(^ KRKk ustanovni sponzor društva VSKRBI ZA VASE ZDRAVJE" Letnik XVII • št. 3, junij 2008 cena: 1,67 EUR • Revijo izdaja Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije ^**** VV* v* v a 9771318256014 KAKO UKREPATI OB POJAVU SRČNEGA INFARKTA V SLOVENIJI? Če imamo bolnika z bolečino v prsnici, ki traja dlje kot 20 minut, TAKOJ pokličemo službo nujne medicinske pomoči na št. 112. Bolnik s sumom na srčni infarkt ne sme NIKOLI sam voziti avtomobila. Do prihoda reševalcev poskrbimo za bolnika [udobno ga namestimo, razrahljamo mu ovratnik...), pripravimo zdravstveno kartico in morebitno dodatno zdravstveno dokumentacijo ter seznam zdravil, kijih bolnik jemlje. Bolnik naj vzame 500 mg acetilsalicilne kisline, npr. Aspirin®, Andol®. Če gre za bolnika z že ugotovljeno angino pektoris, lahko bolnik prejme do 3 zaporedne vpihe nitroglicerina v razmakih 5 — 10 min. v Če bolnik nenadno izgubi zavest in ne tipamo srčnega utripa, ga začnemo oživljati (masaža srca in umetno dihanje; če imamo na voljo avtomatski defibrilator, ga uporabimo). Srčno oživljanje izvajamo, dokler ne pride urgentna medicinska ekipa. ČIM PREJ PRIČNEMO SRČNI INFARKT ZDRAVITI, TEM VEČJE SO MOŽNOSTI PREŽIVETJA IN TEM MANJŠE SO NJEGOVE POSLEDICE. HITREJE KO BO BOLNIK PRISPEL V BOLNIŠNICO, VEČJA JE VERJETNOST, DA MU BODO ZDRAVNIKI S HITRIM ZDRAVUENJEM OHRANILI DEL SRCA, KI GAJE PRIZADEL INFARKT. V Zbirki Lek za zdravje so o boleznih srca in ožilja izšle še naslednje knjižice: IHLvJ KAJ JE DOBRO VEDETI 0 SRČNO-ŽILNIH BOLEZNIH? zvišan krvni tlak Jaws ■■ s& j ■ SH i.-:. . IM ffiiif merjenje krvnega tlaka zvišana vrednost maščob dietna navodila HHURPWErarW Ka| n»| bi vtdtli D zgagi? t£{J:{J dispepsiji? ISäEl 11/et an prostata? - ? v ■- IH HsH3E nnrua BB 0^ r^E UVODNIK 3 ZA SRCE Pripravili smo – za vas Elizabeta Bobnar Najžer V tokratni številki revije Za srce smo vam pripravili številna zanimiva branja. Za začetek je pred vami intervju z ekstremnim kolesarjem, Juretom Robičem, ki se prav te dni v Združenih državah Amerike že četrtič skuša v najbolj nenavadni kolesarski dogodivščini na svetu. Kaj si o Juretu in drugih adrenalinskih športnikih in športih mislijo majhni in veliki otroci, si lahko preberete v iskrivi srčiki. Temo o športu lepo zaokrožuje članek Maruše Pavčič o prehrani. Evropska mreža za srce je izdala publikacijo o novih statistikah o zbolevnosti in smrtnosti zaradi srčno-žilnih bolezni v Evropski zvezi. Publikacijo je prebral in povzel prim. Boris Cibic. O poučni razstavi, ki je bila marca na ogled na Magistratu v okviru strokovnega posveta Preventivni ukrepi za zdrav življenjski slog: pomen opustitve kajenja pri preprečevanju rakavih in srčno-žilnih bolezni piše Danica Rotar Pavlič. Strokovni posvet so skupaj organizirali Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije, Slovensko združenje za boj proti raku dojk Europa Donna in Slovenska zveza za tobačno kontrolo. ¥ Nova lokacija Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije Društvo v Ljubljani se je preselilo v prostore na Cigaletovi 9. Uradne ure so vsak ponedeljek od 10. do 13. ure in petek od 8. do 12. ure. T: 01/234 75 50; 01/234 75 55, Faks: 01/234 75 54 E: drustvo.zasrce@siol.net; drustvo-zasrce@ siol.net Mineral zdravja Za srce •junij 2008 4 ZA SRCE VSEBINA UVODNIK 3 Elizabeta Bobnar Najžer Pripravili smo za vas 16 Jana Brguljan-Hitij Doktor, zdi se mi da po zdravilih suho kašljam, kaj sedaj? NOVICE O ZDRAVJU 17 Aleš Blinc Dobre novice Slabe novice SRČIKA 18 Otroci skupine Sončki iz vrtca Vodmat in devetošolci OŠ Ledina Adrenalinski športi - meje (ne)mogočega NI GA ČEZ DOBER NASVET 20 Boris Cibic Skrb za bolno mamo S SRCEM V KUHINJI 21 Maruša Pavčič Prehrana med telesno vadbo PREDSTAVLJAMO 23 Boris Cibic Paracelsus POGOVOR 6 Elizabeta Bobnar Najžer Jure Robič, ekstremni kolesar železne volje SRCE IN ŠPORT AKTUALNO 8 Danica Rotar Pavlič Poučna razstava na Magistratu 10 Boris Cibic Statistika srčno-žilnih bolezni v Evropski uniji leta 2008 11 Josip Turk Da ne bomo izgoreli… ZNANJE ZA SRCE 25 Miran Kondrič Namizni tenis in starostniki IZLETNIŠKO SRCE 27 Alenka Veber Robanov kot – presežnost majhnosti DRUŠTVENE NOVICE 13 Jure Dolenc, Katja Prokšelj Ali lahko imam otroka, čeprav sem bolna na srcu? 15 Vesna Božnik Parodontalna bolezen - dejavnik tveganja za srčno-žilne bolezni 29 Josip Turk Ob smrti prim. Marjete Povše Trojar, dr. med. 29 Društvene novice 36 Napovednik dogodkov KRIŽANKA 38 Marjan Škvorc Letnik XVII, številka 3, 15. junij 2008, 1,67 EUR (400 SIT), ISSN 1318-2560 Ustanovitelj in založnik: Društvo za zdravje srca in ožilja p. p. 4430, Dunajska 65, 1001 Ljubljana, TTR: SI 02970-0012437214, Davčna številka: 87636484, M: http://www.zasrce.si Glavni urednik: Aleš Blinc Namestnik glavnega urednika: Boris Cibic Odgovorna urednica: Elizabeta Bobnar Najžer Področni uredniki: Maruša Pavčič (S srcem v kuhinji), Bernarda Pinter (Srčika), Stanislav Pinter (Izletniško srce), Janez Pustovrh (Srce in šport) Člani uredništva: Danica Rotar Pavlič, Josip Turk, Vlado Žlajpah, Urška Bizjak Naslov uredništva: Za srce, Cigaletova 9, p. p. 4430; 1001 Ljubljana E: drustvo.zasrce@siol.net Oglasno trženje: Atelier IM, Breg 22, Ljubljana, T: 01/24 11 930 • F: 01/24 11 939 Tisk: Tiskarna POVŠE, Povšetova 36 a, Ljubljana, T: 01/23 01 542 Računalniška postavitev in priprava za tisk: Camera d. o. o., Knezov štradon 94, Ljubljana T: 01/42 01 200 Vse pravice pridržane Naklada: 8.700 izvodov, tiskano: dan pred izidom V skladu z zakonom o davku na dodano vrednost (Ur. l. RS, št. 89/98 in 4/99) je v ceno revije vključen 8,5 odstotni davek na dodano vrednost (na osnovi 37. člena Pravilnika o izvajanju zakona na dodano vrednost U r. l. RS, št. 107/01). Fotografija na naslovnici: Vsi na kolo – pa pazite na srce. Avtor fotografije: Dragan Arrigler I Revijo Za srce sofinancira Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. »Podatki, ki so objavljeni v prispevkih o zdravljenju, so namenjeni izključno splošnemu informiranju in ne morejo nadomestiti osebnega obiska pri zdravniku ali posveta s farmacevtom. Če menite, da potrebujete zdravniško pomoč, se obrnite na osebnega zdravnika ali farmacevta, ki sta edina poklicana za pravilno presojo in zdravstvene nasvete glede vaše bolezni oziroma vaših težav ter za izbiro in način jemanja zdravil.« »Za članke, v katerih je obravnavano delovanje učinkovin in zdravil, ki se izdajajo na zdravniški recept, velja opozorilo Ministrstva za zdravje: Ministrstvo za zdravje opozarja, da besedilo obravnava zdravilo, ki se sme izdajati le na zdravniški recept. O primernosti zdravila za uporabo pri posameznem bolniku lahko presoja le pooblaščeni zdravnik. Dodatne informacije dobite pri svojem zdravniku ali farmacevtu.« © Sanolabor Koqre>zoszdnwjel Ministrstvo za zdravje RS je sofinanciralo »program Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije na področju varovanja in krepitve zdravja« v letu 2006/2007 lek član skupine Sandoz nlbO Pokrovitelj meritev krvnega tlaka, holesterola in krvnega sladkorja. Dejavnost društva je podprla Mestna občina Ljubljana Projekt »Promocija zdravja, zdravega načina življenja in bolj kakovostnega življenja z boleznijo za splošno slovensko populacijo« je na podlagi javnega razpisa (Uradi list RS, št. 26/2007 z dne 23.03.2007) finančno podprl Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Za srce • junij 2008 CONTENTS and SUMMARIES 5 ZA SRCE EDITORIAL 3 Elizabeta Bobnar Najžer We prepared for you NEWS 17 Aleš Blinc Good news – Bad news INTERWIEW 6 Elizabeta Bobnar Najžer Jure Robič, an extremist cyclist with an iron will Slovenian Jure Robič is a professional cyclist, employed in the sports division of the Slovenian armed forces. He has won the RAAM (Race across America) three times, 2004, 2005, and 2007. This year he will try the impossible: to win for the forth time, the achievement, never done before. ACTUALITIES 8 Danica Rotar Pavlič An exhibition against the smoking at the Ljubljana City Hall 10 Boris Cibic Cardio-vascular statistics in the European Union 2008 European Heart Network issued the Cardio-vascular Statistics and prim. Boris Cibic gives the most important overview. 11 Josip Turk To avoid the burnout syndrome ROSEBUD 18 Children from the group Sunshines from the Vodmat kindergarten and pupils from the 9th grade of Vodmat primary school The adrenalin sport – borders of the (im)possible THERE IS NOTHING BETTER THAN GOOD ADVICE 20 Boris Cibic Daughter’s care for sick mother IN THE KITCHEN, WITH YOUR HEART 21 Maruša Pavčič Nutrition during physical activity PRESENTING 23 Boris Cibic Paracelsus KNOWLEDGE FOR THE HEART 13 Jure Dolenc, Katja Prokšelj Can I give a birth to a child, although I have a sick heart? Better medical care gives more and more women an opportunity to give a natural birth to a child although they suffer a heart disease. Those women need special medical care before, during and after pregnancy. Special attention is needed for the child as well. A team of cardiologist, gynecologist, anesthesiologist, pediatrician are there for them in the University Clinical Centre in Ljubljana. Each year they help to follow their dreams around 500 women with heart disease, who give birth each year in Slovenia. 15 Vesna Božnik Periodontal disease – a risk factor for cardiovascular disease 16 Jana Brguljan-Hitij Doctor, I think that I have a dry cough after my medication – what now? Results of the ONTARGET research are presented to our readers. THE HEART AND SPORTS 25 Miran Kondrič Table tennis and the elderly THE EXCURSION HEART 27 Alenka Veber Robanov kot valley – the superlative of the small HEALTH FOUNDATION NEWS 29 Josip Turk In memoriam of the prim. Marjeta Povše Trojar, M. D., one of the founders of the Slovenian Heart Association 29 News 36 Calendar of events 38 Marjan Škvorc Crossword Nagradna akcija – člani pridobivajo nove člane Spoštovane članice in člani! Skupaj smo močnejši, skupaj lahko premagamo še več ovir. Zato se je vodstvo društva odločilo za nagradno akcijo »Člani pridobivajo nove člane«. Vsak član, ki bo v letu dni pridobil deset ali več novih članov, se bo potegoval za lepe nagrade. Več o njih vam povemo v naslednji številki. Na okence pristopne izjave, ki jo najdete v tej številki revije, dostopna pa je tudi na spletni strani in na sedežu društva, na ustrezno mesto vpišite svoje ime in jih, seveda izpolnjene, oddajte ali pošljite v vašo podružnico ali na naslov, ki je na pristopni izjavi. SODELOVALI SO Vlado Aljec, podružnica za Posavje; prof. dr. Aleš Blinc, dr. med., glavni urednik; Elizabeta Bobnar Najžer, prof. sl. in ru., odgovorna urednica in izvršilna direktorica Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije; Vesna Božnik, dr. dent. med.; asist. mag. Jana Brguljan-Hitij, dr. med., Klinični oddelek za hipertenzijo, Univerzitetni klinični center Ljubljana, Vodnikova 62,1000 Ljubljana; prim. Boris Cibic, dr. med., namestnik glavnega urednika; Jure Dolenc, dr. med., Klinični oddelek za kardiologijo, Univerzitetni klinični center Ljubljana, Zaloška 7, 1525 Ljubljana; Milan Golob, Društvo za zdravje srca in ožilja za Maribor in Podravje; doc. dr. Miran Kondrič, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport; Tina Košir, univ. dipl. andragoginja, vodja izobraževanja odraslih, Biotehniški center Naklo; Tone Lipej, podružnica za Posavje; Biserka Mikac, podružnica za Posavje; Tjaša Mišček, podružnica za Severno Primorsko; Otroci skupine Sončki iz vrtca Vodmat v Ljubljani; Jana Pevec, vrtec Vodmat, Ljubljana; Zora Pevec, podružnica za Posavje; asist. dr. Katja Prokšelj, dr. med., Klinični oddelek za kardiologijo, Univerzitetni klinični center Ljubljana, Zaloška 7, 1525 Ljubljana; asist. dr. Danica Rotar Pavlič, dr. med., podružnica Ljubljana; Katarina Rigler Šilc, prof., OŠ Ledina v Ljubljani; Marjan Škvorc; Pavla Tojagič, podružnica za Dolenjsko in Belo Krajino; prof. dr. Josip Turk, dr. med., častni predsednik Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije; Učenci OŠ Ledina v Ljubljani; Alenka Veber, univ. dipl. soc. del., Ljubljana; Za srce •junij 2008 6 ZA SRCE POGOVOR Jure Robič, ekstremni kolesar železne volje Elizabeta Bobnar Najžer Kolesarstvo je njegova strast, poklic, hobi, njegovo življenje. Prvo kolo, ki mu ga je mami kupila v petem razredu osnovne šole, so mu ukradli. Čeprav zaklenjenega s ključavnico. Tudi danes ima kolesa shranjena v kleti bloka, kjer stanuje, nasproti železarne Acroni na Jesenicah, a bolje varovana. Kraja danes ne bi pomenila le žalost ampak tudi onemogočanje njegovega dela. Danes je Jure Robič namreč poklicni kolesar, zaposlen v športni enoti Slovenske vojske. Njegovi izvrstni dosežki so mu zagotovili mesto v najpomembnejših športnih in drugih svetovnih medijih, njegova podoba se odpre, ko na svetovnem spletu odprete uradno stran ultrakolesarske dirke RAAM (glej okvir za obrazložitev). Trikratni zmagovalec se ravno v dneh, ko to berete, preko Združenih držav Amerike bori sam s seboj, naravo, tekmeci, predvsem pa s časom, da bi postal zgodovinski štirikratni zmagovalec prestižnega spopada. Z družino živi na Jesenicah, kjer se je 10. aprila 1965 tudi rodil. Žena Petra in sin Nal Jure sta v njegovih mislih vedno, v posebno oporo mu je misel nanju takrat, ko je najbolj hudo, ko se po nečloveških naporih komaj še zaveda samega sebe. Za kratek čas sva se srečala neke sobote, po napornem šesturnem treningu, teden dni pred odhodom v ZDA. Jure Robič in RAAM RAAM 2008 - šesti nastop, naskok na četrto zmago RAAM 2007 - peti nastop, zmaga (tretjič) RAAM 2006 - četrti nastop, odstop (zaradi pljučnice, pljučnega edema in vode okoli srca.) RAAM 2005 - tretji nastop, zmaga (drugič) RAAM 2004 - drugi nastop, zmaga (prvič) RAAM 2003 - prvič na RAAM-u, drugo mesto Kaj je RAAM? RAAM je angleška kratica za Race Across America, kar v prevodu pomeni dirka preko Amerike. Ekstremna kolesarska tekma je dolga 4.898,9 km. Start je v mestu Oceanside v Kaliforniji, cilj na drugi strani ZDA, v mestu Annapolis. Dirka ima več različnih kategorij, ekipa dveh, štirih ali osmih članov, kraljevski razred pa so solo tekmovalci. Je 30 odstotkov daljša od celotne dirke Tour de France, a jo ekipni tekmovalci prevozijo v šestih do devetih dnevih. Dnevno prevozijo povprečno od 350 do 500 milj. Letošnji start moške solo tekme je bil 8. junija, prve tekmovalce pričakujejo na cilju 17. junija. Jure Robič pred lesenimi izrezljanimi shemami ZDA – to namesto pokala prejme zmagovalec RAAM-a. Jure, najprej lep pozdrav v imenu bralcev revije Za srce. Z Društvom za zdravje srca in ožilja smo navezali tesnejše stike, ko so leta 2007 iz vaše ekipe vprašali, če vam lahko za pot v ZDA posodimo avtomatski defibrilator. Menda je tako zahteval vaš spremljajoči zdravnik. Zakaj? Za lansko tekmo smo na novo sestavili spremljevalno ekipo, vanjo sta se prvič vključila tudi vodja ekipe Uroš Velepec in zdravnik Matej Svetec, dr. med. Oba sta iskala vse možne informacije, da bi vse potekalo čimbolj varno. Glede na to, da sem leta 2006 moral na tekmi RAAM odstopiti zaradi hude pljučnice, pljučnega edema in vode okoli srca, sta menila, da je dodaten element varnosti tudi avtomatski defibrilator. Imeli smo boljši občutek, da bi bil hitro pri roki, a k sreči ni bil potreben. Če se vrneva malo bolj nazaj, kdaj ste začutili posebno povezanost prav s kolesarstvom? Moja kolesarska kariera je že tako dolga, da sem o tem že velikokrat pripovedoval. Kot otrok sem užival na kolesu, ob koncu osnovne šole sem se pridružil kolesarskemu klubu Lip Bled. Začel sem s cestnim kolesarstvom. Sledila so številna leta najprej amaterskega, nato 12 let profesionalnega kolesarjenja, ko je cestno kolesarstvo postalo moja služba. Pravzaprav več kot služba. Kolesarjenje imam rad, v njem še vedno uživam, je del mene in mojega življenja. Katere zmage ste bili najbolj v cestnem kolesarstvu najbolj veseli? Ne spominjam se več, ker jih je bilo zelo veliko. Je pa res, da se kot pionir veliko bolj veseliš vsake dobre uvrstitve ali pokala. Kasneje je bolj pomemben rezultat sam, medalje, pokali se kopičijo, imam jih toliko, da jih nimam več kam spravljati (smeh). Okoli sebe imam na vidnem mestu zadnje, predvsem medalje, ki jih prejme vsak, ki konča RAAM, pa seveda tri lesene table, ki jih podelijo zmagovalcu RAAM-a. Kako vas je pot pripeljala s cestnega kolesarstva do maratonskih in ultramaratonskih kolesarskih preizkušenj? Ko sem končal profesionalno cestno kolesarjenje, sem najprej postal rekreativec. Zanimalo me je gorsko kolesarstvo in sem se lotil tudi tega. Ko sem se zaposlil pri predstavniku proizvajalca gorskih koles, sem se začel udeleževati tekem z gorskimi kolesi, od leta 1999 tudi ultramaratonskih. Ker sem bil toliko let profesionalni kolesar, sem tudi v gorskem kolesarstvu zmagoval, čeprav je način Za srce • junij 2007 POGOVOR 7 ZA SRCE vožnje drugačen. V gorskem kolesarstvu so znamenite maratonske tekme v Avstraliji, kjer sem zmagal štirikrat zaporedoma, na eni od dirk kar 12 etap zaporedoma. In kako ste prišli do odločitve za sodelovanje na RAAM-u? To je pravzaprav povezano z mojimi udeležbami na tekmah v Avstraliji. Eden od tekmovalcev je bil Avstrijec Wolfgang Fasching, ultramaratonski kolesar, ki se je udeleževal dirke preko Amerike in na njej dosegal lepe uspehe, med drugim je tudi že zmagal. On je v meni videl človeka, ki bi tako po telesnih kot psihičnih sposobnostih lahko tekmoval na RAAM-u. Odločitev Diplome za štirikratno udeležbo na RAAM-u. Diplomo prejme vsak, ki konča skoraj 5000 km dolgo preizkušnjo. je bila kar nekako naravna. Za prijavo na RAAM je bilo potrebno predhodno izpolniti normo, 24-uri kronometer z najmanj 700 prevoženimi kilometri. Leta 2001 sem ob prisotnosti ekipe in sodnikov 24 ur vozil krog v Kranju in prevozil 803,5 kilometra. Kvalifikacija velja tri leta, če se v treh letih ne udeležiš, propade in jo moraš opravljati znova. Leta 2002 sem se raje ponovno odločil za dirko po Avstraliji. V začetku leta 2003 sem se zaposlil v vojski, kjer sem bil po opravljenem usposabljanju nameščen v športno enoto. In padla je tudi odločitev za udeležbo na RAAM-u. Po doseženih časih in svojem počutju bi že takrat lahko zmagal in postal prvi novinec, ki bi mu to uspelo. A se mi je pokvarilo kolo, eden od tekmovalcev mi je sicer posodil svojega rezervnega, a ni šlo kot s svojim. Leta 2004 ste se vrnili in tudi prvič zmagali. Res je, za leto 2004 sem se bolje pripravil. Veliko mi je svetoval Wolfgang, ki se je dirke vsega skupaj udeležil enajstkrat, kar trikrat je zmagal. Hotel je že odnehati, a se je leta 2007 udeležil samo zato, da bi poskusil doseči rekord in zmagati na RAAM-u štirikrat, kar do sedaj ni uspelo še nikomur. Že pred tekmo je izjavil, da je v vsakem primeru zadnjič na tej preizkušnji. Želel si je zmagati, prav tako kot jaz, a je on končal drugi. Letos vi napadate rekord? Res je, letos imam priložnost. Rob Kish in Wolfgang Fasching, ki sta doslej zmagala po trikrat, tako kot jaz, sta oba nehala. V vsakem primeru je letos zadnjič. Jure, lani ste kot zmagovalec v kategoriji solo tekmovalcev 4.898,8 km prevozili v času 8 dni, 19 ur in 30 minut. Puščava s svojo vročino, prelaz na 3.300 m nadmorske višine, ekstremni vremenski dogodki, predvsem pa kilometri, kilometri in še enkrat kilometri. In zelo malo spanja. Kako zdržite? Trma, srčnost in pogum. In seveda motivacija. Če ne bi bilo motivacije, ne bi zmogel. Najprej je kolesarstvo moja ljubezen, moj poklic, ko govorimo o RAMM-u je tudi moje življenje. Ker te ekstremni šport lahko pripelje na meje zmogljivega, se moraš Za kolesarske poznavalce: Juretova oprema Kolo Scott Addict R1 Okvir: Scott ADDICT HMX NET Oprema: SRAM RED Carbon Ceramic Obroči: Mavic R - SYS Carbon Spokes Pnevmatike: Michelin Pro Race Sedež: Selle Italia - Flite Pedala: Time RXS ULTEAM Titan Carbon Krmilo: Ritchey WCS Oversize Carbon Obutev: Northwave Čelada: MET Očala: Oakley Kolesarska oblačila: Loffler Spodnje perilo: Sensor, OutWet AKCIJA nadlaktni merilnik krvnega tlaka merilnik ravni sladkorja v krvi ■L Ej>v> 1=83,15 EUR ACCU-CHEK- Compact Plus PRIPOROČA DRUŠTV0Z4 ZDRAVJE SRCA IN OŽILJA SLOVENIJE zaradi preverj jenega, natančnega delovanja ^Roche^ Roche d.o.o. Divizija za diagnostiko Dunajska c. 238 E Tel.: 080 12 32 Za srce •junij 2008 8 ZA SRCE POGOVOR odločiti pri sebi. Ko si odločen, moraš slediti samemu sebi. Imel sem že zelo hude trenutke. Ne le pljučnica, hujša je izčrpanost. Najhujše je pomanjkanje spanja. Imel sem že blodnje, bil sem popolnoma izgubljen v času in prostoru. V takih trenutkih je zelo pomembno, da imam ob sebi ekipo, ki ji lahko zaupam. Uroš Velepec, ki je bil lani in je tudi letos vodja moje ekipe, je bil sam dolgoletni tekmovalec v biatlonu, dvakratni zmagovalec svetovnega pokala, nato udeleženec ulramarotonov, na enem je tvegal svoje zdravje. On razume ekstremne napore. Je motivator, šaljivec, hkrati resen in natančen. Hvaležen sem pravzaprav vsem članom moje ekipe. Če ne bi bili tudi oni tako pozitivno motivirani, bi bilo meni veliko težje. Vse pa temelji tudi na treningu, fizičnem in psihičnem. Imate kakšne posebne psihološke priprave? Ne. Zgodilo se mi je celo, da so me klicali psihologi, če bi jim lahko pomagal z nasveti. Psihična priprava je posledica dobrega občutka po dobrem fizičnem treningu, najbolj pomembno pa je sprejeti odločitev in ji nato slediti. Kako skrbite za svoje zdravje? Imate veliko izkušenj, nekatere tudi neprijetne, če naštejem samo opekline, podkožne kr vavitve, otiščanci na stopalih, otekli zapestni sklepi. Posebej ne skrbim. Ker veliko treniram, mi že to daje dober temelj. Kot športnik že od nekdaj pazim na prehrano. Prehrana je pomemben del zdravja. Kakšna je prehrana eks-tremnega športnika? Zdrava. Veliko sadja, zelenjave, živila z ogljikovimi hidrati in pravimi maščobami. Proteine raje uživam v obliki napitkov, ker mi tako manj obremenjujejo prebavo. Jem zelo malo mesa, rad imam tunino. Na RAMM-u je ritem drugačen. Deset dni je res intenzivnih. Na dan potrebujem od 15.000 do 17.000 kalorij in tudi do 38 l tekočine. Praktično to pomeni, da skoraj ves čas nekaj jem ali pijem. Jem veliko sadja, takrat tudi energijske ploščice, pijem napitke, najraje imam sicer navadno vodo, a na tekmi potrebujem energijo. Pojem en glavni topli obrok, najraje testenine s toplim olivnim oljem, vse ostalo pojem in spijem na kolesu. Ekipa se mi zelo prilagaja. Včasih imam kakšne prebliske in res naredijo vse, da bi mi ustregli. Na primer, skuhajo torteline v petih minutah, tudi če se kuhajo deset minut. Ne vem, kako to naredijo, ampak naredijo. Kakšne so fizične priprave? S treningi za novo sezono sem začel že pozimi, vsak dan s hojo ali tekom po hribih, kolesarjenjem na trenažerju, zvečer včasih še kakih 10 do 15 km teka. Občasno sem hodil tudi na plavanje. Kolesariti začnem na Primorskem, ko se segreje. Sedaj je normalni trening na kolesu od štiri do pet ur na dan, potem še razni dodatki. Težak trening je vsaj šest ur na dan na kolesu v ritmu od 34 do 35 km na uro in z razliko 3.000 višinskih metrov. Vsaj to moram narediti, saj je na RAAM-u preko 50.000 višinskih metrov. Si redno merite pulz? Seveda. Vsak trening spremljam pulz, porabo kalorij, višinske metre, prevožene kilometre, povprečno hitrost. Čeprav je merilec pulza pri telesu, ki je tako pod stresom, kot je moje, nezanesljiv. Pulz se pri stanju kronične utrujenosti ne dvigne, kar pa ne pomeni, da moje telo in srce nista obremenjena. Zato se ne morem zanašati samo na izmerjen pulz, ampak tudi na svoj občutek. Jure, najlepša hvala za čas, ki ste si ga vzeli, kljub intenzivnim pripravam. Veliko sreče na RAAM-u. Dosežke Jureta Robiča lahko spremljate na njegovi spletni strani: http://www.jurerobic.net/ Uradna stran tekme: http://www.raceacrossamerica.org/ AKTUALNO Poučna razstava na Magistratu Danica Rotar Pavlič Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije, Slovensko združenje za boj proti raku dojk Europa Donna in Slovenska zveza za tobačno kontrolo so 28. marca v Ljubljani organizirali strokovni posvet z naslovom Preventivni ukrepi za zdrav življenjski slog: pomen opustitve kajenja pri preprečevanju rakavih in srčno-žilnih bolezni. Predstavniki evropskih združenj in društev bolnikov ter predstavniki medijev, državnih ustanov in civilne družbe, ki dejavno sodelujejo na področju preventive, so napolnili veliko unionsko dvorano. Govorci so se pridružili ugotovitvam Svetovne zdravstvene organizacije (SZO), ki ocenjuje, da je na svetu trenutno približno 1,3 milijarde kadilcev. Kajenje povzroča več kot 50 bolezni; 20 od teh je smrtnih. Škoduje skoraj vsakemu Obiskovalci razstave so napolnili sprejemnico ljubljanskega magistrata. ¥ Za srce • junij 2007 AKTUALNO 9 ZA SRCE telesnemu organu in je povezano s številnimi zdravstvenimi težavami, vključno s srčno-žilnimi boleznimi, rakom, boleznimi dihal in možgansko kapjo. Povzroča tudi koronarno bolezen srca, ki je vodilni vzrok smrti po vsem svetu. Kajenje cigaret je pri moških in ženskah povezano z vsemi vrstami nenadne srčne smrti; povzroča aterosklerozo in anevrizme trebušne aorte. Zaradi bolezni, povezanih s kajenjem, na svetu umre približno 5 milijonov ljudi na leto oziroma vsakih 8 sekund eden. Če se bo sedanja dinamika kajenja nadaljevala, se bo, po oceni SZO, to število do leta 2020 podvojilo in tako doseglo 10 milijonov smrtnih primerov na leto. Posvetu je sledila otvoritev razstave z naslovom Moč sporočila v boju proti tobaku, ki jo je v prelepem atriju ljubljanske mestne hiše slovesno odprl ljubljanski župan Zoran Janković. Njen namen je prikazati, kako so se v nekaterih državah lotili slikovnih sporočil Župan Zoran Janković v pogovorom z Dr. Mikeom Knaptonom, direktorjem preventivne dejavnosti britanske Fondacije za srce o nevarnosti kajenja. Odmevna razstava je bila najprej na ogled v Bruslju, kjer sta jo pripravili Evropska liga proti raku in Mednarodna federacija za sladkorno bolezen ob podpori Julesa Maa-tena, člana evropskega parlamenta, in Markosa Kyprianouja, tedaj evropskega komisarja za zdravje in varstvo potrošnikov. Razstava je bila po otvoritvi v Bruslju že na ogled v Avstriji, Švici in na Portugalskem, od koder je pripotovala k nam, svojo pot bo nadaljevala še v drugih evropskih mestih. Da smo si jo lahko ogledali pri nas, gre zasluga Društvu za srce in ožilja Slovenije ter Mestni občini Ljubljana v sodelovanju s podružnico Pfizer. V Evropski uniji so zaskrbljeni zaradi smrti, ki jih zakrivi tobak. opozoril, ki jo podpirata Svetovna zdravstvena organizacija in Evropska unija, pomeni del strategije v boju za omejevanje porabe tobačnih izdelkov. Sledil je nagovor prof. Igorja Švaba, predsednika WONCA Europe, ki je izpostavil prizadevanja tega pomembnega evropskega združenja: »Na katedri za družinsko medicino učimo zdravnike, kako pomagati bolnikom, da bi prenehali kaditi. Kot predsednik Evropskega združenja zdravnikov družinske medicine pa moram povedati, da je eden ključnih ciljev našega združenja prav zmanjševanje kajenja pri bolnikih.« Največjega aplavza je bil deležen ljubljanski župan Zoran Jan-ković, ki je zatrdil, da v 55 letih ni prižgal niti ene cigarete. Dodal je še, da smo vsi najprej sami odgovorni za svoje zdravje. Sam med drugim nabira moči tudi s tekom po srčni poti na Golovcu. Razstava, ki je bila teden dni na ogled v zgodovinskem atriju mestne hiše, je nagovorila marsikaterega obiskovalca. Z njo je Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije želelo poudariti, da je poleg osebne naravnanosti v zdrav življenjski slog treba ustvariti tudi razmere, ki tak življenjski slog dopuščajo. Eden od dejavnikov so poleg napisov brez dvoma tudi slikovna sporočila na tobačnih izdelkih, ki na nazoren način kažejo škodljivost kajenja. V I Potrebujem P0MJ9 D0K0NÄ® Slika pove več kot tisoč besed. Dr. Luk Joossens, svetovalec Mednarodne lige proti raku, je ob otvoritvi razstave v Ljubljani poudaril, da ima danes slikovna opozorila na tobačnih izdelkih že 15 držav po vsem svetu. V Evropi je bila prva Belgija, ki ji je letos sledila Švica, oktobra pa se jima namerava pridružiti še Velika Britanija. Uvedba tovrstnih Več brez cigarete na življenja www.ZBrezcigarete.si .Astma Sp Za srce •junij 2008 10 ZA SRCE AKTUALNO Statistika srčno-žilnih bolezni v Evropski uniji leta 2008 Boris Cibic Evropska mreža za srce (EMS), ki deluje v Bruslju z uradnim nazivom European Heart Network (EHN), katere član je tudi Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije, je leta 2000, ko je bilo v Unijo vključenih 15 držav, prvič objavila statistične podatke o stanju zdravstva v Evropski uniji (EU). Leta 2005 drugič in letos (2008) tretjič, vsakokrat je upoštevala širitev članic, ki jih je sedaj že 27. Avtorji letošnjega letopisa na začetku publikacije ugotavljajo, da so v razdobju 7 let med prvo in sedanjo izdajo nastale v zdravstvu velike spremembe, vendar ne pri srčno-žilnih boleznih (SŽB), ki so še vedno na prvem mestu kot vzrok smrtnosti. Kot v prvi, tako tudi v letošnji izdaji letopisa avtorji do podrobnosti navedejo breme srčno-žilnih bolezni v Evropi s podatki o smrtnosti, zbolevanju, zdravljenju, razširjenosti ozdravljivih dejavnikov tveganja za SŽB (kajenje, prehrana, telesna dejavnost in poraba alkohola) in s podatki o razširjenosti bolezenskih stanj, pridruženih srčno-žilnim boleznim (povišan holesterol v krvi, povišan krvni tlak, čezmerna telesna teža, debelost, sladkorna bolezen). Med ostalim je podatek, da zdravstvo stane slehernega člana Evropske Unije 223 evrov na leto. Pri analizi SŽB avtorji letopisov ugotavljajo, da po pogostosti (številu) kot vzrok smrti še vedno močno izstopajo bolezni srč- nih (koronarnih) žil zaradi ateroskleroze, čeprav v zadnjih letih manj in to predvsem zaradi občutnega zmanjšanja teh bolezni v zahodnih, severnih in južno evropskih državah. Številke bi bile še bolj ugodne, če ne bi poprečja še vedno »kvarile« nekatere države vzhodne in osrednje Evrope, v katerih so srčno-žilne bolezni celo v porastu. To velja predvsem za smrtnost zaradi možganske kapi, ki je po letu 2005 porasla. V povzetku obsežnega in podrobnega prikaza stanja zdravstva v Evropski Uniji avtorji letopisa navajajo naslednje: • Vsako leto v Evropski uniji umre zaradi SŽB nad 2 milijona ljudi (42 odstotkov vseh smrti). • SŽB so glavni vzrok smrtnosti žensk v vseh državah Evropske Unije in smrtnosti moških v večini držav, razen v Franciji, Španiji in na Nizozemskem. • SŽB predstavljajo glavno breme zdravstva (23 odstotkov). • Smrtnost zaradi SŽB je večja v državah vzhodne in osrednje Evrope kot v državah zahodne, severne in južne Evrope. Enako stanje je v primeru smrtnosti zaradi možganske kapi. • Smrtnost zaradi SŽB v severnih, zahodnih in južnih evropskih državah pada, v vzhodnih in osrednjih državah Evrope ostaja nespremenjena ali celo raste. • Med letom 1990 in 2000 se je smrtnost SŽB zaradi vplivov kajenja povečala za 13 odstotkov. • Kmalu po letu 2000 je občutno začelo padati število kadilcev, vendar je zmanjševanje sedaj komaj opazno. Odstotek kadilk je skoraj tako visok kot odstotek kadilcev, opazen je občuten porast mladih kadilk. • V Evropski uniji se vedno bolj zmanjšujejo razlike v prehranskih navadah, vendar priporočila za zdravo prehranjevanje bolj izpolnjujejo v zahodnih, severnih in južnih evropskih državah kot v državah vzhodne in osrednje Evrope. • Raven nezadostnega gibanja je splošen pojav v vsej Evropski uniji. • Odstotek čezmerno prehranjenih in debelih ljudi raste v vseh državah Evropske unije. • V Evropski Uniji je 23 milijonov ljudi s sladkorno boleznijo in njihovo število raste. • Srčno-žilne bolezni v celoti stanejo Evropsko unijo 192 milijard evrov na leto. Za srce •junij 2008 AKTUALNO 11 ZA SRCE Da ne bomo izgoreli… Josip Turk Določeni problemi v medicini se lahko pojavljajo tudi z obeležjem mode. Tako v zadnjem času pojem izgorelosti. Na kratko bi ga opredelili kot psihofizično in čustveno izčrpanost, ki jo spremljajo psihični in telesni simptomi: • Splošna, telesna in duševna utrujenost, otežena koncentracija, pretirana zaskrbljenost, depresivno razpoloženje, občutek pomanjkljivega razumevanja in podpore okolice, pojemanje motivacije, občutek brezizhodnosti in anksioznosti (tesnoba), motnja spanja, največkrat nespečnost, lahko pa tudi pretirano zatekanje v spanje. • Glavobol. • Motnja hranjenja, lahko pomanjkanje apetita ali pa obratno, pretirana ješčost in pridobivanje prekomerne teže. • Motnje v seksualni sferi, z upadom libida in potence. • Kardiovaskularne motnje: napadi prehitrega in nerednega utripa (ekstrasistole), nihanje krvnega tlaka bodisi v smer previsokega - hipertenzije ali pa prenizkega tlaka - hipotenzije, bolečine in zbadanje levo v prsih. • Znojenje, menjajoči se občutki vročine in mraza. Na široko se problema izgorelosti lotevajo sociologi in psihologi. Dajejo mu pretirano dimenzijo, bistveno večjo kot zdravniki družinske medicine, internisti, nevrologi in psihiatri. Veliko je pisanja na to temo v laičnem tisku, namenjenem zdravstveni vzgoji. S 40 odstotki vzrokov smrti zaradi bolezni srca in ožilja so te najpomembnejši problem razvitega sveta, tudi Slovenije. Dobro poznamo dejavnike tveganja zanje. Z vzgojo za ustrezen življenjski slog se jim je v veliki meri moč izogniti. Vendar je na televiziji in v drugih medijih za te probleme le redkokdaj priložnost. Smo pa 11. marca letos, v okviru Odmevov na nacionalni televiziji TV1, na temo izgorelosti spremljali obsežen pogovor s psihologinjo in s psihiatrinjo. Poročali sta o raziskavi, v kateri so na osnovi ankete (1.200 vprašanih) ugotovili, da kar 60 odstotkov vprašanih v določeni stopnji kaže znake izgorevanja. V 8 odstotkih naj bi bile izražene hujše oblike. Sindrom izgorelosti so ugotavljali z anketo, ki je vsebovala 246 vprašanj. Že to je obremenitev za vsakega vključenega v raziskavo! Zasebniki so ustanovili celo poseben inštitut, imenovan Inštitut Burnout, ki se ukvarja s tematiko izgorevanja in izgorelosti. Sociologi in psihologi govorijo tudi o sindromu adrenalne izgorelosti in adrenalnega zloma. Gre za dokaj zamegljen, strokovno nesmiseln pojem. Adrenalin je hormon, ki ga izloča prvenstveno nadledvična žleza in je nepogrešljiv na mnogih področjih delo- /A\^ s «JU.OTERUA 1 SLOV^EN&r^ 12 ZA SRCE vanja našega telesa. Znana je bolezen oslabelosti nadledvične žleze s padcem ravni adrenalina do hudih bolezenskih znakov. Bolezen poznamo pod imenom Addisonova bolezen in nima z izgorelostjo nič skupnega. To kar danes imenujemo izgorelost, smo poznali pred 50 in 60 leti pod pojmom menedžerska bolezen. Za njo naj bi zbole-vali ljudje na vodilnih položajih – menedžerji. Za njih je bilo značilno, da za obremenitve niso bili ustrezno šolani in dovolj usposobljeni. Beseda in spoznanje ob teh boleznih nam je bila posredovana sprva iz ekonomsko uspešnega in napredovalega poslovnega sveta Zahoda. Pri nas smo srečavali pojave menedžerske bolezni po letu 1945, ko so lastnike raznih podjetij po zaplembah in nacionalizacijah zamenjali politično zanesljivi ljudje, ki pa za zadolžitve, ki jim jih je nalagala partija, niso bili ne šolani, niti strokovno usposobljeni. Naj navedem primer pacienta, s katerim sem se srečal na začetku svoje zdravniške kariere. Imel je bife, kjer je prodajal kakovostno odprto vino in odličen pršut po zmernih cenah. V okviru socialističnih ukrepov je moral s svojo zasebno dejavnostjo prenehati. Ker je bil član partije, so mu zaupali vodenje hotela, za kar pa ni imel ne kvalifikacije, ne motivacije. Skušal je le s pridnostjo in z veliko nerodnosti opraviti zaupano nalogo. To ga je privedlo do številnih težav, zaradi katerih je bil tedensko vsaj enkrat v moji ambulanti. Označil sem jih kot menedžersko bolezen. Dejavniki, ki lahko pospešijo izgorelost Osebnostne lastnosti – Pomanjkanje interesa, motivacije za delo, življenjska nerodnost, lenoba, nagnjenost h konfliktom tako doma kot v službi, alkoholizem, pretirano kajenje, nesmotrno koriščenje prostega časa, tip loser-ja (človek zguba), nesposobnost za prave odločitve in podobno. Šolanje – Redno šolanje predstavlja manjši napor kot izredno šolanje, ob delu. Izredno jemlje prosti čas, potreben za normalen počitek, je stres, ki vodi v funkcionalne in telesne motnje. Neustrezna izbira poklica je lahko življenjska napaka, ki je lahko podlaga nezadovoljstvu in bolezni. Dodatne zaposlitve ob rednem delu – Želja po dodatnem zaslužku, ki naj bi omogočal uresničitev različnih človekovih potreb, na primer nakup stanovanja, gradnja hiše, vikenda, nabava avta in tako dalje, izčrpava zmogljivosti. Bolj kot moški so dodatnim obremenitvam lahko izpostavljene ženske, ki jih po redni službi čaka doma še materinstvo in gospodinjstvo. Popoldansko delo – Moški so dodatno lahko obremenjeni v primeru, ko so zaposleni s t.i. sivo ekonomijo, popoldansko obrtjo, kmetijo in podobnim. Kariera – Pehanje za kariero predstavlja nešteto oblik obremenitev, ki lahko vodijo v bolezen. Neurejeni odnosi v službi in v družini – Razhajanja med partnerjema, problemi z otroci. Pomanjkanje sposobnosti, pomanjkanje pridnosti in še mnogo drugih osebnostnih lastnosti posameznika, lahko predstavlja pot k hitrejšemu izčrpanju. Ni vsemu kriv delodajalec, ki od delavca zahteva preveč. Velikokrat je treba vzroke za nezmožnost opravljanja določenih nalog poiskati tudi v delavcu samem. Kako pomembna je pravilna odločitev o izbiri poklica že v mladosti. Če je bila posrečena, bo delo opravljano z veseljem, podprto z ustrezno motivacijo in ne bo predstavljalo napora kot v primeru, ko je vsak delovni dan zoprn, prežet z odporom, predolg, s komaj zatajenim pričakovanjem, da bi bil čim prej končan. Preprečevanje in pomoč pri izgorelosti Iz navedbe dejavnikov, ki lahko vodijo k izgorelosti, je razvidno, kaj vse je pomembno, da jo preprečimo. Naj navedemo še nekaj, kar človeka utrjuje in mu omogoča pogoje za ohranjanje zmogljivosti za vsakdanje delovne napore: splošna telesna kon-dicija podpira psihične sposobnosti posameznika. Od Latincev poznamo pregovor: »Zdrav duh v zdravem telesu«. Duševno utrujenost lahko prežene telesna utrujenost, dosežena z rekreacijo v obliki hoje, teka, planinarjenja, kolesarjenja, plavanja in podobno. Po napornem dežurstvu na intenzivnem oddelku sem dal prednost teku čez Rožnik pred popoldanskim spanjem. Ob teku in drugih oblikah rekreacije se sprostijo notranje napetosti, ki jih je povzročilo intenzivno odgovorno delo, telesna dejavnost vrne moči in sposobnost za nadaljnje ustvarjanje. Ob občutku izčrpanosti je smiseln krajši dopust, pa tudi zamenjava dela ali celo službe. Vsak posameznik naj skuša spoznati svoje zmogljivosti in jim prilagoditi vsakodnevno življenje. Življenjski slog naj bo zastavljen v okviru tega, kar zmoremo. Skušajmo sami določiti meje, ki nas bodo pustile pri dobrem počutju. Izogniti se moramo temu, da bo to določal nekdo izven nas. To vodi do konflikta in do vsega, kar preveč radi označujemo kot izgorelost. Zaključek Izgorelosti si ne smemo preprosto predstavljati kot posledico neustreznega odnosa delodajalca ali šefa do podrejenega, pa tudi ne kot zgolj posledico pretiravanja v izpolnjevanju lastnih stremljenj in načrtov. Vzroke za številne oblike slabega počutja pri delu in doma je iskati tudi v mnogih osebnostnih lastnostih, v neustrezno zastavljenem življenjskem slogu, ko nekdo svojega zdravja ne zna varovati in ga ohranjati za izpolnjevanje številnih dolžnosti, ne le na delovnem mestu, ampak tudi v domačem okolju. Neustrezen življenjski slog z nesposobnostjo delovnega ritma in ritma zasebnega življenja, k čemer sodi vse tisto, kar bi morali vedeti glede telesne dejavnosti, ustrezne prehrane, predvsem pa uravnavanja medsebojnih odnosov, kjerkoli in kadarkoli. Pojem izgorelosti je sodoben, slabo definiran skup vseh mogočih težav posameznika. Pogosto so psihosomatske, nevrovegetativne, nevrotičnega izvora, z izčrpanjem ob delovnih nalogah imajo velikokrat bolj malo zveze. Jih pa sociologi, psihologi in včasih tudi zdravniki zajemajo kot izgorevanje in jih dostikrat tudi samoplačniško navežejo na obravnavanje po svoje. V Za srce •junij 2008 ZNANJE ZA SRCE 13 ZA SRCE Ali lahko imam otroka, čeprav sem bolna na srcu? Jure Dolenc, Katja Prokšelj Morda je še pred desetletjem ali dvema veljalo, da za žensko z bolnim srcem ni dobro, da zanosi. Menili so, da se podaja v hudo tveganje za zdravje in celo za življenje. Še danes velja med laiki in celo med nekaterimi zdravniki miselnost, da mora ženska s srčno napako roditi le s pomočjo carskega reza. Pa vendar temu v veliki večini primerov ni tako. Veseli smo, da lahko napišemo, da pri nas vsako leto tudi z bolnim srcem srečno rodi zdrave otroke vse več mamic. Zaradi vse boljše zdravstvene oskrbe se vedno več žensk z boleznimi srca odloča za nosečnost. Bolezni srca ima približno od 1 do 4 odstotka nosečnic, kar pri nas pomeni približno 500 bolnic na leto. V Sloveniji in v drugih razvitih deželah so v nosečnosti najpogostejše prirojene srčne napake, saj z uspešnim zdravljenjem prirojenih srčnih napak vse ' več deklic preživi v odraslo obdobje. Del zdravljenja teh napak so tudi različne operacije, ki puščajo različne posledice na srcu in lahko vplivajo na nosečnost. Redkeje se pri nosečnicah srečamo z drugimi boleznimi srca. Fiziološke spremembe v srčno-žilnem sistemu med nosečnostjo Med nosečnostjo se pojavijo številne spremembe v srčno-žilnem sistemu, ki jih zdrava ženska zlahka prenese. Prve spremembe se začno že v prvem trimesečju. Ves čas nosečnosti se z rastjo ploda povečuje tudi količina krvi v materinem telesu. Srce se na to spremembo odzove s pospešenim in močnejšim utripanjem. Na ta način se poveča količina prečrpane krvi v minuti. Nosečnost torej za srce pomeni dodatno delo in dodatno obremenitev. Za nosečnice je značilen tudi nižji krvni tlak. Pojavljajo se spremembe v strjevanju krvi. Če so te spremembe bolezensko izražene, lahko povzročijo večje tveganje za nastanek krvnih strdkov. Spremembe v srčno-žilnem sistemu so najbolj izražene v začetku drugega trimesečja nosečnosti, proti koncu nosečnosti pa vse manj. TER - VRHUNSKA JHALNA POSODA IZ PLEMENITEGA JEKLA ' 'TERSLOVENICAd.o.o. Pohorska c. 12 2380 Slovenj Gradec tel: 02 88 43 901 02 88 43 902 Informativno prodajni center Ljubljana tel: 01 42 22 840 Informativno prodajni center Maribor tel: 02 25 00 860 INTERNATION SLOVE DECEN PRI IM PLEME :ga JEKLA. 14 ZA SRCE ZNANJE ZA SRCE Porod predstavlja ponoven večji napor za srce. Med samim porodom so spremembe v srčno-žilnem sistemu še bolj izražene tudi na račun bolečin in vznemirjenosti. Zato je zaželeno, da porod traja čim manj časa in čim manj boleče. Za bolnice z boleznimi srca je zelo pomembno tudi, da so obporodne krvavitve čim manjše. Zaželeno je, da nosečnica rodi po naravni poti. Pri takem porodu bolnica praviloma izgubi najmanj krvi in nevarnost okužb je najmanjša. Spremembe po porodu se začno dogajati zelo hitro, že v nekaj urah. Vendar pa je čas, potreben za vrnitev porodničinega telesa v stanje pred nosečnostjo dolgotrajen. Vse spremembe se vrnejo na izhodišče šele šest mesecev po porodu. Tveganje zaradi bolezni srca v nosečnosti Fiziološke spremembe v obtočilih, ki nastanejo med nosečnostjo, vplivajo na potek osnovne bolezni na srcu in povzročajo številne zaplete pri materi in plodu. Pri nosečnicah z boleznimi srca so pogostejši spontani splavi, prezgodnji porodi, nižja porodna teža. Vse to so v glavnem posledice slabše prekrvljenosti posteljice. Najhujši zaplet je lahko celo smrt matere in/ali ploda, kar pa se ob dobri oskrbi nosečnice zgodi le izjemoma. Večina žensk z boleznimi srca dobro prenaša spremembe med nosečnostjo. Ogroženost zaradi bolezni srca med nosečnostjo je odvisna od vrste srčne napake. Pri enostavnih okvarah srca je tveganje manjše, pri resnejših in zapletenih okvarah je tveganje seveda večje. Nekatere bolezni srca so bolj tvegane za otroka kot za mater. Zato je tudi vodenje nosečnosti s strani ginekologov in kardiologov odvisno od vrste srčne bolezni. Pri boleznih z manjšim tveganjem se nosečnicam svetuje izogibanje dodatnim telesnim naporom in krajše počitke preko dneva. Običajno jim svetujemo bolniški stalež. Nosečnicam z najhujšimi boleznimi srca pa odsvetujemo zanositev, če pa do nosečnosti vendarle pride, pogosto svetujemo umetno prekinitev nosečnosti. Med take bolezni spadajo vse srčne napake, pri katerih se pojavljajo težave in znaki srčnega popuščanja (kratka sapa pri najmanjših naporih, otekanje nog), bolnice s srčnimi napakami s povečanim tlakom v pljučnem žilju in bolnice, ki imajo srčno napako s cianozo (modrica ustnic). Če nosečnica kljub nasvetu zdravnikov odkloni prekinitev nosečnosti, je največkrat potrebno tako bolnico že zgodaj sprejeti v specializirano porodnišnico, kjer preživi večji del nosečnosti ves čas pod strokovnim nadzorom. Način poroda je odločitev skupine strokovnjakov (porodničar, anesteziolog, kardiolog, neonatolog). Med nosečnostjo teh bolnic so na voljo številna varna zdravila, posegi in operacije. Včasih je potreben predčasen porod ali porod s carskim rezom. Za carski rez se odločamo v glavnem pri zelo hudem zoženju aortne zaklopke in pri boleznih, kjer je aorta močneje razširjena. Bolezni srčno-žilnega sistema so lahko prisotne že pred nosečnostjo, ali pa se pojavijo med nosečnostjo. Bolezni, prisotne že pred nosečnostjo, so najpogosteje prirojene srčne napake, tudi tiste, ki so bile pred nosečnostjo uspešno operativno pozdravljene. Mnogo redkeje pri nosečnicah srečamo pridobljene okvare srčnih zaklopk, kot sta zožitev (stenoza) ali puščanje (insuficienca) ene od zaklopk. Posebno tvegano skupino predstavljajo bolnice z umetnimi mehaničnimi srčnimi zaklopkami, saj potrebujejo zdravila, ki zavirajo strjevanje krvi, s tem pa je povezano večje tveganje krvavitev pri plodu in nosečnici. Kumarini (zdravila proti strjevanju krvi) okvarjajo plod. Zato jih med nosečnostjo ne uporabljamo. Med nosečnostjo se lahko pojavi več bolezni srca in ožilja. Posebna bolezen je obporodna kardiomiopatija, za katero je značilno povečanje srčnih votlin in slabša sposobnost srca za črpanje krvi. Bolezen je redka in zahteva pozorno spremljanje in zdravljenje. Pri morebitni naslednji nosečnosti obstaja velika nevarnost, da se ponovno pojavi. Med nosečnostjo se lahko pojavljajo tudi različne motnje ritma, ki pa so le redko nevarne. Zdravimo jih podobno kot pri ostalih ljudeh, pozorni pa smo na uporabo varnih zdravil. Bolnice, ki imajo srčni spodbujevalnik, nimajo zaradi tega nobenih dodatnih težav v nosečnosti. Med nosečnostjo se lahko pojavi povišan krvni tlak (arterijska hipertenzija), ki je najpogostejši vzrok za zaplete med nosečnostjo in porodom. To stanje zahteva takojšnje zdravljenje z zdravili, ki jih zaradi njihove varnosti lahko uporabljamo med nosečnostjo. Še posebej je nevarno stanje, ko nosečnica s povečanim krvnim tlakom začne močno otekati v noge ali doživi napad božjasti (epileptični napad). Takrat je nujno, da nosečnica čimprej rodi. Stresen način življenja in dejstvo, da se vedno starejše ženske odločajo za nosečnost sta razlog, da se lahko srečamo tudi z nosečnico, ki ima ishemično bolezen srca (angina pektoris, srčni infarkt), kar pa je na srečo silna redkost. Tudi pri teh bolnicah je na voljo več varnih načinov zdravljenja. Uporaba zdravil pri nosečnicah z boleznimi srca V nosečnosti naj bi se čimbolj izogibali zdravilom zaradi potencialnih škodljivih vplivov na plod. Če je prejemanje zdravila nujno, je potrebno presoditi njegove ugodne učinke in morebitno tveganje za plod. Uporablja naj se najmanjši še učinkoviti odmerek. Pri zdravljenju nosečnice ali doječe matere je potrebno vedeti, ali zdravilo prehaja preko posteljice v plod, ali ima nanj škodljive učinke in ali zdravilo prehaja v mleko. Za vsa zdravila ni podatkov o varnosti uporabe v nosečnosti ali pa so ti omejeni. Najboljše je, da se bolnica pred začetkom prejemanja kakršnih koli zdravil posvetuje s svojim ginekologom, ki nosečnost vodi. Kako spremljamo nosečnice z boleznimi srca na kliničnem oddelku za kardiologijo v UKC Ljubljana? Najboljše je, da se z bolnico pogovorimo o tveganju nosečnosti še pred zanositvijo na osnovi skrbnega kliničnega pregleda in proučitve dotedanjih izvidov. Nato ji svetujemo, da pride na pregled v kardiološko ambulanto takoj po zanositvi. Nosečnost vodimo skupaj s specialistom internistom v porodnišnici. Število kontrolnih pregledov je odvisno od srčne napake in od težav bodoče mamice. Pri zapletenih primerih načrtujemo način poroda skupaj z ane-steziologi in porodničarji. Vse mamice, ki imajo prirojeno srčno napako, v sredini nosečnosti pregleda kardiolog-pediater, ki opravi ultrazvok plodovega srčka, saj so nekatere srčne napake dedne. Seveda za nosečnice ni nobene čakalne dobe v naši ambulanti. Za konec Z boljšo zdravstveno oskrbo se povečuje tudi število žensk z boleznimi srca, ki želijo zanositi in roditi. Te ženske potrebujejo med nosečnostjo še posebno skrb. Takrat je potrebno izbirati med diagnostičnimi in terapevtskimi posegi, ki ne škodujejo plodu ali bodoči materi. Zato je zaželeno, da jih takrat spremlja njihov kardiolog in ginekolog-porodničar, ki se je usmeril v vodenje nosečnosti pri bolnicah z boleznimi srca. Le sodelovanje obeh zagotavlja uspešen potek nosečnosti in poroda za mater in plod. v Za srce • junij 2008 ZNANJE ZA SRCE 15 ZA SRCE Parodontalna bolezen - dejavnik tveganja za srčno-žilne bolezni Vesna Božnik Nekoč so se zobozdravniki ukvarjali zgolj z odpravljanjem zobobola, mehanskim popravljanjem lukenj v zobeh ter nadomeščanjem izgubljenih zob, da bi človeku ponovno omogočili žvečenje in sproščen nasmeh. Danes vse to še vedno počnemo, vendar se dejavnost usmerja tudi na preprečevanje bolezni zob, obzobnih tkiv in celotne ustne votline. Zobozdravstvo se vedno bolj prepleta z medicino. Nova spoznanja kažejo, da bolezni v ustih, zlasti vnetje obzobnih tkiv, poslabšuje nekatere sistemske bolezni. Kaj je parodontalna bolezen? Parodontalna bolezen je vnetje obzobnih tkiv. Pri mladih je omejena na dlesen (gingivitis), z leti pa lahko napreduje na kost, v kateri leži zob in jo razgradi (parodontitis). Zob se omaje, v končni fazi pa izpade. Med ljudmi še vedno velja prepričanje, da gre za starostne, degenerativne spremembe, t.i. parodontozo, proti kateri smo nemočni. Harald Löe je že leta 1965 prikazal vzrok za začetne vnetne spremembe dlesni. Opazoval je reakcijo dlesni pri prostovoljcih z odlično higieno in zdravo dlesnijo. Ko so prenehali s čiščenjem zob, je dlesen pri vseh najkasneje po treh tednih postala rdeča, nabrekla in je na dotik zakrvavela, kar so znaki vnetja. Naj opozorim, da vnetje dlesni ne boli, torej žal ni tistega ključnega znaka, ki bi nas opozoril, da je nekaj narobe. Že po enem tednu pravilne ustne higiene so ti znaki pri preiskovancih izginili. Vzrok za vnetje dlesni so torej zobne obloge oz. bakterije v njih. V 1mm3 jih je kar 100 milijonov. Kaj pospešuje napredovanje? Drži pa dejstvo, da nismo vsi ljudje enako dovzetni za napredovanje bolezni. Hujša razgradnja kosti, ki lahko vodi v izgubo zob, se razvije le pri četrtini ljudi. Dejavniki, ki pospešujejo ta proces, so poleg slabe ustne higiene še kajenje, sladkorna bolezen, debelost, nosečnost, oralna kontracepcija, pitje črne kave, ter slabo izdelane plombe in mostički v ustih, pod katerimi zastajajo obloge. Pomembna je tudi reakcija naših obrambnih, vnetnih celic. Ta odziv v veliki meri podedujemo, zato se napredovala parodontalna bolezen v nekaterih družinah pogosteje pojavlja. Kakšne so posledice v telesu? Pri parodontalni bolezni se prizadeta dlesen in kost umakneta od zoba, nastanejo obzobni žepi, ki lahko segajo čisto do vrha korenine. Globoki žepi okoli vseh zob lahko v skupni površini tvorijo tudi za dlan veliko okuženo rano! Telo se stalno bori z infekcijo, obrambni sistem organizma je stalno vzdražen. V kri prehajajo Gingivitis bakterijski strupi in škodljive snovi, ki nastajajo ob vnetju. Ob poškodbi sluznice, kar se dogaja vsakodnevno že ob ščetkanju in žvečenju, pa v kri vdrejo tudi bakterije. Posledice se kažejo v drugih telesnih organih. Na katere sistemske bolezni vpliva? Že dolgo je znano, da sladkorna bolezen močno poslabša pa-rodontalno bolezen in da slabo urejeni diabetiki hitreje izgubijo zobe. Novejše raziskave pa ugotavljajo tudi obratno povezavo. Ob zdravljenje parodontalne bolezni se je zmanjšal nivo glikozilira-nega hemoglobina in potreba po inzulinu, manj je bilo zapletov sladkorne bolezni. Po številnih raziskavah predstavlja parodontalna bolezen nevarnost za srce in ožilje (do trikrat zvečana verjetnost za nastanek ateroskleroze in njenih posledic, npr. angine pektoris in srčnega infarkta), dihala (zvečana možnost nastanka aspiracijske plj učnice), možgane (abscesi v možganih), sklepe (artritis), moške spolne organe (zdravljenje parodontalne bolezni je zmanjšalo neplodnost). Vnetje obzobnih tkiv pri nosečnicah zveča verjetnost za prezgodnji porod in nizko porodno težo otroka. Po izračunih znanstvenikov bi lahko s parodontalnim zdravljenjem preprečili kar 18 odstotkov prezgodnjih rojstev. Skrbimo za svoje zobe! Za zdravje svoje ustne votline lahko sami storite največ: z redno in dosledno ustno higieno ob primerni, zobem zdravi prehrani. Če bi lahko zobozdravnik dvakrat dnevno vsem svojim pacientom temeljito umil zobe, bi s tem dosegel mnogo boljše rezultate kot jih s svojim delom. Nobena vrhunska protetična rešitev se namreč ne more kosati z zdravim, naravnim zobovjem. Dodaten razlog za skrbno nego ust je tudi spoznanje, da lahko bolezni v ustih prispevajo k razvoju ali poslabšajo že obstoječe kronične sistemske bolezni, ki so v sodobnem svetu glavni vzrok obolevnosti in smrtnosti prebivalstva. V Za srce •junij 2008 16 ZA SRCE ZNANJE ZA SRCE Doktor, zdi se mi da po zdravilih suho kašljam, kaj sedaj? Jana Brguljan-Hitij Renin angiotenzinski sistem (RAS) je v človeškem organizmu zelo pomemben za uravnavanje krvnega tlaka. Aktivacija RAS povzroča aktivacijo simpatičnega živčnega sistema, zadrževanje soli in vode v telesu in povečanje krvnega tlaka, kar je koristno ob izsušenosti ali krvavitvi. V sodobnem svetu je dolgotrajna aktivacija RAS škodljiva, saj vodi v okvaro ledvic, hipertrofijo srčne mišice in pospešuje napredovanje ateroskleroze. Na tržišču imamo dve skupini zdravil proti visokemu krvnemu tlaku, ki zavirata aktivacijo RAS. Prva, starejša in izdatneje preizkušena skupina, so zaviralci encima renin angiotenzinske konvertaze (ACE zaviralci), ki zmanjšujejo nastajanje angiotenzina II. Druga, novejša skupina so direktni zaviralci angiotenzinskih receptorjev (ARB), ki preprečujejo učinkovanje angotenzina II tako, da zasedejo njegove receptorje v različnih tkivih. ACE zaviralci so na tržišču že okoli 30 let in so že zelo preizkušeni. Znano je, da ne zavirajo le proizvodnje angiotenzina II, ampak tudi zmanjšujejo razgradnjo bradikinina. Slednji povzroča razširjenje žil, odgovoren pa je tudi za najpogostejši stranski učinek ACE zaviralcev - suh kašelj, ki se pojavlja pri 15 -20 odstotkov zdravljenih bolnikov. Koristni učinki ACE zaviralcev na podaljšanje preživetja in zmanjšanje zbolevnosti zelo ogroženih srčnih in žilnih bolnikov so bili dokazani v številnih raziskavah; obstajajo celo dokazi, da ta zdravila koristijo celo bolj, kot bi lahko pričakovali zgolj glede na stopnjo znižanja krvnega tlaka. Zato jih priporočamo predvsem pri ljudeh po srčnem infarktu, ob ledvičnem odpovedovanju, po možganski kapi, seveda pa tudi v zdravljenju arterijske hiper-tenzije (povišanega krvnega tlaka), ki še ni pripeljalo do okvare tarčnih organov. Doslej je primanjkovalo je dokazov, ali so ARBs primerljivo učinkoviti, boljši ali slabši kot ACE zaviralci glede zmanjšanja srčno-žilnih zapletov. In kaj storiti z zelo ogroženimi bolniki, ki bi morali biti zdravljeni z ACE zaviralci, a le teh ne prenašajo zaradi kašlja? Obstaja kakšna druga možnost? Je lahko ARB nadomestilo? Prav tako je doslej primanjkovalo dokazov, kaj bi za bolnika pomenila dvojna blokada renin angiotenzinskega sistema s sočasnim jemanjem ACE zaviralca in ARB. Kombinacija ARB in ACE zaviralcev bi pomenila popolno blokado renin angiotenzinskega sistema, zato bi pričakovali, da bo kombinacija uspešnejša v preventivi srčno-žilne zbolevnosti in umrljivosti. Ali je to res? Vse to so bila vprašanja, ki so si jih zastavljali raziskovalci in se odločili, da jih skušajo preveriti v raziskavi imenovani ONTARGET (ONgoing Telmisartan Alone and in combination with Ramipril Global Endpoint Trial). To je bila do sedaj največja študija, ki je želela odgovoriti na vprašanja ali je telmisartan (predstavnik skupine ARB) enakovreden ramiprilu (predstavniku skupine ACE zaviralcev) v preprečevanju srčno-žilnih zapletov. Drugo vprašanje je bilo, ali je njuna kombinacija boljša od posameznega zdravila v preprečevanju srčno-žilnih bolezni pri bolnikih z velikim tveganjem, a brez srčnega popuščanja in z že urejenim krvnim tlakom. ONTARGET je bila velika, prospektivna, primerjalna klinična študija, ki je vključila skupno 25.620 bolnikov iz 730 centrov v 40 različnih državah. Preiskovanci so najprej tri tedne prejemali ramipril (ACE zaviralec) v postopoma naraščajočem odmerku in kasneje dodatek telmisartana v nižjem odmerku. Namen te stopnje študije je bil izločiti bolnike, ki ne prenašajo ACE zaviralcev in zagotoviti dobro sodelovanje bolnikov pri zdravljenju v nadaljnjem poteku študije. Nato so preiskovance razdelili v tri skupine: ena je prejemala ramipril, druga telmisartan, tretja obe zdravili. Vse preiskovance so v rednih 6 mesečnih kontrolah opazovali 5,5 let. Ugotovili so, da telmisartan zmanjša srčne in žilne dogodke pri bolnikih z velikim tveganjem za srčno-žilne zaplete v enaki meri kot ramipril, ter da ga ljudje bolje prenašajo kot ramipril. Kljub temu, da so ljudje, ki so po 3 tednih prejemanja ramiprila kašljali, izključili iz raziskave že pred začetkom, se je kašelj v skupini, ki je prejemala ramipril, kasneje pojavil v večji meri. Zaščitni učinek na srčno-žilno zbolevnost je bil enak, kar kaže na enakovrednost zdravil. V študiji pa so prišli tudi do odgovora na vprašanje, kaj je s kombinacijo teh dveh zdravil. Ugotovili so, da kombinacija obeh zdravil ni bila boljša kot posamezni zdravili in je celo povzročila nekaj več stranskih učinkov. Na osnovi vsega opisanega, lahko torej našemu bolniku na vprašanje: »Doktor, zdi se mi da po zdravilih suho kašljam, kaj sedaj?« odgovorimo: »Nič hudega, sedaj imamo na razpolago zdravila, s katerim boste dokazano enako zaščiteni in jih boste bolje prenašali. Najpomembnejše je sodelovanje pri zdravljenju.« Zdravniki pa moramo skrbno razmisliti o potrebnosti kom-binacijske terapije z ACE zaviralci in ARB. Sočasno jemanje ACE zaviralca in ARB je verjetno smiselno le pri nekaterih bolnikih s srčnim popuščanjem, sladkornih bolnikih in bolnikih z okvaro ledvic. v Za srce • junij 2008 NOVICE O ZDRAVJU Aleš Blinc Dobre Slabe 17 ZA SRCE Obeta se cepivo proti arterijski hipertenziji Švicarski znanstveniki so razvili cepivo proti beljakovini angio-tenzin II, ki povečuje krvni tlak. Cepivo so preizkusili na 72 ljudeh z visokim krvnim tlakom. Sistolični tlak se je v povprečju znižal za 9 mmHg, kar je primerljivo zdravljenju s posamezno vrsto zdravil. Cepljenje, ki ga je potrebno ponavljati vsakih 6 mesecev, naj bi v prihodnosti ponudilo elegantno možnost zdravljenja predvsem osebam z malo povečanim in srednje močno povečanim krvnim tlakom. (vir: Lancet 2008; 371: 821-7; 788-9) Po opustitvi kajenja se tveganje za koronarno bolezen hitro zmanjša Raziskava zdravja medicinskih sester je pokazala, da je po 5 letih nekajenja tveganje za srčne in žilne bolezni že bolj podobno tveganju nekadilca kot dejavnega kadilca. To pomeni, da za opuščanje kajenja ni praktično nikoli prepozno. Žal pa ostaja tveganje za razvoj rakavih bolezni pri bivših kadilcih povečano še 20 let po opustitvi kajenja. (vir: JAMA 2008; 299: 2037-47) Zapiranje ovalnega okna v srcu preprečuje ponovno možgansko kap Švicarski raziskovalci so spremljali več kot 1.500 bolnikov, ki so preboleli možgansko kap, za katero ni bilo drugega očitnega vzroka kot odprto ovalno okno v srcu. Po katetrskem zapiranju ovalnega okna med desnim in levim srčnim preddvorom se je ponovna kap pojavljala zelo redko. Po enem letu je bilo 98 odstotkov bolnikov ozdravljenih, saj niso doživeli ponovnih nevroloških težav, po 5 letih pa je bilo takih 95 odstotkov. (vir: Heart 2008; 94: 336-41) Odkrili so značilen »genski podpis« alkoholne okvare srca Ameriški znanstveniki so ugotovili, da se pri alkoholni okvari srčne mišice značilno aktivira 14 genov in zavre 20 genov, ki so povezani z delovanjem srca. Gre za prepoznaven vzorec, ki je drugačen kot pri drugih srčnih boleznih in zato omogoča zanesljivo diagnozo. Morda bo zgodnje prepoznavanje alkoholne okvare srca pripomoglo k učinkovitejšemu zdravljenju bolnikov, ki jim pomaga popolna abstinenca, medtem ko je ob polno razviti bolezni zdravljenje zelo težavno. (vir: Alcholol Clin Exp Res 2008; 32: 814-21) Američani slabo poznajo simptome grozečega srčnega infarkta Raziskovalci so na naključno izbranem vzorcu prebivalcev 50 ameriških zveznih držav preverjali poznavanje simptomov srčnega infarkta, med katere sodijo bolečina v prsih, vratu, čeljusti ali ramenih, občutek šibkosti ali grozeče omedlevice in težko dihanje (»pomanjkanje zraka«). Vse pravilne odgovore je poznalo le od 15 do 30 odstotkov vprašanih, pri čemer so se bolje odrezale ženske kot moški in bolje visoko izobraženi kot manj izobraženi. Osebe, ki ne prepoznajo srčnega infarkta, zamujajo pri klicanju reševalcev, kar lahko vodi do prepoznega pričetka zdravljenja. (vir: MMWR. 2008;57:175-9) Pomanjkanje vitamina D je povezano z arterijsko boleznijo nog Vitamin D preprečuje osteoporozo in sodeluje pri pravilnem delovanju mišic, vpleten pa je tudi v preprečevanje aterosklero-tičnih sprememb. Osebe s pomanjkanjem vitamina D več kot 2-krat pogosteje razvijejo periferno arterijsko bolezen kot osebe z zadostno ravnjo vitamina D. Vitamin D posredno zavira nastanek angiotenzina, ki povečuje krvni tlak in pospešuje aterosklerozo. Za primerno preskrbo telesa z vitaminom D je treba vsak dan izpostaviti soncu roke in obraz za vsaj četrt ure, pozimi pa priporočajo jemanje prehranskih dodatkov vitamina D. (vir: Arteriosler Thromb Vasc Biol 2008; elektronska objava 16. aprila) Čustvene motnje se lahko kažejo kot odvisnost od prenosnega telefona Pri negotovih in zaskrbljenih osebah, ki trpijo za anksioznostjo, se pogosto razvije pravcata odvisnost od prenosnega telefona. Te osebe se ne morejo sprostiti, kadar je prenosni telefon izključen ali kadar je signal slab. S svojimi telefoni se pogosto ukvarjajo tudi osebe s socialno fobijo, ki se na ta način izogibajo »živim« stikom s soljudmi. Odvisnost postane problematična takrat, ko zaradi nje trpijo šola, delo, medčloveški odnosi ali kadar vodi v finančne težave. (vir: medscape.com/viewarticle571204) Onesnažen zrak tudi poleti ogroža zdravje milijonov ljudi Marsikdo se ne zaveda, da je zrak lahko hudo onesnažen tudi poleti, ko so avtomobilski izpušni plini izpostavljeni sončni svetlobi. Prihaja do povečanih koncentracij ozona v vdihanem zraku, kar poslabšuje zlasti potek pljučnih in srčnih bolezni. Ozon je koristen le v zgornjih slojih atmosfere, kjer preprečuje neovirano prodiranje ultravijoličnih žarkov do zemeljskega površja. Najbolj onesnaženo ameriško mesto z ozonom v nizkih plasteh ozračja je Los Angeles. (vir: State of the air, American Lung Association, 2008) 18 ZA SRCE SRČIKA Adrenalinski športi - meje (ne)mogočega Otroci skupine Sončki iz vrtca Vodmat in devetošolci OŠ Ledina Adrenalinski športi so svoboda! So nekaj, kar počneš z veseljem, pa četudi ni rezultatov. Niso namenjeni tekmovanju med posamezniki, temveč tekmovanju s samim seboj. Vedno se najdejo triki, izzivi, avanture, ki jih je skoraj nemogoče izvesti. To je to, kar adrenalince vleče naprej, da postajajo vedno boljši. Pogosto so označeni kot norci, poleg tega pa v Sloveniji dajemo prednost tradicionalnim športom, kot je npr. smučanje. Adrenalinski športi so dokaj mladi. Pogosto so označeni kot manjvredni. Mislim, da Slovenija še ni pripravljena gostiti velikega, svetovnega adrenalinskega tekmovanja, ki bi se predvajal po televiziji. Seveda pa se svetovni pokali izvajajo tudi že v Sloveniji. Adrenalinski športi mlade zelo privlačijo. Po mestih se veliko rolka. Pozimi se deska po snegu in smuča freeride ali freestyle. Na morju se deska po vodi, po gozdu pa se ekstremno kolesari. Našlo bi se še mnogo športov, katerim mladi posvečajo svoj prosti čas in nekateri tudi življenje. So pa to zelo nevarni športi. Najpogostejše nesreče so zlomi, ljudje pa se tudi ubijejo. Pri izvajanju tovrstnih športov je nujna uporaba zaščitne opreme, katere pa se adrenalinci ne izogibajo, saj vedo, kaj je njen namen. Pri izvajanju nevarnejših športov prevladujejo fantje, punce pa so v manjšini. Seveda bi lahko tudi punce bolj posegale po adrenalinskih športih. Stroški pri adrenalinskih športih niso zelo visoki, res pa je, da v družbi ne veljaš za prestižnega človeka, če se s tem ukvarjaš. Med sebi enakimi pa veljaš za carja, saj tega ne počne vsak. Vse kar potrebuješ, je pogum. Špela Horvat, 9.a Po mojem mnenju je eden največjih predstavnikov adrenalinskega športa Tomaž Humar. Pravi, da je 80 odstotkov alpinizma v glavi. Tudi sama treniram šport, in sicer sabljanje. Čeprav ni adrenalinski, vem, da je tudi pri tem športu, kot pri vseh ostalih, 80 odstotkov v glavi oziroma v psihičnem delu tebe. Če verjameš vase in v svoj uspeh, ti bo skupaj z veliko truda in treningi uspelo. Predvsem pa se strinjam z eno od poznavalk Himalaje, ki je pred vzponom Tomaža Humarja na neko goro dejala, da je Humar nor, vendar nikakor ne neumen. Menim, da je človek, ki se odloči soočiti s tako nevarno steno, res malo čez les. Mene bi bilo strah, dvomila bi v svoje zmožnosti ali celo preživetje. Zato res občudujem adrenalinske športnike, kot je Tomaž Humar, saj je težko imeti toliko zaupanja vase. Najbolj pa bi me prizadelo, če bi se zato odločil eden od mojih bližnjih, saj bi vsako sekundo trepetala, kje je in kako se počuti. Polona Marinč, 9. a Osebno izjemno cenim ekstremne športnike, saj premikajo meje mogočega. Za to, kar počnejo, morajo vložiti ogromno truda. Včasih se najbrž vprašajo, zakaj to sploh počnejo. Mislim, da zaradi veselja do tega športa. Za primer lahko vzamemo Jureta Robiča. On je že trikrat zmagal na dirki čez Ameriko, RAAM. Leta 2007, ko je zmagal tretjič, je dirko prevozil v slabih devetih dneh in spal manj kot dve uri na dan. Prepričan sem, da je za tak ekstremen šport potrebno veliko volje, treningov, potrpljenja in odrekanja. Pa vendar, ko zmagaš, je ves trud več kot poplačan. Mislim, da bi potrebovali čim več takih ljudi s trdim značajem in voljo, saj so oni tisti, ki nam dokažejo, da je nekaj, kar se nam zdi nemogoče, v resnici mogoče. Jure Petek, 9. b SKAKANJA IZ LETALA Ko človek skoči iz letala, mu srce sigurno zelo hitro bije. Lepo je leteti, zelo pa moraš biti pozoren, kje boš pristal. Drugače se lahko še poškoduješ in močno prestrašiš. Tjaša, 6 let MED KROKODILI Martin Strel plava prav po rekah, kjer so tudi krokodili. Gotovo ga je strah, a če hoče priti do cilja, mora strah premagati. Daša, 5,5 let Za srce • junij 2008 SRČIKA 19 ZA SRCE Val, 4, 5 let: Ne vem točno kaj je ekstremni šport. Zdi se mi, da je ta šport nevaren. Jaz še nisem slišal te besede, potem smo se pa v vrtcu o tem pogovarjali in gledali slike. Moj oči je nogometaš, mami pa trenira plavanje, ampak ne tako težko plavanje kot Martin Strel. Jaz bi šel v adrenalinski park in bi hodil po vrveh, gumah… Jakob, 5,5 let: Ekstremni šport je tisti šport, pri katerem skačejo, plezajo in delajo nevarne stvari. Moja mami igra tenis, ampak to ni eks-tremni šport. Včasih gledam po televiziji, kako dirkajo z motorjem. Ti športniki so zelo pogumni. Jaz si želim, da bi se lahko spuščal po brzicah. Vodo imam rad, zato se tega ne bi bal. Eva, 6 let: Jaz ne vem, kaj je ekstremni šport. Vem pa, kaj je šport. Pri športu telovadimo in vsak dan je treba trenirati. Jaz ne bi upala plavati tako kot Strel, ker je preveč nevarno. Mamici in očku ne bi pustila skočit s padalom, ker bi se lahko kaj hudega zgodilo, če se ne bi padalo odprlo Doma z očijem gledava šport. Enkrat sva gledala smučanje in je bil zelo strm hrib. Potem je pa smučar padel in se udaril v glavo. Zaščitila ga je čelada, drugače bi lahko umrl. Na morju sem gledala tudi ljudi v adrenalinskem parku, kjer je bilo vse zelo visoko. Tam si privezan, s čelado na glavi in hodiš iz ene strani na drugo. Jaz se ne bi igrala takih strašnih športov, ker so zelo nevarni in moraš biti zelo pogumen za njih. Jaz sem bolj zajček. Daša, 5,5 let: Ekstremni šport je tak šport, pri katerem se lahko dobro razmigaš. Razmiga se ti tudi srčna mišica, ki zelo hitro dela. Mi sploh ne moremo tako hitro govoriti, da bi pokazali, kako hitro bije takrat srce. Moj oči gre večkrat na tek, ampak ne preteče toliko kot tisti »ta pravi« tekači, ki tečejo od začetka do konca. Mamici ne bi dovolila skočiti z mostu, ker ona raje dela lahke vaje. Oči si več upa kot mamica. Enkrat sem gledala očka, ki je skočil s padalom in me je bilo malo strah. Skrbelo me je, da bi se zgodila nesreča in se mu ne bi padalo odprlo. Jaka, 4,5 let: Ekstremni šport je to, da se ukvarjaš s športom, ki je tudi nevaren za naše življenje. Jaz se po slapu ne bi spuščal, ker bi se lahko z glavo zaletel v skalo in bi se mi lahko glava odprla. Če bi me kdo silil v tak šport, ga ne bi upošteval. Vožnja s kolesom se mi ne zdi pravi ekstrem. Meni se ne zdi fino, da se preveč ukvarjaš s športi, ker te potem ujame noč. Tega, da nekdo prekolesari celo Ameriko, sploh ne morem verjeti. Srček mu sigurno utripa zelo hitro. Tam je zdaj tudi moj ati. Če bi se mu srce poškodovalo, bi ga lahko moj ati operiral, ker je on srčni kirurg in to zna. Hana Julija, 6 let Jaz mislim, da je ekstremni šport tudi nogomet. Tam žoga zelo hitro leti po zraku, ker imajo nogometaši v nogah tako hudo moč. Če ti ta žoga prileti v glavo, se ti lahko odpre glava in moraš obvezno na urgenco. Smučanje po strmem hribu mi ni všeč, ker lahko pri padcu poškoduješ svojo glavo ali pa te od strahu zadane srčna kap ali pa imaš pretres možganov. Očku ne bi pustila, da bi se ukvarjal s takimi športi, ker ne želim, da se poškoduje. Jaz se bojim takih športov. Upala bi si le kolesariti, ker to že znam. Ukvarjam se z ekstremnim kolesarstvom. Bolj podrobno s 4 krosom (4X) in freeri-de-om (fr.). Ta šport je zelo individualen in veliko treniraš sam. Treninge imam v parku, kjer treniram trike, skoke, ovinke in štarte. V gozdu tudi sama izvajam kondicijske treninge in vožnjo po gozdu navzdol, kar pomeni vožnjo po kamenju, koreninah, skoki čez skale … Utrpela sem že poškodbe in lahko bi ostala brez zob, če ni bi nosila čelade, vendar me to ni prestrašilo, da bi obupala. Čeprav nekatere trike težko izvajam, me to žene naprej. Adrenalin se da občutiti. Čutiš tresljaje rok in špikanje v trebuhu. In prav v tem je čar adrenalinskega športa. Špela Horvat, 9. a SKAKANJE S PADALOM Skakanje s padalom je grozno strašno, še posebej, če močno piha. Drugače pravijo, da je super, ko se ti odpre padalo in veš, da je največja nevarnostlmimo. Jakob, 5,5 let S ČOLNOM IN KOLESOM Meni je všeč šport, kjer športnik tekmuje s čolnom in kolesom. Po moje ga je bolj strah hitre vode, kjer mora biti zelo spreten, da se ne zaleti v skalo in se ne prevrne. Mislim, da je kolesarjenje bolj varno, čeprav jih je po moje vožnje navzdol tudi strah, ker je hitrost zelo velika. Jakob, 5,5 let SKAKANJE Z VRVJO Skakanje z mosta, ko te pripnejo na vrv, je šport, ki se ga upa iti le malo kdo. Moja mami pravi, da bi jo kap od strahu. Eva, 6 let V literarnem delu Srčike so sodelovali otroci skupine Sončki iz vrtca Vodmat v Ljubljani z mentorico Jano Pevec in devetošolci OŠ Ledina v Ljubljani z mentorico Katarino Rigler Šilc. Likovna oprema: Sončki, Vodmat, mentorica: Jana Pevec Srčiko uredila: Bernarda Pinter Za srce •junij 2008 2S0RC ZEA NI GA ČEZ ... DOBER NASVET! V želji, da bi pomagali čim večjemu številu članov našega Društva in bralcem revije Za srce, smo organizirali brezplačno telefonsko posvetovalnico (telefon 031 / 334-334, od po ne delj ka do petka od 12. do 14. ure). Kli ci se vr sti jo drug za dru gim in na vsa vpra ša nja ne us pe mo od go vo ri ti. Zato smo od pr li ru bri ko »Ni ga čez do ber nas vet« v pri ča ko vanju, da nam bo ste pi sa li vsi, ki nas ni ste us pe li dobiti po te le fo nu. Na va ša pi sna vpra ša nja bomo od go vo ri li ter tako po ma ga li tudi dru gim bral cem s podobnimi vprašanji. Pišite nam! Skrb za bolno mamo Boris Cibic Članica našega društva Mateja je zelo zaskrbljena zaradi mame. Mama je stara 64 let, pred letom dni je preživela dve lažji možganski kapi. V zadnjih mesecih ji zatekajo noge in se že pri manjših obremenitvah zadiha. Pred kratkim je bila na kontrolnem pregledu pri kardiologu, ki je ugotovil naslednje: “A F neznanega trajanja. Znaki predvsem desnostranskega srčnega popuščanja, bolj polno pljučno žilje. Radiološka preiskava: Srce difuzno povečano. UZ-srca: levi preddvor močno dilatiran. Globalna sistolna funkcija LV je močno oslabljena. Difuzna hipo-kinezija. Bazalna polovica spodnje stene LV je povsem akinetična. Desni preddvor in desni prekat srednje močno dilatirana. Izrazita mitralna in trikuspidalna insuficienca”. Kardiolog je bolnici predpisal concor 2,5 mg, monopril 20 mg, lasiks 40 mg/2 dni, aldakton 25 mg, lanitop 2 x 1 tbl, aspirin 100 mg. Načrtuje še več pregledov: koronarografijo, ultrasonografijo vratnih arterij in preveriti možgansko situacijo. Na dnu dopisa so še naslednji stavki: “Lepo vas prosim za prevod izvidov in kako kaže moji mami v bodoče, bo lahko še živela nekaj let ali je srce preveč oslabljeno. Morebitna zamenjava zaklopk?.... rada bi vedela resnico brez olepšav, kot pa, da živim vsak dan v strahu in negotovosti” V dopisu sta zajeti dve zelo obširni področji: Matejina želja, da bi prevedli v slovenščino medicinske izraze in prošnja, da bi povedali, kaj mislimo o nadaljnjem poteku bolezni njene mame. Kardiolog je pri bolnici ugotovil oslabelo srčno mišico (AF) zaradi neznanega vzroka (dedni vplivi?, prebolele virusne bolezni?, nezdrav slog življenja?). Zaradi tega so se srčne votline razširile, zlasti je razširjen levi preddvor. Zelo verjetno je bolnica prebolela tudi manjši srčni infarkt (spodnja stena levega prekata). Pri oslabeli srčni mišici začne zastajati voda v telesu (zatekanje nog in težka sapa že pri manjših naporih). Na vprašanje, kakšen bo pri bolnici nadaljnji potek bolezni, bo težko odgovoril tudi najbolj izkušen kardiolog. Zanesljivo bo bolnica deležna najbolj ustrezne oblike zdravljenja. P.S. Predavatelji na naših medicinskih fakultetah pri opisovanju organov našega telesa in diagnoz v večini primerov, zaradi tradicije, še vedno uporabljajo poslovenjene latinske medicinske izraze. V zgoraj navedenem tekstu je kar nekaj takih izrazov (difuzen, dilatiran, hipokinezija, itd). V rabi je tudi dosti kratic (npr. AF, LV) Slovenski zdravniki, do sedaj, počnemo isto; pričakujmo pa, da se bo stanje zboljšalo: da bodo zdravniki v svojih zdravniških izvidih uporabljali čim več poslovenjenih medicinskih izrazov in tudi, da se bodo naši bolniki naučili nekaterih, najbolj pogosto rabljenih. Za srce • junij 2008 S SRCEM V KUHINJI 21 ZA SRCE Prehrana med telesno vadbo Maruša Pavčič Hrana, ki jo uživajo športniki, vpliva na njihovo zdravje in sposobnosti v športu, pa naj bo to v rekreacijskih ali tekmovalnih športih. Prehranske smernice se spreminjajo glede na športno dejavnost in se pri vzdržljivostnih športih, športih hitrosti ali moči med seboj razlikujejo. Poleg tega je pomembna tudi telesna teža športnika, posebno v estetskih športih (npr. gimnastiki) ali tam, kjer so določene specifične kategorije po teži (npr. pri borilnih športih). Ne glede na to, da v bistvu vsak športnik, posebno če je dejaven tekmovalec, potrebuje individualno prehransko obravnavo, obstaja nekaj osnovnih zakonitosti, ki jih je potrebno upoštevati tudi pri »rekreativcih«, to je ljudeh, ki s telesno dejavnostjo in pravilno prehrano dosegajo zdrav življenjski slog. Najpomembnejši hranili v prehrani športnikov so ogljikovi hidrati in voda (v obliki različnih, predvsem izotoničnih tekočin). Voda Telo odraslega človeka vsebuje približno 60 odstotkov vode, ki sodeluje v skoraj vseh procesih, ki se dogajajo v telesu. Vodo moramo neprestano dovajati s hrano in pijačo, saj jo z urinom in potenjem tudi neprestano izgubljamo. Potrebe po tekočini so pri telesni dejavnosti še povečane, odvisno od intenzivnosti in trajanja vadbe, klimatskih pogojev in stopnje prilagoditve športnika tem pogojem, pa tudi zaradi povečanih izgub zaradi potenja med vadbo. Športnik mora piti pred, med in po vadbi. Samo 2 odstotna dehidracija (izguba vode), kar pri večini športnikov pomeni od 1,5 do 2 litra, je že dovolj, da se njegova sposobnost znatno zmanjša, posebno če se vadba vrši v vročem okolju. Pomanjkanje tekočine vpliva tudi na motnje termoregulaci-je, zmanjšanje spretnosti in sposobnosti sprejemanja odločitev ter povečano tveganje za prebavne probleme. Te motnje nastanejo prej, kot športnik začuti žejo, saj se žeja začuti šele, ko je izguba vode v telesu več kot 4 odstotna. Zato je treba piti tudi, če niste žejni. Pri vadbi, ki traja manj kot 1 uro, je najprimernejša pijača hladna voda. Pri daljši vadbi so bolj primerne izotonične pijače, ki vsebujejo od 6 do 10 odstotkov ogljikovih hidratov. Dehidracijo med vadbo preprečuje: • pogosto pitje majhnih količin vode namesto večjih količin redkeje, • pitje hladnih pijač, da se zmanjša telesna temperatura in zmanjša potenje, • po končani vadbi je potrebno vsak kilogram zgubljene teže nadomestiti s 4-6 kozarci vode, • bodite pozorni na količino in barvo urina - malo urina temno rumene barve lahko kaže na dehidracijo. Ogljikovi hidrati Energija za delovanje mišic se dobi z razgradnjo adenozin trifosfata (ATP). Ker se zaloge ATP v mišicah lahko porabijo v nekaj sekundah visoko intenzivnega mišičnega dela, telo uporablja različne energijske poti za regeneracijo ATP. V večini primerov telesne dejavnosti in športa poteka pridobivanje energije na anaerobni način (iz ogljikovih hidratov in kreatin fosfata) in na aerobni način (iz maščob in ogljikovih hidratov) tako, da obnova ATP pokriva potrebe ATP. Glavna prednost pridobivanja ATP z anaerobnimi procesi je, da je stopnja sinteze ATP 5-6 krat večja, kot pri aerobnih procesih, aerobni procesi pa so pomembni pri zagotavljanju energije za dolgotrajno vadbo. V kolikor telo nima na razpolago dovolj ogljikovih hidratov za tvorbo energije, bo začelo tvoriti energijo iz beljakovin in maščob, pojavila se bo centralna utrujenost (nizek kr vni sladkor) in/ali periferna utrujenost (pomanjkanje glikogena v delujočih mišicah), sposobnosti športnika se bodo zato zmanjšale. Potrebe po ogljikovih hidratih so odvisne od vrste vadbe, statusa treniranja posameznika, intenzitete in trajanja vadbe, okoljskih pogojev in uživanja hranil med vadbo, zato so pravzaprav za vsakega športnika drugačne. Vnos ogljikovih hidratov določajo smernice. Ogljikove hidrate vsebujejo sadje, zelenjava, škrobna živila in mleko. Na izbor živil vpliva tudi glikemični indeks živila, to je hitrost s katero se ogljikovi hidrati iz živila prebavijo in v obliki glukoze preidejo v telo. V kolikor telo potrebuje, da se energijske zaloge hitro nadoknadijo, se priporoča živila z visokim glikemič-nim indeksom (med, napitki s sladkorjem, naravni sadni sokovi, dekstroza v obliki tablet, bonboni vseh vrst, energijske ploščice 100% zadovoljstvo za ženske in moške www.airobix.si IZKORISTITE UČINKOVITO MASAŽO BREZ TVEGANJA: , vam vrnemo denar ■«Saar Informacije 02 460 53 80 od ponedeljka do petka med 8. in 16, V lekarnah in specializiranih prodajali Do zdravja in sprostitve z zračno masažo SAMI, DOMA IN KADARKOLI! Airobix omogoča limfno drenažo, globoko prodirajoče) in nadvse temeljito masažo, ki stimulira akupunkturne točke vaših nog (predel meč, stegen in stopal), kar pospeši izgubo odvečnih kilogramov. Vaše noge postanejo bolj vitke prav tako pa se izboljša vaše počutje. Visoko zmogljiva zračna masažna naprava Airobix vas popelje v svet lepote in dobrega počutja ter olajša težave pri oteklih nogah. Za srce • junij 2008 22 ZA SRCE S SRCEM V KUHINJI Tabela: Priporočila za vnos ogljikovih hidratov pri športnikih (2003 konsensus IOC o prehrani športnikov) Vadba od časa do časa Priporočen vnos ogljikovih hidratov (OH) Obrok pred dogodkom, da se poveča razpoložljivost OH pred dolgotrajnim izvajanjem vadbe 1-4 g/kg tel. teže 1-4 ure pred vadbo Vnos OH med zmerno intenzivno ali intenzivno vadbo več kot 1 uro 0,5 – 1 g/kg tel. teže/uro (30 – 60 g/uro) Hitra nadomestitev mišičnega glikogena po vadbi v prvih 4 urah po vadbi, če je presledek med vadbama manj kot 8 ur 1 – 1,2 g/kg tel. teže takoj po vadbi, in ponovno vsako uro, dokler ni izpolnjen obrok, uživanje majhnih prigrizkov vsakih 15-60 minut ima določene prednosti Stalna oziroma vsakodnevna vadba Dnevne potrebe za športnike s programi zmerne vadbe (manj kot 1 uro ali vadba z nizko intenzivnostjo 5 -7 g/kg tel. teže/dan Dnevne potrebe za vztrajnostne športnike ( 1-3 ure zmerne do visoko intenzivne vadbe) 7 – 12 g/kg tel. teže/dan Dnevne potrebe za športnike z ekstremnimi programi vadbe (več kot 4-5 ur zmerne do visoko intenzivne vadbe npr. Tour de France) 10 – 12 + g/kg tel. teže/dan brez dodanih vlaknin, čokoladno mleko, kuhan ali pire krompir, koruzni kosmiči ipd.). Pri vztrajnostnih športih pa je bolje uživati ogljikove hidrate v živilih, ki imajo nizek glikemični indeks, kar pomeni, da ogljikovi hidrati počasi, a vztrajno prihajajo v telo in se pretvarjajo v potrebno energijo (zelenjava, sadje, kaše, stročnice, polnozrnati kruh, testenine, energijske ploščice s povečano vsebnostjo vlaknin, živila s povečano vsebnostjo vlaknin ipd.) Ogljikovi hidrati igrajo v prehrani športnika bistveno vlogo. Zato: • uživajte veliko ogljikovih hidratov več dni pred vadbo, da si napolnite zaloge glikogena v mišicah, • če traja vadba več kot eno uro, uživajte ogljikove hidrate tudi med vadbo. Najprimernejše so izotonične pijače ali energijske ploščice. Beljakovine Beljakovine ne pripomorejo bistveno k zalogi energije med vadbo. Vendar, potencialno se povečajo potrebe po beljakovinah zaradi tega, ker se v mišicah, ki sodelujejo pri vadbi, poškodujejo mišična vlakna, kar poveča potrebo po aminokislinah za njihovo obnovo. Tudi pri športnikih, ki šele začenjajo z vadbo, povzroči le-ta povečanje mišičnega tkiva, zato pa je potrebno zaužiti več beljakovin, da se doseže pozitivno dušično ravnovesje. Priporočen vnos beljakovin je tako 1,2 – 1,7g/kg telesne teže, odvisno od vrste športa. Praktično se ta količina običajno zaužije v tipični slovenski prehrani. Rekreativni športniki zato ne potrebujejo dodatnih beljakovin v prehrani ali, kar danes pogosto »svetujejo« prodajalci prehranskih dopolnil, prehranskih dopolnil s posebnimi aminokislinami. Tudi za dejavne in športnike, ki tekmujejo, ni prepričljivih znanstvenih dokazov, da bi povečan vnos beljakovin (nad 2g/kg tel. teže) izboljšal njihove sposobnosti. Še več, povečan delež beljakovin v hrani lahko zmanjša delež ogljikovih hidratov in tako neposredno zmanjša sposobnost športnikov za vadbo. Tako smernice 2003 konsensusa IOC o prehrani športnikov priporočajo 1,2 – 1,6 g/kg tel. teže tudi za dejavne športnike, ki se ukvarjajo z vzdržljivostnimi ali športi moči. Važnejši kot količina, je čas, ko športnik zaužije beljakovinski obrok. Zaužitje beljakovin tik po vadbi povečuje sintezo beljakovin in neto ravnotežje beljakovin. Taka sinteza beljakovin lahko pomaga povečati mišično maso, tvorbo novih tkiv in popravljanje poškodb v mišicah. Vitamini, minerali in antioksidanti Osnova, ki zagotavlja ustrezen vnos vitaminov, mineralov in antioksidantov, je zmerno do bogato energijska hrana, ki temelji na s hranili bogatih živilih (zelenjavi, sadju, škrobnih živilih). Rutinsko dopolnjevanje hrane z vitaminskimi in mineralnimi dopolnili ni potrebno, potrebno je samo v primerih, ko je že pred treningom obstajalo pomanjkanje le-teh v telesu. Uporabijo se lahko samo občasno, ko športniki ne morejo užiti dovolj raznovrstne hrane zaradi potovanj, pomanjkanja hrane v okolju ipd. To je pomembneje pri poklicnih športnikih, medtem, ko se za rekreativne, ki uživajo uravnoteženo raznovrstno zdravo prehrano smatra, da dobijo dovolj teh snovi s hrano. Poleg tega vitamini, minerali in antioksidanti v hrani delujejo sinergistično in imajo večji učinek kot te snovi, ki so izolirane v prehranskih dopolnilih. Zelo pisan je trg športnih dopolnil, ki so namenjena za zadovoljevanje prehranskih potreb športnikov. Ta kategorija vključuje pijače za športnike, športne ploščice, tekoče obroke in dopolnila mikronutrientov, ki so del predpisanega dietnega načrta. Veliko teh izdelkov je posebej načrtovano za tiste primere, ko ni mogoče jesti navadne hrane. Posebno to velja za obroke pred, med in po vadbi. Na trgu pa se pojavljajo tudi tako imenovana »prehransko ergogena pomagala«, to so izdelki, ki obljubljajo direktno in »su-perfiziološko« dobrobit za športno dejavnost. Ti izdelki, katerih popularnost se konstantno spreminja, vključujejo megadoze vitaminov in nekaterih mineralov, proste aminokisline, ginseng in druge rastlinske sestavine, matični mleček, koencime Q10, inozin in karnitin. Večinoma ti izdelki niso bili testirani ali niso zadostili testiranju. Le za dve snovi iz tega programa obstajajo dokazi, da pozitivno vplivata na sposobnosti športnikov. To je kreatinin, ki ima važno vlogo v dostavi energije v mišice. Zaužiti kreatinin v količini od 2 do 3 g/dan bistveno povečuje vsebnost kreatina v mišicah, lahko zadrži pojav utrujenosti, in lahko izboljša ravni visoko intenzivnega dela. Druga snov je dobro poznani kofein, ki ga lahko zaužijemo v pravi kavi, čaju in v energijskih pijačah. Kofein, ki se ga zaužije uro pred fizično dejavnostjo, že v majhnih količinah povečuje raven maščobnih kislin v plazmi, povečuje okrepitev mišičnih vlaken in ima ugodne učinke na kognitivno funkcijo (predvsem psihomotorno spretnost in pozornost). Vendar pozor! Mednarodni olimpijski komite dovoljuje maksimalno 12mg kofeina/ml urina. V Za srce • junij 2008 Paracelsus (1493 Boris Cibic Paracelsus (Phillip von Hohenheim) se je rodil novembra ali decembra leta 1493 v vasi Maria Einsiedeln v Švici. Bil je edinec. Njegov oče, obubožan plemič, Wilhelm Bombast von Hohenheim je bil lekarnar, splošni in rudniški zdravnik, s širokim znanjem mineralogije in botanike, po rodu Nemec, mati Švicarka, ki je umrla, ko je bil Paracelsus star tri leta in je vso skrb zanj prevzel oče. Leta 1503 se je oče preselil v Beljak in tam je Paracelsus opravil osnovno šolanje po netradicionalni poti, deloma pod ukom očeta. Živel je v dobi, ko so se alkimisti trudili spremeniti nežlahtne kovine v zlato in srebro, kar je tudi njega pritegnilo v zgodnji mladosti, ko je obiskoval bližnji rudnik. Po končanem šolanju se je nekaj časa pridružil klateški mladini in kmalu za tem, še ne 14 let star, ker je od očeta osvojil tudi osnove mineralogije, začel sodelovati v bližnjem rudniku kot analitik. Nadpovprečno inteligenten je hitro osvojil osnove gramatike, retorike, logike, aritmetike, astronomije in glasbe, ki so bile pogoj za vpis za študij medicine. V starosti 16 let je začel študij medicine v Baslu, ga nadaljeval na več univerzah (Dunaj, Heidelberg, Tübingen, Leipzig, Bologna, Padova) in ga končal na Univerzi v Ferrari (Italija). Takoj za tem se je podal na študijska popotovanja kot »potujoči zdravnik«, deloma peš ali na konju. Posebno ga je privlačevalo pustolovsko, včasih razuzdano življenje. Večkrat je pretiraval v alkoholni pijači, vendar je tudi v pijanem stanju trezno razmišljal in govoril. Prepotoval je Nemčijo, 23 ZA SRCE - 1541) Španijo, Portugalsko, južno Francijo, Italijo, Madžarsko, Anglijo, Nizozemsko, Dansko, Švedsko. Vzdrževal se je predvsem kot obrtniški pomočnik (dnevničar) in z uslugami v raznih rudnikih. Ko je potoval po Rusiji, so ga zajeli Tatari in ga privedli pred Velikega kana. Tam je kmalu postal tako priljubljen, da ga je Veliki kan vključil v spremstvo svojega sina, ko je šel na diplomatsko pot na Kitajsko in v Konstantinopel (Istanbul). Na vseh potovanjih je predano raziskoval in študiral. V življenju ga je vedno vodila misel, da bi z razkritjem skrivnosti narave odkril najbolj učinkovite načine zdravljenja. Zato je vsepovsod obiskoval bolnišnice, se pogovarjal z alkimisti, astrologi, vrači, zdravilci, padarji, ranocelniki, brivci, kirurgi, čarovniki, cigani, vedeževalkami in tudi rablji, da je od njih izvedel o njihovih načinih dela in zdravljenja. Kmalu je ugotovil, da akademska medicina še zdaleč ne ve vsega. Hkrati si je širil obzorje svojega znanja z učenjem antične grščine in latinščine, kar mu je omogočilo branje medicinskih tekstov velikih grških in rimskih zdravnikov v originalnih jezikih. Zelo zgodaj je v svojih krogih postal najbolj načitan zdravnik, temeljit poznavalec starogrške, rimske, arabske in srednjeveške medicine ter hkrati velik poznavalec alkimije, astrologije in splošnega okultizma. Zato ne preseneča, da ga pisci njegove biografije opisujejo (opredelijo) kot zdravnika, naravoslovca, alkimista, splošnega okultista in astrologa, saj je v svoj način zdravljenja vpletel tudi nauk astrologije. Ko je postal slaven, je svoj polni nemški priimek latiniziral (Philippus Theophrastus Aureolus Bombastus von Hohenheim) in si nadel psevdonim »Paracelsus« (kar pomeni enako slaven kot slavni rimski zdravnik Celsus). Medicina na koncu srednjega veka Paracelsus je živel v času, ko se je srednji vek poslavljal in je v vseh področjih kulturnega sveta vdiralo obdobje renesanse. Bilo je obdobje življenja in dela veleumov, reformatorjev in znanstvenikov (Kepler, Kopernik, Luther). Paracelsus, reformator splošne medicine, je bil eden od njih. Bil je veliki mislec in znanstvenik, nemirnega duha, nadarjen za medicino in ustvarjen za ulični spektakel, ki se je težko vključil v tedanje družabno življenje, ljubitelj pustolovščine in burnega življenja, zgodaj sprt z zdravniki, lekarnarji in funkcionarji v državnih administracijah, ki jih je imel za butce, in človek, ki je vse življenje vneto napadal avtoritete. Zavrgel je sholastično dogmatsko medicino starega in srednjega veka in njen nauk o štirih telesnih sokovih ter napovedal znanost zdravljenja na osnovi izkušenj. V medicino je uvedel kemično zdravljenje. Leta 1527, ko je bil v Baslu, se je nanj obrnil za zdravniško pomoč tudi slavni renesančni humanist Erazem Rotterdamski. Po končanem uspelem zdravljenju je Erazem Rotterdamski Paracelsusu ponudil pomoč v obliki nastavitve na mesto mestnega zdravnika in profesorja medicine na univerzi v Baslu. Paracelsus je ponudbo sprejel, kljub temu, da je imel do akademske medicine vzvišen odnos in je cenil le lastna odkritja. S svojo daljnovidnostjo je zavrgel še vedno uradno veljavne petnajst stoletij stare medicinske nauke grških, rimskih in arabskih zdravnikov in skupaj s svojimi privrženci njihove knjige javno zažgal pred poslopjem Univerze. Ker je bil Luther njegov vzornik (od tod naziv Za srce •junij 2008 24 ZA SRCE »Luther v medicini), je na vrata univerze pribil program predavanj, objavil, da so predavanja javna, ter da tečejo v nemškem jeziku in ne v latinščini, kar v tistem času ni bil običaj. S tem si je nakopal hudo jezo in sovraštvo kolegov, profesorjev in nekdanjih učiteljev. Zaradi konfliktnosti, arogance, domišljavosti, samovšečnosti so mu kolegi, ob teh dogodkih, po slabem letu sodelovanja odpovedali službo na univerzi in mu zagrozili tudi s fizičnim obračunom. Najprej se je zatekel k prijatelju, a se je kmalu ponovno odpravil na popotovanje po evropskih in sredozemskih državah (Grčija, Mala Azija, Sveta dežela, Arabija, Egipt, Makedonija, Dalmacija, Istra). Izkoristil ga je za širjenje svojega znanja, tudi sedaj s stiki z najrazličnejšimi ljudmi (vrači, čarovniki, derviši, pijanci, starimi ženicami, pastirji, klateži, cigani, izobčenci). Občasno se je vračal v Beljak, kjer se je čutil doma, in ob takih prilikah obiskoval tudi sosednje dežele, npr. Ptuj in rudnik v Idriji. Preživljal se je kot občinski revež in včasih, prav nasprotno, živel na »veliki nogi«, ko mu je uspelo čudežno pozdraviti hude bolezni pri slavnih ali bogatih ljudeh. Če mu v kakšnem kraju prebivalcev ni uspelo očarati s čudežnimi ozdravitvami bolnih, jih je očaral vsaj s predstavami, ki jih je uprizarjal med zdravljenjem. Zbujal je pozornost tudi zato, ker je bil na videz malo drugačen. Po obrazu ni imel dlak, zgodaj je postal plešast in imel je neobičajno visok glas. Dela Paracelsus je napisal veliko del (okrog 200), večino v latinščini, nekatera v sedaj težko razumljivi nemščini. V svojih delih je zagovarjal pravilnost svojih pogledov na človeka kot del vesolja, razpredal je svoje filozofske misli in razlagal medicinske pojave v sklopu astrološke znanosti, pri čemer je posebno obdelal astrološke talismane. Obdelal je tudi bolezni rudarjev, zdravilne učinke naravnih zdravilnih voda in golšavost. Zato ga upravičeno imenujemo očeta medicine dela in balneologije. Vse je bilo plod njegovih raziskovanj in prikaz njegovega znanja človeškega telesa ter zdravljenja. Za mnoga dela ni dobil založnika in so bila tiskana šele po njegovi smrti. Veliko, neizbrisno slavo in družbeno »rehabilitacijo« mu je doprinesla glavna knjiga »Die grosse Wun-dartzney« (Veliko ranocelništvo), ki je izšla leta 1537, ko so mu že pošle moči za delo in javne nastope v obrambo svojih pogledov. V knjigi je objavil nekaj sto receptov zdravil, ki jih je sam pripravil v svoji delavnici z uporabo kemičnih učinkovin in mineralov. Pred smrtjo je živel v Salzburgu. Umrl je v 48. letu starosti, obubožan, bolan in zaradi nenehnih popotovanj docela izčrpan. Na njegovo željo so ga pokopali na salzburškem pokopališču za reveže. Bil je zdravnik revežev in bogatih, kmetov, opatov, meščanov in knezov, za mnoge kontroverzna osebnost, ki je odklanjal pomoč ljudi, ki so mu želeli pomagati. Grajal in podcenjeval je zdravnike sodobnike, ki so se oklepali starih medicinskih avtoritet Hipokrata, Galena, Avicenne. V medicino je uvedel doziranje zdravil. Menil je, da je odmerek zdravila tisti, ki iz strupa napravi zdravilo in nasprotno. V zdravniških in znanstvenih medicinskih vrstah so ga sovražili, na drugi strani pa so ga občudovali in častili bolniki, množice dijakov, padarji in alkimisti. Uspešno je zdravil vodenico, žolčne kamne, protin, padavico, poklicne bolezni rudarjev. Sedanji pogledi Od srednjeveške medicine smo danes oddaljeni več stoletij, zato si jo danes težko predstavljamo. Vplivi medicinskih šol in srednjeveškega samostanskega zdravstva so bili zelo omejeni, zelo so se razlikovali tudi pogledi na bistvena vprašanja o vzrokih in narave bolezni. Še vedno so se mnogi zdravniki strogo držali Galenovih naukov, kljub temu, da so bili stari prek 1.000 let. »Zdravstvo« so imeli v glavnem v rokah zdravilci, astrologi, vrači, okultisti, vedeževalci, čarovniki in podobni. Korenite spremembe v miselnosti družbe so se začele uresničevati postopno, po zaslugi tedanjih velikanov, mislecev, pesnikov, slikarjev, kiparjev. Če navedemo samo nekatere, humanist Erazem Rotterdamski, zdravnika Fracastoro, Vesalius, verski reformator Luther, veleum Leonardo da Vinci, upodabljajoči umetniki Michelangelo, Rafael, Dührer, odkritelji novih svetov Kolumb, Magellan, astronoma Kepler, Kopernik in ne nazadnje Paracelsus, ki je v svojem največjem delu pustil za sabo veliko in bogato intelektualno dediščino. V njem sta prikazana pogled in pristop k zdravljenju, ki sta še danes sodobna. Paracelsusa sta zelo častila Goethe in Shakespeare. Veličina Paracelsusovega duha je razvidna tudi v dejstvu, da so po njegovi smrti vznikla številna društva »paracelsistov« in je lik Paracelsusa postal predmet številnih literarnih in umetniških del. Zaradi ostrih, ošabnih, brezkompromisnih nastopov, zaradi javnega sežiga knjig Galenovih medicinskih naukov, zaradi uvedbe zdravil s kemičnim učinkom na povzročitelje bolezni, si je Paracelsus nakopal sovraštvo in posmeh številnih tedanjih vodilnih zdravnikov, niso pa se mu odpovedali bolniki, številni privrženci in kasnejša znanost. Življenje in dela Paracelsusa še niso popolnoma poznana. O njem krožijo številne legende. Ena od njih je pripoved o Paracelsu-sovi nasilni smrti, ki naj bi nastopila v prepiru z nasilneži oziroma s pijanci. Za zgodovino medicine in za zdravnike so pomembni podatki, da je Paracelsus prvi opisal cink in mu dal ime, ki ga še nosi, da je prvi opisal sifilis in prvi, ki ga je zdravil z živosrebrnimi preparati, da je prvi začel zdraviti s prečiščenimi kovinami (železo, baker, živo srebro, zlato, svinec, antimon, srebro, žveplo). V pripravi zdravil je vpeljal ekstrakcijo in destilacijo. Pripravil je prve izvlečke in prevretke. Prav tako je pomembno, da je Paracelsus prvi napisal, da je ena in ista snov, dana bolniku v majhnem odmerku, zdravilo, v prevelikem pa strup, podatek ki ga zato uvršča v pionirje znanosti o strupih (»Alle Ding´ sind Gift und nichts ohn´ Gift; allein die Dosis macht, dass ein Ding kein Gift ist«). Zato je neutrudno zahteval, da se vključi v študij medicine študij kemije in zdravilnih kovin. Paracelsus je bil samotar, samotni jezdec, pregnanec, človek, ki je pogosto naletel na nerazumevanje in preganjanje, popotnik iz kraja v kraj, za mnoge sodobnike širokoustnež, šarlatan in lažnivec, sporna, domišljava, samohvalna osebnost, nemiren duh, neutruden popotnik, raziskovalec, prezrt, osovražen, čaščen in še kaj. Bil je človek nadpovprečne inteligence z velikim spominom, veliki mislec, nespravljiv s tedanjim protokolarnim načinom življenja, človek, ki je v številnih vejah tedanje znanosti pustil nekaj svojega, neizbrisljivega. Bil je veliki zdravnik, ves predan medicini in bolnikom, bil je alkimist, ki je v svojem delovanju spajal alkimijo, kemijo, nekromantijo, homeopatijo, zdravilstvo in astrologijo. Paracelsus je bil utemeljitelj sodobne psihologije in farmacevtske kemije, dosleden borec proti šarlatanstvu. V medicino je uvedel načelo, da specifična bolezen potrebuje specifično zdravljenje, kar je bilo nasprotno od tedaj veljavne doktrine, da je bolezen posledica izgube ravnovesja telesnih sestavin, ki jih je za ozdravitev treba samo spet postaviti v ravnovesje. Njegovo spoznanje, da ima vsaka kemikalija določen učinek na telo, ki ga lahko uporabimo pri zdravljenju, je še danes temelj medicine. Paracelsus je tudi skoval besedo alkohol. V Za srce • junij 2008 SRCE IN ŠPORT 25 ZA SRCE Namizni tenis in starostniki Miran Kondrič Namizni tenis ni samo ena izmed petih najbolj razširjenih športnih panog na svetu, ampak je tudi ena najbolj priljubljenih športnih iger z žogo med starejšimi ljudmi. Na različnih ravneh ukvarjanja z namiznim tenisom ga je možno igrati v vseh življenjskih obdobjih. Ukvarjanje z namiznim tenisom je še posebej primerno zaradi izredno majhnih možnosti poškodb. Kot lažjo obliko rekreacije ga priporočajo mnogi zdravniki, fizioterapevti in drugi, ki skrbijo za rekreativno dejavnost starejših oseb, ali kot vadbo za rehabilitacijo po poškodbi. Mize za namizni tenis bomo našli skorajda v vseh rehabilitacijskih centrih po vsem svetu. Izrek: bolje preventiva kot kurativa, slišimo pri slehernem športnem zdravniku. Žal se veliko ljudi, ki se ukvarjajo s športom, ne zaveda, kaj pomeni dobra kondicijska pripravljenost in kako se najlažje izognemo poškodbam. Še posebej velja to za rekreativne igralce in starejše osebe. Psihološki procesi staranja se pojavljajo že pri dvajsetih in tridesetih letih. Poleg zmanjševanja sposobnosti srčno-žilnega sistema se pojavlja tudi zmanjševanje skeletne muskulature. Na področju lokomotornega aparata pa opazimo poslabšanje gibljivosti. Tako ima denimo le 8 odstotkov dvajsetletnikov degenerativne poškodbe sklepov, medtem ko je ta odstotek pri 65-letnih kar 90 odstoten. Največ poškodb pri tej populaciji se nanaša na poškodbe kolena in medeničnega obroča. Pomen zdravja je potrebno vedno oceniti z vidika vrste športnega udejstvovanja. Medicina in ostale mejne znanosti namreč vse bolj in bolj poudarjajo kompleksno povezanost ukvarjanja s športom s fiziološkega, psihološkega, sociološkega, pedagoškega, itd. vidika. Sodobni človek vse bolj in bolj postavlja v ospredje materialne dobrine in pri tem pozablja, da denar in bogastvo ne moreta nadomestiti kakovosti življenja, ki jo dosega s športnim udejstvovanjem. Toda tudi pretirana komercializacija športnega udejstvovanja ne prinaša učinkov, ki bi jih posamezniki želeli nadoknaditi v čim krajšem možnem času. Poleg ostalih športnih panog tudi namizni tenis pri tem ni nobena izjema. Dvomljiva reklamna sporočila o hitrem zaustavljanju degenerativnih sprememb so namreč v večini primerov pisana le na kožo prodajalcev, bistveno manj pa na kožo potrošnikov oziroma rekreativcev. V svoji tekmovalni obliki postavlja namizni tenis pred vadeče visoke fiziološke in psihološke zahteve, medtem ko je lahko kot rekreativni šport sproščujoč in zanimiv tudi v poznih letih. Majhna igralna površina pri namiznem tenisu ne zahteva od starejših velikih telesnih naporov, kot je to recimo pri ostalih športnih igrah z loparji. Vendar pa tudi v dejavnostih, ki negativno delujejo na lokomotorni aparat (tekmovalna oz. vrhunska raven), namizni tenis ne deluje degenerativno na sklepe in hrbtenico. V zdravniških poročilih praktično nikjer ne zasledimo, da bi zdravniki prepovedali ukvarjanje z namiznim tenisom na rekreativnem nivoju. Celo več, v večini rehabilitacijskih centrov najdemo mize za namizni tenis. Z nekoliko večjo žogico (40 mm) pa je Mednarodna namiznoteniška zveza poskrbela tudi za boljše obvladanje namiznoteniške igre na vseh ravneh igranja namiznega tenisa. Počasnejša žogica namreč v veliki meri omogoča izmenjavo večjega števila udarcev in tudi boljšo kontrolo udarcev. Za srce •junij 2008 26 ZA SRCE SRCE IN ŠPORT Če pogledamo namizno-teniško igro z omenjenih vidikov – in ne kot tekmovalno igro – je možnost poškodb pri namiznem tenisu izredno majhna. Osnovne gibalne sposobnosti kot so: gibljivost, hitrost, moč, vzdržljivost in koordinacijo lahko vzdržujemo s primerno vadbo do poznih let. S staranjem pa se je vseeno treba osredotočiti predvsem na vzdrževanje gibljivosti, koordinacije in vzdržljivosti. Fiziologi in kineziologi priporočajo starejšim za vadbo vzdržljivosti predvsem ciklične športne panoge (plavanje, kolesarjenje, tek, smučarski tek, hitro hojo), saj je pri njih možnost poškodb zelo majhna. Ker pa smo v osnovnih motoričnih sposobnostih omenjali tudi koordinacijo kot pomembno v namiznoteniški igri, je namizni tenis v primerjavi z ostalimi športnimi igrami z loparji prav gotovo idealen šport za starejše udeležence. Predvsem zaradi majhne igralne površine udeležencem ni treba izvajati hitrih in eksplozivnih gibov, ki lahko privedejo do neželenih poškodb. Poškodbe hrbtenice in sklepov, ki nastajajo v športnih igrah z loparji predvsem zaradi hitrih eksplozivnih gibov in rotacije telesa ter zamahov z velikimi amplitudami, so ob pravilni izvedbi udarcev v namiznem tenisu zelo redke. Obremenitve zgornjih okončin, sklepov in hrbtenice - pravilno doziranje obremenitev v vadbenem procesu; - primerna podlaga in primeren izbor športnega obuvala za vadbo namiznega tenisa; - popolna rehabilitacija po poškodbi ali operaciji, preden pričnemo spet z vadbo namiznega tenisa; - športno medicinska kontrola po 35. letu starosti (preventivni zdravniški pregledi). Starejši ljudje morajo v igri uživati; igra sama mora biti na takšni ravni, da v največjem možnem obsegu izključi možnosti poškodb in preobremenitev. Kljub temu je tudi v namiznem tenisu možno dosegati rezultate v zrelih letih (med 30. in 45. letom starosti). Lep primer za to je bivši svetovni prvak Dragutin Šurbek, ki je pri 40 letih še vedno premagoval igralce, polovico mlajše od sebe. Redna vadba in športni način življenja sta mu omogočila nenehno napredovanje in izkoriščanje svojih gibalnih sposobnosti v igri. Poleg tega pa je treba omeniti, da z večletno vadbo in s tem tudi s starostjo, nekatere gibe avtomatiziramo in racionaliziramo, s čimer bolj ekonomično izrabimo moč in energijo v igri. so v namiznem tenisu veliko manjše kot pri preostalih športnih igrah z loparji (tenis, badminton, squash), saj zahtevajo veliko manjši vložek energije in z vidika biomehanike tudi veliko manjšo ročico pri izvedbi posameznega udarca. V rekreativnem namiznem tenisu ne zasledimo tudi ekstremnih zamahov nad glavo, globokih predklonov in zaklonov ter močnih rotacij v ledvenem predelu, če uporabljamo pravilno tehniko udarcev in pravilno delo nog. Majhna možnost poškodb in preobremenitve med igro namiznega tenisa uvršča to športno panogo med tako imenovane rekreativne športne panoge v smislu preventive pred poškodbami, povezane s kratkimi in energetsko manj zahtevnimi gibi. Da bi zmanjšali možnosti poškodb in preobremenitve med vadbo starejših, priporočamo naslednje: - učenje in izpopolnjevanje primerne tehnike (glede na starost in predznanje vadečega); - splošna in uravnotežena vadba; - primerne gimnastične vaje in stretching za relaksacijo mišičnega tonusa; - izogibanje preobremenitvam in naporni vadbi; Za konec pa še nekaj o klubski dejavnosti v namiznem tenisu. Dejstvo je, da naši klubi posvečajo vse preveč pozornosti tekmovalnemu namiznemu tenisu, pozabljajo pa na ostale kategorije, ki klubu omogočajo preživetje. Tudi na ravni panožne zveze je kategorija starejših tekmovalcev zapostavljena, pa čeprav velja namizni tenis za športno panogo, ki jo lahko igramo do pozne starosti. Večinoma se starejši, ki se želijo ukvarjati z namiznim tenisom, organizirajo sami in si poiščejo ustrezne prostore in možnosti za kakovostnejše preživljanje prostega časa. Vsi v en glas trdijo, da je to njihov konjiček in zabava, vendar so večinoma še vedno željni borbe, tekme in seveda uspeha. Pravijo, da je človek pri igranju niza enostavno bolj koncentriran in se bolj posveti igri. Prav gotovo je pri njih še vedno na prvem mestu druženje in skrb za lastno zdravje, ki je v hitrem družbenem življenju tudi pri starejših osebah postalo enostavno prehitro. Ko igramo namizni tenis, se mora igralec počutiti dobro. Zadovoljstvo, udarci, izvedeni brez pretiranega napora, in regeneracija po vsakodnevnem stresu, so v namiznem tenisu elementi, ki igrajo pomembno vlogo v kakovostnejšem preživljanju prostega časa posameznika. v Za srce • junij 2008 IZLETNIŠKO SRCE 27 ZA SRCE Robanov kot – presežnost majhnosti Alenka Veber Slikovita alpska dolina – Robanov kot – predstavlja enega izmed biserov treh znanih ledeniških dolin v Zgornji Savinjski dolini. Krona Robanovega kota pa je drzna konica Ojstrice. Podobo Robanovega kota je izoblikovala teža gmote ledenika. Ledenika že nekaj tisoč let ni več v Robanovem kotu. Je pa v Robanovem kotu že skoraj tisoč let Robanov rod, ki je imel dobil po Robanovi kmetiji. Prakmetija Roban je bila že leta 1426 vpisana v urbarju gornjegrajske škofije. Gotovo pa se je Robanov rod tod naselil že veliko prej, verjetno okrog leta 1000. Robanov rod že dolga stoletja zaznamuje dolino in ji daje svojevrstno podobo. Skupaj s kmetijami Govc, Vršnik, Knez in Haudej oblikujejo skladen kulturnokrajinski pečat. Tu si kmečki človek in narava še vedno prijazno podajata roke. Že od leta 1950 je dolina zavarovana kot naravna znamenitost, od leta 1987 pa ima tudi status krajinskega parka (obseg 1447 ha). In po njej se lahko odpravimo le peš, kar je edino prav. Kaj je pravzaprav vodilo človeka pred 1000 leti sem gor, v navidez težko dostopen in celo neprehoden svet? Verjetno so ga najprej vodili gospodarski interesi, prežeti z ljubeznijo do narave. Njegovi posegi so bili omejeni na občasne posege in na razmeroma »mehko« tehnologijo, brez katastrofalnih posledic. In ko se danes oziramo po Robanovem kotu, lahko začutimo, da iz samotnih kmetij še vedno veje modrost stoletij, neprekinjenega sožitja z naravo. Vsaka podrobnost je zgovorna, od tega, kje so Robanov kot z Ojstrico postavljene hiše in gospodarska poslopja, kako izkoriščajo zavetrje, sončne lege, bližino vode, do izvirnih načinov zapiranja les. Samotne kmetije so nekdaj živele samostojno, večino tega, kar so potrebovali za preživetje, so pridelali sami. Seveda so bili redko posejani sosedje dobro povezani med seboj in so si pomagali. In vse to se je ohranilo do danes. Tako kot se je ohranil spomin na Robanovega Joža. Po poteh Robanovega Joža V spominu starejših domačinov še vedno živi podoba Joža Vrš-nika (11. marec 1900 – 30. oktober 1973), po domače Robanovega Joža, ki je trajno zaznamoval Robanov kot. V vsakdanjem življenju Govčev čebelnjak zadržan in skromen, a kadar se je bilo treba postaviti v bran zoper oskrunitev narave, je vedno povzdignil svoj glas. Brez omembe vredne šolske izobrazbe si je z nadarjenostjo, bistrim opazovanjem ter v sožitju z naravo pridobil življenjsko modrost in razgledanost. S smislom za lepoto jezika, za preprosto in hkrati slikovito izražanje, je zapisal številne zgodbe, ki so pet let po njegovi smrti prvič izšle v knjigi Preproste zgodbe s solčavskih planin. Zgodbe Robanovega Joža so kljub oddaljenosti let, ko jih je pisal, še vedno žive. Zdi se, kot da jih je pisal za nov rod, za današnje ljubitelje narave. Za tiste, ki želijo v ljudskem izročilu poiskati dragoceno dediščino naših prednikov in jo spoštovati. Na Robanovi planšariji v Kotu, kamor je Robanov Joža neizmerno rad zahajal in opravljal kmečka dela, boste v planšarski koči lahko ugledali sliko suhljatega moža, prej majhnega kakor velikega, z živahnimi očmi in umirjenimi potezami na obrazu. Okrog nje pa nekaj uokvirjenih, z roko napisanih pesmi. Med njimi so tudi verzi iz pesmi Planšarjevo slovo: Ko odhajam dol s planine / srce mi je žalostno; / al za letos, al za vselej / tukaj jemljem zdaj slovo? To je bil Robanov Joža. Globoko veren in pošten, z neomajno ljubeznijo do žive in mrtve narave. V spomin nanj bo Turistično društvo Solčava na prvo nedeljo v mesecu juliju (6. julij 2008) letos že sedmič pripravilo pohod po poteh Robanovega Joža. Da tod res še vedno odmeva starožitnost, se bomo prepričali že ob vstopu v Krajinski park Robanov kot (KPRK). Vedno odprta polkna Robanove domačije, cvetoče rože na okenskih policah, marljive čebele v starem čebelnjaku, pokritem s skodlami, nas nevsiljivo vabijo v senco domače lipe, kjer bodo na dan pohoda znova zaživele zgodbe Robanovega Joža. Milodoneči zven citer jim bo pridal Jožov pranečak Franc. Postojmo za trenutek ali dva. Tu se resnično začenja odpirati vsa lepota, ki jo premore KPRK. Po eni izmed najlepših alpskih dolin pri Za srce •junij 2008 28 ZA SRCE IZLETNIŠKO SRCE Želite izvedeti več Izhodišče in cilj: Robanov Kot / Robanova planšarija v Kotu, enosmerna pot, 4 km (1h), organiziran pohod - prva nedelja v mesecu juliju Oznaka poti: Knafeljčeva markacija Informacije: Turistično društvo Solčava, Solčava 30, Solčava (tel. 03/839-07-10) Spletne strani: http://www.logarska-dolina.si Zemljevid: Zgornja Savinjska dolina 1 : 50 000. Ljubljana: Geodetski zavod Slovenije, 2007. Priporočamo, berite: Joža Vršnik, Preproste zgodbe s solčavskih planin. Celje: Mohorjeva družba, 2005 Iz roda v rod zven citer nas in v širšem prostoru Evrope, ki jo oblikujejo ravno dno, strmi skalni bregovi in končna krnica, vodi tudi Slovenska planinska pot. Vse tja do vrha Ojstrice (2350 m), ki KPRK skupaj z navpičnimi stenami Krofičke (2083 m) na zahodu in grebenom od Moličke peči (2029 m) do Križevnika (1909 m) na vzhodu daje posebno estetsko vrednost. Pot do Robanove planšarije v Kotu (900 m) vodi mimo Travnika, kilometer dolge travne jase z Robanovim hlevom in senikom v sredini. In že smo po slabi uri hoje od Robanove domačije v Kotu, kjer se pohod konča. Robanova planšarija je ena redkih še živih planin na Solčavskem. Tu še vedno stoji Robanova planšarska koča, ki v poletnih mesecih s prijetno domačnostjo prijazno odpira vrata mimoidočim. Za njo pa se ponosno dviga amfiteatralni sklep KPRK z Ojstrico na sredi. KPRK resnično razkriva neokrnjeno naravno lepoto, ki jo je znal ohraniti Robanov rod. Zato naj bo naše doživljanje spokojno in nevsiljivo. Po poti Robanovega Joža Bil je suhljat mož, prej majhen kakor velik, z živahnimi očmi, umirjenimi potezami na obrazu in lepo oblikovanimi rokami. Vse na njem je učinkovalo skladno in tudi njegova pisava je bila taka, možata, izrazita in hkrati šolsko pravilna. Bil je bolj mož peresa kot govorjene besede, saj se je zlahka in lepo izražal v svojih spisih in pismih, medtem ko je bil v osebnem stiku redkobeseden, skoraj plah. A znal je tudi povzdigniti glas, predvsem ko je opazil človekovo nasilje nad naravo. Učila sta ga življenje in narava, ki ji je prisluhnil z vsem svojim bitjem, ko je kmetoval in planinil in oskrboval Robanovo plan-šarijo. Robanova domačija Svet, ki izstopa Robanov Joža je kljub težkemu delu znal odkriti izredno lep svet, ki izstopa s svojo naravno prvobitnostjo. Lepoto okrog sebe je tenkočutno opisoval in s kleno preprostostjo to tudi zapisal. Ko prebiramo njegove preproste zgodbe s solčavskih planin nas preseneča, kako je znal zapisati sozvočje človeka-domačina z naravo, ki se kaže v lepi krajinski podobi. Sredi petdesetih let prejšnjega stoletja je Robanov Joža svoje zapiske začel pošiljati uredništvu Planinskega vestnika, Lovca, Kmečkega glasu in Etnografskega glasnika. Malo pred njegovo smrtjo ga je obiskala dr. Zmaga Kumer, etnomuzikologinja, kateri gre največ zaslug, da lahko danes Jožove zgodbe še vedno prebiramo. Robanovega Joža sta vse življenje mikala zgodovina in narodopisje, besedno ustvarjanje pa mu je bilo notranja potreba po izpovedi tistega, kar je doživel, opazil, premišljal. Robanova planšarija Zaradi vsega naštetega je pomen Preprostih zgodb s solčavskih planin neprecenljiv. Pomembno je, da Robanov Joža živi v srcih domačinov in v srcih vseh tistih, ki v Robanov kot prihajajo kot iskalci presežnosti majhnosti. Njegovo izročilo, ki se prenaša iz roda v rod, je preprosto, tako kot je bil preprost sam: ohranjati podobo neokrnjene narave tudi za bodoče rodove. Besedilo in fotografije: Alenka Veber Za srce • junij 2008 DRUŠTVENE NOVICE 29 ZA SRCE Ob smrti prim. Marjete Povše Trojar, dr. med. Svojo življenjsko pot je 2. marca 2008 po daljši bolezni zaključila gospa primarij Marjeta Povše Trojar, dr. med., specialistka nevrologije, ustanovna članica našega društva. Spomin nanjo mi seže v čas začetka študija na Medicinski fakulteti, leta 1950. Po uspehih med študijem smo jo uvrstili med bolj pridne študente. Diplomirala je leta 1956, to je po šestih letih študija, kar je tedaj veljalo za večjo prizadevnost. Takoj po diplomi se je zaposlila v Klinični bolnišnici v Ljubljani, specializacijo iz nevrokirurgije je začela leta 1958, specialistični izpit pa je opravila leta 1962. Veljala je za splošno razgledano zdravnico, za nevrologinjo, ki je obvladala svojo stroko v širokem spektru. Ocenili smo, da je dober praktični klinik, kar bi z drugo besedo pomenilo, da je bila dobra zdravnica, doma ne le v svoji ožji stroki, nevrologiji, ampak zdravnica s pogledom tudi v splošno medicino, predvsem pa s človeškim odnosom do vseh, ki so rabili njeno pomoč. Njena splošna razgledanost jo je pripeljala v vrste ustanovnih članov Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije, ustanovljenega aprila leta 1991. Bolezni, ki smo jih želeli z vzgojo za ustrezni življenjski slog preprečevati, so bile koronarna bolezen s srčnim infarktom in nenadno smrtjo kot najbolj izrazito posledico poapnenja žil (ateroskleroze), možganska kap in periferna arterijska bolezen. Vse te bolezni so posledice istega vzroka, ateroskleroze in dejavnikov tveganja za njen zgodnejši nastanek in za prezgodnjo smrt. Društvu smo od začetka namenili prizadevanje za zdravje srca in ožilja in to ne le koronarnega ampak tudi možganskega žilja. Možganska kap je huda posledica bolezni možganskih žil, to je cerebrovaskularne bolezni, naj bo to zaradi njenih zamašitev ob aterosklerozi ali zaradi embolije, ko žilo zamaši strdek (embolus) iz bolnega srca, bodisi zaradi razpoke bolne žile. Primarij Povšetova je na nevrološki kliniki v Ljubljani v devetdesetih letih prevzela vodilno mesto za zdravljenje cerebrovaskularnih bolezni. Bolnikom, ki so preboleli možgansko kap, je želela v procesu rehabilitacije, po odpustu iz bolnišnice, pomagati s trajnim prizadevanjem, da se ublažijo posledice invalidnosti, da se prepreči napredovanje ateroskleroze in prepreči ponovna možganska kap. Leta 1996 je bila med ustanovitelji Društva, leta 2002 preimenovanega v Združenje bolnikov s cerebrovaskularno boleznijo Slovenije. Številna predavanja, članki v revijah in sodelovanje pri pisanju publikacij o preprečevanju in zdravljenju možganske kapi, so odražala njeno veliko prizadevnost, da bi bilo bolezni in njenih posledic čim manj. Bila je glavna urednica revije »Kapnik«, ki izhaja dvakrat na leto. Ni bila le spoštovanja vredna nevrologinja, ampak tudi človek, ki je z osebnim zgledom kazal pot življenjskemu slogu, ki ohranja zdravje. Kar eno ali dve desetletji je bila med zmagovalkami na smučarskih tekmah Kliničnega centra in tudi tekmah Iatros ski. Bila nam je družabnica v športu in v mnogočem, kar je med seboj povezovalo ne le zdravnike ampak tudi ljudi, ki so stremeli k ohranjanju in utrjevanju zdravja. V imenu Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije izrekam sožalje sinu, hčerkama in soprogu, gospodu Janezu Trojarju. Josip Turk PODRUŽNICA LJUBLJANA Vabilo k sodelovanju pri dejavnostih podružnice Podružnica Ljubljana vabi člane, da se pridružijo ekipi ljubljanske podružnice. Pokličite na telefon 01/2347550 ali 01/234 75 55, povejte svoje ime in priimek, kontaktne podatke ter področje, kjer želite sodelovati (na primer: pridobivanje članov, vodenje pohodov, sodelovanje pri akcijah, ...). Povejte nam tudi, česa si želite, potrudili se bomo za vas! Prisrčno vabljeni k sodelovanju. PODRUŽNICA ZA DOLENJSKO IN BELO KRAJINO Prvo desetletje je za nami Letošnji zbor članov podružnice za Dolenjsko in Belo krajino v marcu je potekal v duhu njenega praznovanja 10-letnice obstoja. V kulturnem programu so nastopili MPZ Samospev iz Črnomlja in učenki Glasbene šole Marjana Kozine iz Novega mesta. Naša podružnica je bila ustanovljena 22. januarja 1998 s 122 člani in od takrat je bila s svojim programom dela in njegovo učinkovito realizacijo tako uspešna, da si je pridobila nove člane, katerih število je sedaj naraslo na 1988. Vsi ti imamo možnost sodelovati pri programu dela in se udeleževati prireditev in predavanj, ki potekajo skozi vse leto. Za srce 'junij 2008 30 ZA SRCE DRUŠTVENE NOVICE MPZ Samospev iz Črnomlja Cilji, ki so bili predvideni že na začetku obstoja podružnice, so bili doseženi v celoti, kar je razvidno iz naslednjega: Osveščanje tu živečega prebivalstva se je bistveno izboljšalo in smelo lahko rečemo, da smo k temu na svoj način prispevali tudi mi. Umrljivost kot posledica bolezni srca in ožilja se je zmanjšala za najmanj 10 odstotkov, vendar bo seveda potrebno še marsikaj storiti. ¥ Članstvo se je v 10 letih povečalo za 19 krat, tako da štejemo danes 1.988 članov (na 110.000 prebivalcev). V naslednjem letu bomo že v celoti uresničili cilj 2 odstotka tu živečega prebivalstva v članstvo podružnice. Ti so največji ambasador za spremembo življenjskega sloga in s tem hitrejše odpravljanje cele vrste dejavnikov tveganja. ¥ Po oceni upravnega odbora Društva Slovenije smo najuspešnejša podružnica, ki bo do konca sedanjega mandata (leta 2010) verjetno največja v Sloveniji. Uspela je izbira tradicionalnega pohoda s traso iz dveh smeri, ki smo ju poimenovali - krajšo po Borisu Andrijaniču, prvem predsedniku tovarne zdravil Krka - kot Andrijaničevo pot (start pri hotelu Šport na Otočcu), ter daljšo in zahtevnejšo pot po rojaku in olimpioniku Leonu Štuklju kot Štukljevo pot (s startom pri Grmu - centru biotehnike in turizma na Bajnofu) s skupnim ciljem na zabaviščnem prostoru Term Šmarješke Toplice. Pohod se zaključi s kulturnim programom, pozdravi, meritvami, strokovno predstavitvijo oživljanja z defibrilatorjem in skupno malico. Letna povprečna udeležba pohodnikov vseh starosti je 1.000 udeležencev, vedno pa je organizirana drugo soboto v mesecu septembru. Prejemniki nagrad in priznanj Na območju Dolenjske in Bele krajine smo ocenjeni kot zelo dejavna podružnica, zato smo z našimi programi in poročilih o njegovih izvajanjih deležni primerne podpore na razpisih občinskih proračunov in pri donatorjih. Po 4 letih najema prostorov smo 29. januarja 2002 kupili lastne prostore na Glavnem trgu v Novem mestu, ki nam s primerno tehnično opremljenostjo omogočajo nemoteno izvajanje našega programa dela (razen za predavanja, ko najamemo tuje prostore). ¥ S sodobno računalniško opremo razvijamo internetno posvetovalnico, ki bo dopolnjevala sedanjo klasično. Občni zbor je sprejel vsa poročila, delovni program in finančni načrt ter poslovnik o organizaciji in delu podružnice. Delovni program vsebuje 27 konkretnih nalog z jasno vsebino, znanimi nosilci in roki izvedbe. * ^ ^MS i ■ fcx