kremelj, plamen preskočil na Uspenski sobor (cerkev), potem na car-
sterstva domobranstva naredba doide, ustanov-ljajoča, da se ima hrvatska žandarmerija v voj-niškem pogledu pod ogersko domobranno mi-nisterstvo postaviti. S tem se je ustvarila na Hrvatskem magjarska orožana četa, katero pa, da je ironija popolna, dežela vzdržavati mora.
V Bosni se širi vstaja, kakor požar ob času burje. Ne pojedinci, ampak cele vasi, cele okrajine se vzdignejo in kdor more orožje nositi, nosi ga Turkom nasproti. Zdvo enost stiska narodu orožje v roke in hrepenenje po maščevanju pet sto letne krivice je razkačilo vse strasti narodskega punta. Akcija se je prošlo zimo v Belgradu pripravljala. Golub je priprave vodil. Vstaja v Hercegovini nij bila nikoli tolika, kolika je denes bosniška. Nerazumljivo je, da Črnagora nij Hercegovcem nikoli kanonov dala, kakor sedaj Srbija Bošnjakom. Hercegovska vstaja se je od početka pa do sedaj zmirom na istem mestu sukala, bosenska je pa v kratkem skoro celi severo-bosniški del zavzela. In če je res, da Bošnjaki mislijo celo večja mesta prijeti, kakor sta Travnik in Banjaluka, jih mora gotovo užo nekoliko tisoč biti. Morebiti je to avantgarda srbske regularne vojske. Kakor se čuje, so domači Turki vsi glave izgubili, videči, kako raja njihove vasi, njihove kule, njihove gradove požiga in razdeva, da se izbriše iz zemlje vsak sled Turštva!
Domače stvari.
— (Trgovinska zbornica.) Tist zbor v Ljubljani pod načelništvom A. Drea, ki se zove trgovinska zbornica za Kranjsko, naredil si je nov volilen red za domačo rabo in sicer tak, da se jemlje kar 0000 volilcem volilna pravica. To je liberalno! Zdaj še beričev ne bode več treba. Obrtniki se izpehavajo. Če se ta „postava" potrdi, potem imajo nemškutarji vselej večino — pravijo sami, in — brevi manu „postavo" naredč, po nemško misleči „macht geht vor reeht". Ta kako dolgo? O tem bodemo še več govorili.
— (Konfiskacija.) Dež. sodnija razglaša v „Laib. Ztg.", da je zadnji konfisci-
ske palače; upalile so se cerkve, samostani, carski stani, družinska stanovanja, kleti in mnogo hiš in izb bojarskih, trgovskih in prostega naroda. Nobeden nij rešil svojega blaga vsak je gledal le na to, kako bi odnesel živo glavo.
Nikjer nij bilo varnega mesta; plamen se je širil na razne strani in zažigal vse, kar je moglo goreti; prodiral v kleti, kjer so imeli smodnik ter jo razpršil s strašnim gromom. Železo je teklo ognenimi strujami, dimnjaci so pokali in se razvali vali. Vsa carska orožniškn priprava, vse blagajne, vse pra-roditeljsko skozi veke nagomilano blago jo pogorelo do tal. Samo v Uspenskem soboru je vstal nepoškodovan ures in ikonostas (stena s svetimi podobami mej najsvetejiini in dru-zimi deli cerkve.) in to se je činilo vsem velik čudež. V vseh družili cerkvah, zavhačonih po ognju, zgorelo je vse mej drugim tudi ljudsko blago, koje so hranili po starem običaju bogati ljudje v podzemnih cerkvenih shrambah. Tako so brez sleda izginile mnoge starinske slike in svete knjige, kosti svetnikov božjih, grude zlata in srebra, biserjev in dražega kamenja, razne dragocenosti, drage obleke in druge stvari, shranjenih od mnogo let. (Konec pri ti)
rani članek „Slovenskga Naroda", kriv zločina po §. G3. lit. b. k. z. — Mi ne vemo zakaj.
— (Slovensko gledališče.) V nedeljo 7. t. m. bode predstava na korist komika „ Dramatičnega društva" gosp. Feregrina Kajzela, Predstavljala se bode prvikrat: „Doktor Faustova kapica", burka s petjem v 8 dejanjih. Občna priljubljenost beneficijantova je porok, da bode hiša polna.
— (Kegljavcem.) Dne 1. t. m. se je začelo in bo trajalo do 25. t. m. v ljubljan-skej čitalnici kegljanje za dobitke, katerih je vseh skup 14 in ki so vredni 300 gld. Prvi dobitek ima vrednosti 80 gld., zadnji 5 gld. Čisti dobiček je namenjen „dramatičnomu društvu" in „narodnej šoli", zato in pa zavoljo dragocenih dobitek bo udeležba gotovo živahna.
— (Pri tukajšnej c. kr. finančne j p r o k u r a t u r i) je razpisano mesto konci-pijenta z a d jutom 500 goldinarjev.
— (T ukajšne deželne sodnije av-skultant) Karel Grčar je prestavljen v jed-nakej stopinji na Štajersko. Čudimo se da se je oziroma tega avskultanta toliko Časa preziral glasoviti paragraf sodnijške instrukcije, ki ne dovoljuje sorodnikom, še menj pa očetu in sinu služiti pri jednej in istej sodniji. Ko bi bil stari g. Grčar politično drugačen, kakor je. . . stojmo! Konfiskatorji!
-— (Komisiji za uravnavo zemljišču ega davka) in sicer Kranjska in Logaška se bodeti sešli 27. t. m. na meji imenovanih okrajev, da se doseže porazumljenje o cenitvi zemljišč, ki se stikajo na meji. Iz Ledine, kjer se zbero, pojdejo komisarji v La-niše in od tod obiščejo Koprivnik, Trbijo, Gorenja vas, Dolenje dobravo in Lučne v kranjskem okraju, in spodnje Kanomlje, Javorjev dol, Žir, Ledince, Dobračevo in Žirovski vrh v logaškem okraju.
— (Nemški tea te r-k orni te) v Ljubljani objavlja, da je mej svojimi pristaši bil nabral 279G gld. za podporo nemškemu gledališču.   Od tega mu je ostalo 553 gld.
— (Brands tet te rje v a pravda) pred celjskim sodiščem bode baje meseca junija začela se in trajala, ker je mnogo prič in toži-teljev, celih štirnajst dnij. Ustavoverna nem-škutarska stranka na spodnjem Štajerskem bode na tem svojem vodji imela veliko vesele in dolgo uživanje.
— (Učiteljskeslužbe) so izpraznjene V Sorici (400 gl.), v Zalemlogu (400 gl.), v Poljanah (450 gl.), v Tržiču (400 gl.). Prošnje naj se oddajo do 10. junija dotičnim krajni m šolskim svetom.
— (Samomori pri vojacih.) V kadetskoj šoli v Trstu se je v noči od 1. na 2. maja z lastno puško ustrelil frekventant IL, rodom Slovenec, nekoliko lehkomišljon, a od tovarišev ljubljen mladenič. Uzrok samomoru je neznan, a tovariši ga iščejo v slabej klasifikaciji. — Dva dni prej se je ustrelil v Pulju narednik hrvatskega polka \Vezlar, imenom Trničir, ker ga ministarstvo z majevim avan cementom nij naredilo kadetom, premda so njegovi součenci, ki so mnogo slabše kadetsko šolo absolvirali, postali večinom častniki. Tako slavljena vojaška nepristranost sili mlade ljudi do žalostnih činov.
— (Obligacijo kranjske zemljišne odveze) so bile 20. aprila izžrebane: S kuponi po 50 gld.: št. 406, 417, 443. S kuponi po 100 gld.:_št. G7, 338, 343, 347,
416,474,540, 543, 722, 741, 750, 1142, 1198, 1238, 1403, 1493, 1753, 1930, 1932, l!ir,5, 1974, 2051, 2144, 2416, 2637, 2660, 2775, 2820, 2909, 2931, 2041, 3078, 3101; S kuponi po 500 gld. : št. 92, 273, 278, 340, 480, 650, 722, 792; s kuponi po 1000 gld.: št. 54, 03, 177, 507, 545, 780, 828, 915, 1102, llvJ5, 1 liti, 11G8, 1207, 1277, 1286, 1304, 1329, 1339, 1614, 1G93, 1785, 1885, 1896, 1920, 1980, 2254, 2275, 2318, 2350, 2374, 2380, 2400, 2442, 2446, 2484, 2560, 250G, 2G70, 2777; s kuponi po 5000 gld.: Št. 60, IGO, 214, 389, 577; Lit. A. št. 360 s 24.G30 gld. Lit. A. št. 912 s 500 gld. Lit. A. št. 1370 z 2250 gld. Lit. A. 1557 s 100 gld. Lit. A. št. 15G9 s 150 gld. Lit. A. št. 1642 s 50U0 gld. Lit. A. št. 1650 s 5000 gld. Lit. A. št. 1G04 s 500 gld. Na obligacjo s kuponi št. 115 za 500 gld. odpade del 420 gld. Izžrebane oblagacije se bodo črez 6 mesecev pri deželni kasi iplačevale. Tudi se naznanja, da te le uže prej izžrebane obligacije še nijso izplačane: št. 74, 275, 306 po 50 gld.; št. 137, 204, 346, 494, 601, 921, 946, 1119, 1254, 1326, 1432, 1843,  1937,  1939 2041,
2162, 2209, 2351, 2352, 2360, 2576, 2711, 2768, 2928 po 100 gld.; št. 211, 218, 310, 316, 553, 728 po 500 gld.; št. 234 244, 290, 056, 8G9, 987, 1114, 1502, 1590, 2037,
2163, 2302, 2339, 2492, 2570, 2707, 2830 po 1000 gld.; št. 647 za 5000 gld.; Litera A. št. 678 za 70 gld. Kdor ima katero teh obli gacij, naj si jo da nemudoma izplačati, ker se od tistega dne; ko je imela biti izplačana, od nje ne plačujejo nobene obresti. Če bi bila pa narodna banka izplačala kak kupon, ki je uže zapadel, bi se moral ta znesek utrgati pri istini.
k izrednemu občnemu zboru
»ljubljanskega glasbenega društva"
ki bode
dne 7. maja t, 1. ob 10. uri do polu dne
v mestnej dvorani.
] 1 l*Ofc£ Vil lil s f
1. Poroč lu tajnikovi).
2. Poročilo blagajnikovo.
3. Volituv prvoecdnika in jodnega odbora ka.
4. Nasvet odbora, da se najemo dobri godci ae »talno plačo.
V Ljubljani dno 28. aprila 1876.
(115—3) Orf6oi',
Dunajska borza 4. maja.
(I» vii u o itlegralidno poročilo-)		% 3	
Enotni dri. dolg v b~.r k^vaih	.   65 gld. 70		kr.
Enotni drž. dolg v srebrn	60 „	00	
1860 dr L posojilo ....	110 .	75	
Akcije narodne bankb   . .	872 .	—	
Kreditne akoije ....	137 .	70	■
	120 ,	15	
	9 >	56	i
G. k. cekini  ....       . .	5 .	70	
Srebro....... .	103 ,	25	•
Službe išče!
Absolviran gimLazijec, obeli deželnih jes.ikov popolnem v možen, sedaj eomptoirist, išče takoj primernega službovanja. — Prijazne ponudbe do 20. t. m. pod šifro J. J. poste restante v Ljubljani.
(121-1)
Le še malo časa!
Ker imam v špitalskej ulici stacuno le do sv. .Iiirja v najemu, tedaj ono 7. maja izprazniti moram, usojani se p. n. občinstvo opozoriti, naj vsi ta kratki čas in ugodno priliko uporabijo, ker nikdar ne bode nikomu moči kupiti
vrlo dobri šivalni stroj
za tako nizko ceno, kakor sedaj pri meni. iW-
2>r«re za gube, druge strojne dele, širanke, potem *//■-thnje, ojrfortte, ročne krtačire itd. so tudi še v zalogi, ttr se po nizkej ceni prodajojo.
Prilično tudi opazim še posebno, da imam lo samo Greifer šivalne stroje, kateri so se uže nekaj časa rabili, mej tem ko so pravi Hoirejeri, IMirejeri itd. popolnem novi« katere sem stop>av pred kratkim dobil.
Za mnogo obiskovanje proseč se znamenuje z odličnim spoštovanjem
(104—6) IJVoschiiag-g'.
Eliksir iz Kine i Koke,
naj bol/si do sedaj   znani   £t'l*nitni Itšeer.
Pospešuje cirkulacijo in prebavljenje, ter različne organe in ude z nova okrepi in oživi, 1 steklenica 80 kr.
Dobiva se jedino le pri (53—7)
0-3Tbriel LFiccoli,
tekarju, na thnmjvkej cesti v Ljubljani.
Slovenske knjige.
V „narodnej tiskarni" se dobe, in morejo tudi po poštnem povzetji naročiti najnovejše slovenske knjige:
1. „Doktor Zober", originalen elo-vensk roman od J. Jurčiča.   Cena 60 kr.
2. „Kaltfomske povesti" od Bret Harte a.   Cena 50 kr.
3. „ Tugomer**x tragedya v 5. dejanjih. Spisal J. Jurčič.   Cena 60 kr.
5- i
Ušel
M I < » 1 s
5f - 7 s-
5' <- S
s-s
2.TP
B 1 O
Si
c: B«
B g «22.
al
. «2.
M
I 1
Is jp
2.-2 a w_ I
o< E3
h3 O
0 co
' Er
o "1
Q B
H
pr taj) P O
o, o s
►i -« M
Jedina trgovina na Dunaj i!
katera je ugodna za tako slabo čase, sklenila je cone blaga so za 30 % znižati in ta je
Kineskega srebra fabrikna zaloga
MM. MŠettetheima &* €'t>. na Mtuttuji, Graben 28, vis-a-vis Sothenove menjalnice (Handelsbank . ^M\ WM\ 1*i'«*J je ve-jalo u. pr. IH MH
6 žlic 4a kavo  gl. 3.f0, sedaj gl 1.30
6 navadnih žlic   „  8.50, „     „ 2M<
6 nožev za obed „ 8.50 „     „ 2,W<
6 vile     „     -    „ 8.50 „     „ 2.61;
1 vel. žlica za juhu   5.— „     „ 2.20
1  „     „    „ mleko 3.50 „     „ 1.40
1 posodica za sladkor gl. 12, sedaj 6.80 1 „ „ malo „ 6, D 1.60 1 sitice za č«j kr. 80,   „ kr. ^0
l par svečnikov gl. 9. — „ 2.80' 1 kleščice za BlaJkor „ 2.50 „ kr. fH) 1 posodica za oset i olje od gl. 4 do 7.50
l7oMclmo{fu ojiuzovuiiju "vi*c;cliio J
not,
vilice,
velika žlica mala žlica.
vseh 24 komadov v elegantnem ctuijii namesto gl. 21 samu 0 gl. 2ii kr.
6 desertnih nožev, 6      „ vile, 6       „ žlic,
18 komudov, vsi v elegantnem ctuijii namesto 18 gl. samo H gl.
Najnovejša pasta za čiščenje zlatnine, srubrnino in kinefikega srebra škatljica 25 kr., 6 škatljic gl. 1.20.
Jako lepe taso, mnjo.ko za kavo in čaj, servico za Čaj, stoja'ca za pogrnfne mize, girandole, posipalci za s'adkor, Čašico za jajca in garniture za jajca, posodice za zobotrebce, sponko '/a aervijeto itd. itd. Na vzunaj raz-p(šilja se točno in vestno proti poštnum povzetku. Na zabtovanjo dopošilja se tudi razločeni cenik. _(1SJO—1)
Izdatelj in urednik J osip J u r 111.
Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".