296
— Presvetli cesar, ki je |bil zadnje dni pri vojaških vajah na Ogrskem ter si ogledal pri tej priliki razstavo v Temešvaru, kjer je bil prav navdušeno vzprejet, peljal se je včeraj dne 17. t. m. ob l/q 9. uri dopoldne skoz Ljubljano v Miramar, da se snide tam s presvetlo cesarico, ki se je s posebnim vlakom, kateri je šel skozi Ljubljano dne 15. t. m. ob 5. uri zjutraj, tjekaj pripeljala.
—  Gosp. deželni predsednik baron Winkler se je odpeljal 16. t. m. na Dunaj.
—  Nadvojvoda Karol Lndovik je prišel dne 16. t. m. v Trst, ter počakal s svojim počastil društvo „rudečega križa". Zvečer se je pa odpeljal v Gorico, da si ogleda, kot pokrovitelj, razstavo, ker mu ni bilo mogoče jo odpreti dne 12. t. m. V Gorici na kolodvoru je bil slovesno vzprejet. Zbralo se je. tam razun dostojanstvenikov tudi mnogo ljudstva in častna stotnija z godbo, katera je koj pri njegovem prihodu zaigrala cesarsko pesem, na kar je zbrano občinstvo zagnalo gromovito živio in evviva klice: Na gradu so pa naznanili prihod visokega gosta s topovi. Mesto je bilo razsvitljeno. Koj zvečer obiskal je nadvojvoda razstavo, kjer ga je mnogobrojna množica naudušeno pozdravljala. Razstava je bila električno razsvetljena.
—i Novi župnik Trnovski veleč. g. Ivan Vrhovnik je nastopil ta torek svojo novo službo. Nekateri župljani so mu nameravali prirediti slovesen vzprejem in so nabrali v ta namen nekaj denarja. [Gospod župnik je slovesen vzprejem odklonil ter izrazil željo, da se nabrani denar porabi za dobrodelne namene.
— Premeščenje in imenovanje. Načelnik rudniku v Idriji, nadsvetnik g. Novak, premeščen je v Pfibram, na njegovo mesto pride novoimenovani nadsvetnik Plaminek.
—  Prememba v posestvu. Kranjska obrtna družba je prodala grajščino v Tržiči baronu Borru.
—  Umrl je v Črnem Vrhu nad Idrijo tamošnji župni vikar č. g. Ferdinand Kogoj dne 14. t. m.
—  Kaznjenec Ljubljanske kaznilnice Ignac Der-mota, kateri je uže več časa delal v Dravski dolini pri uravnavi hudournikov, ubežal je pred nekoliko dnevi. Mi-noli ponedeljek so ga našli v nekem gozdu pri Gragrabnu obešenega. Dermota je bil obsojen na 20 letno ječo ter je prestal uže 17 let in dva meseca svoje Kazni. Bil je pri dotičnih delih kuhar uže dolgo časa in bi bil naj-brže v kratkem pomiloščen. Denarja je imel prihranjenega uže nad 500 gld. Za to je pa tudi čudno, da si je pri takih razmerah končal življenje.
—  Ogenj. V noči od torka na sredo so zgoreli hlev, skedenj in šupa posestnice Ivane Množina v Kravji dolini v Ljubljani. Zgorelo je kakih 300 centov sena in slame in več kmetijskega orodja. Pogoreka je bila zavarovana. Zažgali so baje tatje, ki so ukradli nekaj puranov izpod šupe.
—  Cešpljev semenj v Ljubljani dne 14. t. m. je bil primerno dobro obiskan, ako se pomisli, da je bilo isti dan po okolici več semnjev. Pripeljali so na semenj vsega skupaj 1139 glav goveje živine in konj. Za konje je bila boljša nego za govejo živino, ker ni bilo kupcevf ki so odšli večinoma na semnje v St. Vid, v Žužemberk
i. t. d.
—  Cena medu v satovji in panjih, ki je bila zadnji teden 28 gld. za 100 kg, je na včerajšnjem čebelnem semnji poskočila na 32 gld. Med v sodčkih se je dobi! po 27 do 28 gld. 100 klg. Letina je bila po vsej deželi slaba. Največ blaga je kupil vc»k>r g. Oroslav Dolenec, ki pošilja kranjski med v tuje dežele.
—  Gospodarska in kmetijska razstava v Gorici se je dne 12. t. m. slovesno odprla v navzočnosti c. k. namestnika in mnogih drugih dostojanstvenikov. Kranjsko kmetijsko družbo sta zastopala gg. cesarski svetnik Murnik, kot nje predsednik, in Pire, kot nje tajnik. — Dne 16. t. m. dopoludne je pa otvoril grof Coronino sej> IV. avstrijskega vinarskega kongresa. Župan Goriški je pozdravil kongres v imenu mesta, namestuištveni svetovalec bar. Conrad, pa v imenu vlade. Podpredsednika sta grof Wurmbrand in dr. Kodler.
—  Pred 125 leti. Zanimivosti iz prve dobe c. kr. kmetijskega društva v Gorici. Tako se zove knjižica, obsegajoča 34 strani, katero je spisal g. Ernest Klavžar a priliki letošnje kmetijske in gospodarske razstave v Gorici.
—  C. kr. kmetijska družba kranjska je razstavila na Goriški razstavi vse v deželi nahajajoče se ribe in njim škodljive ribe in živali. Dalje je razstavila zbirko knjig in spisov, ki jih je izdala.
—  100.000 goldinarjev  iu  50.000 goldinarjev at»
glavna dobitka velike Praške loterije.   Opozarjamo   našo* fr. bralce, da bode srečkanje uže 15. oktobra.
Razne reči
297
*
—    Dolenjska železnica. C. kr. deželna vlada kranjska je oznanila naslednje: Visoko c. kr. kupčijsko ministerstvo je z ukazom z dne 3. septembra 1891. 1. gt. 40.051 naročilo politični obhod delne proge dolenjskih železnic od km. 3 2 pri Udmatu do dotičnega razpotja na Grosupljem in s tem vred zvršitev razlastitvenih obravnav in ognjevarnih naprav. Podrobni načrti te proge in načrti za odkup dotičnih zemljišč so razgrneni na pogled do 30. septembra t. 1. pri mestnem magistratu v Ljubljani in pri§c. kr. okrajnem glavarstvu v Ljubljani, oziroma pri občinskih uradih v Mostah, v Dobrunjab, v Šmarji in na Grosupljem. Prej omenjena železnična proga se pričenja v Udmatu pri km. 3 2, drži čez Ljubljanico in Gruberjev vodotok, pod Golovcem skozi Kurjo Vas, čez Lavrico, Škofljico, Šmarje na Grosuplje. Gori navedena komisijska opravila se bodo, začenši vsakokrat ob 9. uri dopoludne, vršila po tej vrsti: Dne 5. oktobra t. 1. od Udmata do Rakovnika pri meji kar. obline Orlje v kat. občinah Udmat, Poljansko in Karlovsko predmestje in Štepanja Vas; dne 6. oktobra od Rakovnika do Lesičja v kat. občinah Karlovsko predmestje in Orlje; dne 7. oktobra od Lesičja do Rebra v kat. občinah Zianišče, Lipoglav in Male Vrhe; dne 9. oktobra od Sapa do Grosupljega v kat. občinah Sela in Stranska Vas. *To se naznanja udeležencem s tem pristavkom, da jim je dano na voljo, pri teh komisijah vlagati ugovore zoper zahtevane razlastitve ali opombe zoper železnični načrt sam.
—  Lega Nazionale. Namesto razpuščenega društva „Pro Patria" osnovalo se je v Trstu novo društvo pod imenom „Lega Nazionale". Društvo „Pro Patria" je bilo razpuščeno, kakor je znano, zaradi irredentovskega ro-vanja in zato, ker se je preočividno bratilo z društvi Adrije, ki imajo zapisano na svoji zastavi: Italia fatta m a non compinta. Da ni »Lega Nazionale" čisto nič drugega nego prekrščena „Pro Patria", to je tudi javna tajnost. Temu v dokaz so eni in isti osnovatelji, eni in isti kraji podružnic itd., z eno besedo : društvo „Lega Nazionale" ni drugega nego „Pro Patria rediviva". Bitstvo teženj je ostalo nespremenjeno. Kaj pa taktika? „Adria", priloga uradnega lista za Primorsko „Osserva-tore Triestino", pozdravila je »Lego Nazionale" ter rekla pri tej priliki, da je ob svojem času pozdravila tudi društvo „Pro Patria", da je pa jako obžalovala neprevidno postopanje tega društva, ki je naposled primoralo vlado, da je je razpustila. Ta „Adria", priloga uradnem listu, nadaljuje ter pravi, da je prepričana, da bode društvo „Lega Nazionale" v bistvu imelo isti smoter, kakeršnega je imela „Pro Patria", da naj bode pa usoda tega zapuščenega društva vodilo novemu društvu, katero si uravna po njem svojo taktiko. „Adria", priloga uradnega lista, postala je nekako glasilo novega društva »Lega Nazionale". Ona prinaša, kakor sama pravi, na prijazno prošnjo novega društva vse sklepe in odredbe ¦društvenega vodstva ter prijavlja tudi vsak najmanjši donesek. Mi smo navedli le same dogodke,   komentovati
pa nečemo čisto nič. Samo toliko omenjamo, da je namen temu društvu poitalijančevanje slovanskih otrok ob Adriji in drugod. Je li pa poitalijančevanje slovanskega življa ob Adriji koristno naši državi ? V tem pogledu se mi seveda ne ujemamo z „Adrio", prilogo uradnega lista za Primorsko. Da „Adria", priloga uradnega lista za Primorsko, o društvu sv. Cirila in Metoda, ki je emi-nentno defenzivno ter obsoja vsako potujčevanje, niti ne zine, to se nam zdi potrebno tukaj konstatovati.
—  O odpustu generala Kuhna.  Ni brez važnosti,
kar piše „Berliner Tagblatt" o tej stvari. Pred letom dni
je izšla knjiga, v kateri je neimenovan pisatelj  pisal   o
zadnji francosko-nemški vojski. Pisatelj trdi v tej knjigi,
da se k nemške vojske zmagi pripomogle   več   sreča in
pa taktični pogreški   Francozov,   uego   pa vrlost  in po- r
sebna   zmožnost   nemških   vojskovodij.   „Berl. Tagblatt"
pravi, da so kmalu iztaknili pisatelja te knjige  v   osebi
generala Kuhna, ter nadaljuje,   da   je  knjiga izšla sicer
po odpustu Kuhnovem,   a   nenaklonjenost   njegova proti
Nemcem, ki je izvirala iz nesrečnega leta 1866., bila je                                                                                                                   j/
obče znana ter je ni Kuhn tudi nikdar in pri nobeni/! prihki zakrival. Ker se pa ni strinjala s sedanjimi od-n^aJij^^^P^terih živi Avstro-Ogrska z Nemčijo, ter ni Nemcem, katerim ni bilo nepoznano njegovo mnenje, ugajalo, da goji take čute tako odličen general avstro-ogrske vojske, zgodilo se je, kar se je moralo, namreč da se je umaknil Kuhn. Je li to res, tega ne moremo niti nečemo trditi.
C
—  Spomenik pok.   Viktorju Emanuelu.   Kakor je uže  znano,   bode   napravila   Italija   v  Rimu   spomenik prvemu  kralju   zedinjene   Italije.    Ta   spomenik   bode, kadar   bode   gotov,   morebiti    najogromnejše ^getnjj^o j delo na svetu ter   bode stalo   kakih   10  milijonov itali-
C         ' '»»pil ¦                                                                                                                                                                                                                       v
janskih lir. Koliko ppleute bi se kupilo za ta denar?!
—  Drago vino. župan iz Erbacha na Renu je prodal zadnje dni 600 litrov renskega vina, tako zva-nega „Steinberger Cabinet", iz leta 1868. za 20.000 nemških mark. Steklenica tega vina, ki drži s/4 litra, stane torej 25 mark.
—  Preobilno pitje piva in njega posledice. Na Nemškem popijo toliko piva, da ga pride na vsakega Nemca 88, na Bavarskem 288, v Monakovem celo 565 litrov na leto. Največ piva popijejo seveda oni, ki služijo po pivarnah. Neki Nemec, ki leži zdaj bolan v Be-rolinu zaradi preobilnega užitka te pijače, povedal je zdravniku, da je popil na dan do 60 kozarcev piva. Zdravniki trde, da zbole taki ljudje, kateri pijo preveč piva, najraje za srčnimi boleznimi, in je baje tudi statistično dokazano, da je bilo največ onih, ki so umrli v Monakovem vsled srčnih bolezni, pivarnarjev in pa takih, ki so nenavadno dosti piva popili. Za take ljudi je tudi vnetje pluč prav nevarna bolezen.
—  Podzemska železnica med New-Yorkom in Bro-klynom. Severnoameriška mesta se ne ustrašijo ni truda ni   stroškov,   kadar   treba   zboljšati   prometne   razmere.
298
Mesti New-York in Broklyn sta zvezani z mnogimi železnicami, ali te jim ne zadostujejo, zato bodo napravili ge podzemsko železnico z dvojnim tirom, ki bode ležala 33 metrov pod cestami in ulicami. Dolžina vseh prodorov bode znašala 65 kilometrov. Ker je svet med New-Yorkom in Brok!ynom jako skalnat, peljali bodo prodori večinoma skozi skalnate plasti. Poslopja podzemskih postaj bodo 100 metrov dolga, 20 široka in 10 metrov visoka. Na vsaki postaji bode napravljenih 6 vlačil, ki bodo povlekla vsako minuto navzgor ali navzdol lahko do 340 oseb. Prodori bodo 9 metrov široki in 7 metrov visoki. Po zračnih ceveh, katere bodo nastavljene na vsakih 20 metrov, bode pa preskrbljeno za ventilacijo. Stroški za to železnico so preračunjeni na 65 milijonov dolarjev. Vozna cena med New-Yorkom in Brokljnom je pa uže določena na 3 cent.
— Mostčez_Bospor.   Poroča  se iz   Carigrada,  da mislijo napraviti most čez Bospor. Na čelu tega podjetja
sta neka Gourrier in Giano ter stoje za njima francoski in belgijski kapitalisti. Ta most bode "dolg" 2000 metrov ter bode opredeljen za potnike, za tramvaj in za železnico. Most se bo zidal med Stambulom in Skadrom in bo vezal maloazijske železnice z mednarodno progo Carigrad - Budimpešta - Dunaj - Pariz.