spedirlon« to attoonameato postale Poštnina plačana • «oto»inl Naročnina metcSno 18 Lir, ca inozem« ■tvo 31.50 Lir • nedeljska Izdaja celoletno 34 Lir, za Inozemstvo 65 Lir. ček. ra& Ljubljana 10.650 za naročnino In 10.349 za In.erat«, P o drnIn1e al Novo mesto* gOrednlfttvotnapravai Kopitarjeva 4, Ljubljana. g Izključna pooblaSJenEa ca oglalevanje HalTJansVe^a ln Injepa a Bedazione, Amministrnzione: Kopitarjeva 6, Lubiana. I Coneetulonarla e*eln«Iva peT !■ pnbbflelfi 31 prrrventfnza italiana izvora) Unione Pubblicita Italiana S. A^ Milana | Telefon 4001— 4005. | ed estera: Union« Pubblicita Italiana S. A, Milana. Izhaja *aak dan zjutraj razen ponedeljka tn dneva po praznika Abbonamentl: M t«« 18 Lire Estero. me-i« 31 50 Lira. Edi zionr domenica, nn-no 34 Lira. Estero 65 Lir«. C C. P.i Lubiana 10 650 per gli .bbonamentl, 10 349 per U in-•erzioni. Flllalat Novo mesto. Sovražni sunki odbiti pri Orlu Težko topništvo obstreljevalo Petrograd — Cilji v južnovzhodni Angliji bombardirani Bollettino n. 1117 ] Lattacco ad un convoglio nemico Un piroscafo da I5.0G0 t. affondato 23 apparecchi nemici abbattuti II Quarlier Generale delle Forze artnafe co-munlea: Lungo le coste dclFAf rien un eonvoglio nemico vetiiva attuccato da nostri aerosilurnnti che colavano a picco un piroscafo du 15.000 tonnel-lale e ne dnnneggiavano gravcinente un secon-do da 5000. Forma/ioni germaniche hanno nuovamente ngito in prossimita di Pantelleria contro ltiez-zi da sbarco avversari, alfondando nlcuni e col-pcudonc altri. Locnlitit dei dintorni di Palermo e delle provincie di Trapani e Agrigento sono sln-te ieri ohiettivo di azioni ueree <1 i bombardn-mento e ntitrugliameiito ehe enusavano qualche perdita trn la popolazione eivile e facevauo daniti di limitata čutita. Risultano coinplessivamenle nbhattuti nel Irielo della Sicilia 23 apparecchi, trn i (gnali nutnerosi pluriniolori; cinque dalla caccia italiana, sette dn quella germanica e undici della nrliglierin della difesa. • Nelle azioni di silurnniento cifalc dal bollettino odierno si sono particolarmcnte distiuti i se-guenti piloti: Tenente Bertuzzi Irnerio da Rimini e sergen-te Coppola Giuseppe da Trentola (Napoli) che hanno nffoiidalo il piroscafo da 15.000 tonnellnie. Sottotenente Girardi Alessandro da Volpago (Treviso) e sergente niHggiore Kumpianesi Giuseppe dn Bologna i quali hanno colpito il mer-cuntile da 5000 tonnellate. Vojno poročilo št. 1117 Napad na sovražno ladijsko spremljavo 15.009 tonski parnik potopljen 23 sovražnih letal sestreljenih Glnvni Stan italijanskih oboroženih Sil objavlja: Ob afriški oliali so naša torpedna letala napadla sovražno spremljavo (er potopila 15.000-tnnski parnik in težko poškodovala nek drug 5000 tonski parnik. Nemške letalske skupine "so znova delovale v bližini Pantellerije, napadale sovražna iz-krcevalna sredstvu in jih nekaj potopilu, druga pa zadela. Kraji v okolici P a 1 c r m a in v pokrajini Trapani in Agrigento s« bili včeraj cilj Hitlerjev glnvni stnn, 16. junija. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja: Na vzhodnem bojišču je bilo odbitih več sovražnih sunkov v prostoru pri Orel ti. Težko topništvo je z dobrini učinkom obstreljevalo za vojno važne nupravc v Leningradu. Oddelki nemških hitrih bojnih letal so vče-rnj nadaljevali napade proti /.branim ladjam pred P a n te 11 e r i j o. Potopili so dve veliki izkrcevalni ladji, poškodovali več drugih in težko /.udeli m rušilec. Tudi na pristaniških napravah jc nastala večja škodu. Kno lastno letalo pogrešamo. Sovražnik jc izgubil v sredozemskem prostoru 2"» letal. l/.ined T prevoznih ladij, ki so bile 15. junija javljene kot poškodovane, so bile po dokončnih Tokio, 10. junija. AS: Danes zjutraj je bilo oti navzočnosti cesarja S2. izredno zasedanje japonskega parlamenta. Ministrski predsednik Tojo je govoril o državni politiki, o njenem mednarodnem položaju ter o poteku vojne za Veliko Azijo. Obljubil je popolno neodvisnost Filipinom. Nnglasil je solidarnost, ki je vladala lo leto pri delu za skupno dobrobit Velike Azije. Države, ki po pri tem sodelovale, kakor Kitajska. Mandžu-kuo. Tajska, Iiirina, Java, Celebes itd., so v polni meri pomagale Japonski pri zmagovitem vojskovanju. Tudi Južni kraji so mnogo pripomogli k skupnim vojnim naporom. Tojo je dodal: Naš strateški položaj se vedno krepi z bogatimi viri raznih pokrajin, ki povečujejo našo bojno moč. Govoreč o sovražnih poskusih za letalske napade na Japonsko, je Tojo dejal: Naše sile ne bodo 'e trdno udarile sovražnika, marveč uporabljajo nove 1 rio tO let kaznuje vsakdo, ki je zaradi časovnih, krajevnih ali drugačnih okoliščin imel utemeljen razlog za sum, da ena ali več ose!) pripada nasprotnikovim oboroženim silam ali da so nasprotnikovi vohuni, pa jim daje ali preskrbi zavetišče, pomoč in obvestila. 3. Razen primerov, ki jih omen ja poprejšn ji člen, se z ječo do treh let kaznuje vsakdo, ki ima zaradi časovnih, krajevnih ali drugih okoliščin razlog za sum, da pripada ena ali več oseb, navzočih na državnem ozemlju, nasprotnikovim oboroženim silam, ali rla so nasprotnikovi vohuni, pa njihove navzočnosti ne ovadi takoj vojaškim ali varnostnim oblastem. ii ~ I Položaj na vz! Berlin, 16. junija. Ze več mesecev po velikih pripravah si stoje na vzhodnem bojišču nasproti vedno številnejše armade. Vremenske razmere so so spremenile že pred tedni, toda v splošnem šo ni prišlo do znatnih premikov. Le letalstvo je precej delavno na obširnem prostoru in Sovjeti bi radi to propagandno izkoristili, govoreč o pravi boljševiški ofenzivi proti nemškim strateškim postojankam. Toda doslej vsaj še ni prišlo do kake prave ofenzive. Ogledniški poleti in nekateri vzne-mirjevnlni poleti pa veljajo boljševike vsak dan veliko število njihovih letal. Nemško letalstvo pa izvaja številne ogledniške ter vznemirjevalne polete na industrijska središča v sovražnem zaledju. Poročila govore o učinkovitostih teh napadov. Važna središča kakor Gorki, Jaroslav, Saratov, Vorošilovg-ad so bili ponovno napadeni in škoda v njih je velika, dočim so nemške izgube razmeroma nepomembne. ugotovitvah "5 sovražne prevozne ladje s skupno 9000 tonami potopljene. Stražnc ladje vojne mornarice so v Rokav-skem prelivu sestrelile i/, napadajoče sovraž-ne letalske skupine 5 letal. V pretekli noči so preletela posamezna sovražna letalu severno ozemlje Nemčije in so metala bombe, zaradi katerih je nastala samo neznatna škoda. Nemška hitra bojnn letala so bombardirala v noči na 16. junij posamezne cilje v jugo-v z h o d n i A n g 1 i j i. Berlin, lb. junija. AS. V zvezi z zadnjim angleškim napadom na Nemčijo se je izvedelo iz vojaškega vira, da so angleški bombniki metali razdiralne in zažigalne luimbe nn stnno-vanjske četrti v mestih zahodne Nemčije. Ob- mclode za njegovo uničenje. Sedaj vodijo veliko nastope na Kitajskem ter na indijsko-birinanski meji, zadajajoč sovražniku Irde udarce. Govoreč o stališču Japonske do anglosaških sil, je Tojo dejal, da !k> Japonska vodila vojno s trdno odločnostjo in vztrajnostjo, uporabljajoč v-a svoja sredstva, dokler sovražnik ne bo klonil. Japonska je trdno odločena z vsemi možnimi sredstvi pomagati Indiji, dn bo izločila anglosaški vpliv in dobila svobodo in neodvisnost. O osnih silah v Evropi pa je Tojo poudaril koristno pomoč in podporo, ki jo dajejo Japonci in dodal, da Irdno veruje v zmago Italije, Nemčije in njunih za v vznikov. ker imata neranljiv položaj ter neomajne smernice za dosego zmage. ,la|>onskn se ol>v.-zu''o. da se bo borila ob str:*ni osnih sil iu njihov iii zaveznikov za skupno zmago. Poljske vojake bodo prepeljali v Anglijo Ankara, 10. jun. AS: Po poročilih, ki so dospela v turško pre.slolnico. so na podlagi razgovorov med Sikorskim in generalom \Vilsonom v Bagdadu sklenili, da bodo postopoma prepeljali vse poljske četo s srednjega vzhoda v Anglijo. Po odkritju strahotnega zverinslva v Katvnu je med poljskimi in sovjetskimi četami v Iranu često prišlo do hudih spopadov. Angleške vojaške oblasti menijo, da so poljski vojaki tako pobili, da je močno dvomljivo, da bi se še boleli borili za zavezniške koristi. Zato so se odločile prepeljati Jih v Anglijo, češ da jih bodo tu lažje nadzirali. Prve skupine poljskih vojakov so menda žc na polu. | I «1VV Tudi zadnja poročila govore o letalskih napadih, na kopnem pa je prišlo do krvavih bojev le v kubanjški pokrajini in pri Belevu. Nemška letala t^o bombardirala železniške proge in ceste na Kavkazu, zlasti v okolici Krimskaje Pri Tenirjuku so bili obstreljevani sovjetski izkrcevv.ni čolni. Napadeni so bili tudi petrolejski cilji v Majkopu. Na odseku pri Novorosijsku so Nemci izrabili premirje ter utrdili svoje postojanke. Nemške oglednice so zavzele nekatere sovražne postojanke jugozahodno od Suhih Ničev, sovjetski napadi pri Miusu pa so bili popolnoma odbiti. Zadnje čase je bilo na vsem bojišču več taktičnih premikov. Nemško poveljstvo je iz posebnih razlogov Izpraznilo nekatere odseke Sovjeti pa ne vedo ločno, kje je nemška obramba slabša in kje je obramba močnejša, oziroma, k'e so se nemške črte v resnici umaknile. Morda je sovražnik ludi zaradi tega zavlekel začetek velikih ofenziv. čutne so bile izgube med civilnim prebivalstvom in znatna je bila škoda na zasebnih poslopjih, /lasu v mestu Oberhausen. Sestreljenih je bilo JO sovražnih ve," motornih bombnikov. I/ istega vira se je i/vedelo, da je nemško letalstvo napadlo vojaške cilje v londonski okolici in v vzhodni Angliji. Na Atlantskem morju o katerem fašist Aldo Vidussoni preneha bili član v funkciji pri velikem fašističnem svetu. Fašistu Carin Scorz.i je priznano svojstvo članstva velikega fašisličnega sveta, ker opravlja posle tajnika fašistični* stranke, in sicer za ves čas trajanja le funkcije. Sovražnikove bedastoče Rim, lil. jun. AS: Londonski li-li še kar naprej slepijo angleško javno mnenje glede pravega duševnega razpoloženja italijanskega naroda. Zdaj je namreč nastopil celo • Dailv Mirron, ki je ne-prekosljivi zbirki bedarij angleškega časopisja dodal še naslednji biser: »Mussolini ie sklical veliki fašistični svet na nekako tajno in stalno sejo. Pravijo, da delaio obupne načrte za obrambo ob enajsti uri, da I>i potolažili izčrpane Italijane.« Nove nemške divizije Madrid, 10. junija. Lisi ABC piše, da so bilo po mobilizaciji v Nemčiji ustanovljene številne nove divizije. Vse države priznale argentinsko vlado Buenos Aires, 10. junija. AS: Turčija, Finska, Danska. Costarica in Salvador so priznale novo argentinsko vlado, ki je s tem uredila svoj mednarodni položaj z vsemi državami. Morrison izpadel iz vodstva delavske stranke Stockholm, 10. junija. AS: Po poročilih iz, Londona nulj-nnji minister Morrisson ni prostovoljno zapustil izvršnega odbora delavske stranke. kol je lo govorilo prejšnje poročilo, marveč se je moral umaknili zaradi iv/imptiic kot blagajnik. Za blagajnika je bil izvoljen Arllii.r Grenvood. Blagajniško mesto jo v delavski stranki tudi v preteklosti bilo zelo važno za splošoo smernice stranke. Morrisson jo ? leni mrazom popolnoma izključen iz vodstva, po dolgih elih je bil vedno eden najvplivnejših članov v stranki. Amerikanci govore o žrlvah Buenos Aires, lb. junija. AS. Iz. \Vashing-lotia poročajo o radijskem govoru načelnika severnoameriškega vojaškega urada, ki je izjavil, da predstavlja vdor na evropsko celino za zavezniške čete velikanske težave in vsak poskus bi zahteval od Anglosasov velikanske izgubo. Stockhnlm, 10. junija. AS: Iz Londona so začeli preseljevati starce in otroke zaradi nevarnosti bombnih napadov. Več noči je imela angleška prestolnica letalski alarm in napadi nemškega letalstva so vedno večji iu pogostejši. Odločen članek ministra dr. Gobbelsa sovražnega bombardiranja ter obstreljevanja, ki je povzročilo nekaj izgub med civilnim prebivalstvom in naredilo omejeno škodo. Nad Sicilijo je bilo sestreljenih skupno 23 letal, med njimi mnogi večmotnrniki: pet od italijanskih lovcev, 7 od nemških, 11 pa od protiletalskega topništva. Dodatek k vojnimn poročilu Pri torpediranju sovražnih ladij, omenjenem v današnjem vojnem poročilu, so sc posebno odlikovali naslednji piloti: Poročnik Bertussi Irncrin iz Riminija ter narednik Coppola Giuseppe iz Trentole (Napoli). ki sta potopila 15.000-tnnski parnik; podporočnik Girardi Aless. iz Volpaga (Treviso) in narednik-vnilnik Rumpianesi Giuseppe iz Bolognc, ki sla cadcla 5000-tonski parnik. Berlin, 16. junija. Minister dr. Gcibbcls piše v zadnji številki I ista »Uas Beiehc, da presoja političnega uli vojaškega položaja ni le vprašanje inteligence, marveč iueli značaja. Kakor v zasebnem, je tudi v javnem življenju človekov značaj odločilna silo, ki olHikuje njegovo mnenje. Vojna je močno spremenila človeške sodbe. Vojna sili človeka, da meri svoje dramatične okoliščine po njenem merilu in kdor nima dovolj moči za to. jc obsojen na neprestane zmote v svojem presojanju. Zgodi se. da danes mnogo ljudi presoja sedanji položaj z istim merilom kakor pri vojni s Poljsko. Takšni ljudje nočejo razumeti, da je vojna dosegla velikanski razmah ne lc časovno, marveč tudi prostorno in da danes gre za popolnoma različna vprašanja kakor jeseni leta 1939, lo pn Zahteva zelo različne žrtve. Ta voina je borba za življenje nli smrt za vse narode, ki se je udeležujejo. ?.e zato se nc razvija po ravni ]>oti, marveč v valovih z višinami in nižinami. V nobeni prejšnji vojni tehnika ni igrala tolikšne vloge kakor v sedanji. V tej vojni se borijo delavci, znanstveniki ter iznaj-ditclji jirnv tako kakor vojaki na bojišču. Ne gre za količino orožia, marveč za čim bolj izpopolnjeno tehniko. To velja zlasti za tehnično orožje in letalstvo, podmornice in tanke. Tukaj se tehnika stalno spreminja. Vsako novo napadalno orožje rodi novo obrambno orožje in potem se s|>et išče novo napadalno sredstvo. Ror-ba nn tem področju ni nikdar odločilna ali dokončna. Narod še ne vc, koliko vojaških uspe- Povečani ukrepi u Rim, 16. junija. AS. Uradni list prinaša kr. i odlok z dne 12. aprila 19+3, št. 469, ki bo začel j veljati dunes in ki določa obvezno ovajanje vseh dejstev, ki se tičejo varnosti države. Odlok pravi: 1. Kdor ve, da je na državnem ozemlju pričujoča ena ali pričujočih več oseb, ki pripadajo nasprotnikovim oboroženim silam ali ki so nasprotnikovi vohuni: kdor ve zn izvedbo nli pripravo sabotnžnih dejanj na ladjah, letalih, železnicah, cestah, tovarnah, skladiščih in drugih napravah, ki se kakor koli tičejo vojaške obrambe in sile naroda v vojni, pn tega takoj ne ovadi vojaški oblasti ali oblasti javne varnosti, se kaznuje z zaporom do 5 let, če dejanje ne pomeni hujšega prestopka. 2. Bazen primerov, ki jih omenja čl. 62 vojnega kazenskega' zakonika, se z zaporom od 85 letnica kralja Gustava Stockholin, 10. junija. AS. Šved.ski narod danes praznuje rojstni dan svojega vladarja, ki stopa v 85. leto popolnoma zdrtv. V Stockholmu so bile danes ljudske manifestacije, ki so izražale popolno vdanost vse države kralju Gustavu. Listi v dolgih člankih tolmačijo ta čustva in naštevajo ter popisujejo dela, ki jih je opravil kralj za zagotovitev miru švedskemu narodu. Protiletalske vaje v Madridu Madrid, 16. junija. AS. Ob navzočnosti vojaških oblasti so bile v Madridu vaje za protiletalsko obrambo ter za nujno pomoč civilnemu prebivalstvu. Udeležila se jih je specializirana brigada Rdečega križu skupno z madridskimi gasilci. Pri vajah so bili doseženi zadovoljivi uspehi hov je posledica dela in izdajdb naših rizikov, kemikov, inženirjev in graditeljev. Oni so pionirji moderne vojne tehnike. Ako se večkrat napadajo nekateri slabi pojavi ra/.umništvn, ti napadi ne veljajo našim intelektualnim delavcem. Nekateri razumniki, ki jih upravičeno |>ohijumo, se razlikujejo od prvih po popolnoma nezrelih sodbah, ki so jo-slediea premajhne kulture. lak razumnik vc nekaj malega o \sch vprašanjih, o vsem pu premalo, da bi lahko o tem mcroda.jno govoril. Vedno misli Ic površno pod zunanjimi vtisi, enostransko iu zato nezadostno. To je stroge obsodbe vredno, ker je v trenutkih eptošne napetosti moralni položaj mnogo nevarnejši kakor si utegnemo predstavljati. Nemški študenti in graditelji, ki nimajo časa za premišljevanje o vojaških in političnih vprašanjih, vneto delajo v službi naroda in mu zelo koristijo. Zato zaslužijo vse spotovanje. Razni ra/umnjakarji pa ničesnr ne spoštujejo, ker se za nobeno stvar nc trudijo. Najbolj nevarna je ošabnost, s katero presojajo važne dogodke. Resnično omikan človek je vedno skromen in rezerviran pri svojih presojah. Rnzumnjakarji na govore predrzno in ošabno, poslužujoč se dokazov neved-nežev. vznemirjajoč dušo in srce. Jud je glavni tip te povprečne kulture, polne ošabnosti, ki izključuje vsako oporekanje. Nekateri naši polizobražcni krogi so kaj lahko njihova žrtev. Oni so sledili ekspresionističnemu umetniškemu gibanju v slikarstvu in književnosti, samo da jih Judje nc bi ožigosali za nemodernc Prav tako ti polizohr.tžcnci sodijo o vojni, \edno mislijo, da jim je pod častjo, ako imajo enako mnenje kakor večina Ijud-tva. Odločno se postavljajo na drugo stran. Manjka jim vero in zaupanje, ki je |iogoj za pogum in odločnost. Občudujejo betlasioče sovražne propagando proti našim narodnim koristim, nobena stvar ni dovolj neumna, da jc nc bi širili. Nc /anima jih, di sc sovražnik poslužuje te propagande /a slabljenje morale nemškega ljudstva. Ni moj namen prepričevali te ljudi. Ni jih mogoče prepričati. Vsa); drug človek lahko razume logično sklepanje, oni pa ne. Na svetu ni voditelju, ki bi imel tak'« strnjene pristaše kakor naš. So pa nekateri ljudje, ki se sodeč po kotili i/ključu jejo i/ tc solidarnosti skupnega dela ter govore lc o svojih skrbeli in bojaznih. Te ljudi moramo pregnali i/ njilto1 ih kotov, ako vznemirjajo delo drugih. Oni zaslužijo bolj jire/ir kakor pa pozornost njihovih sodržavljanov. Od časa do časa se moramo bn-viti z njimi, da si nc bodo preveč domišljali in da sovražnik nc bo mogel reči, da jo v nemškem ljudstvu opozicija proti voditeljem sedanje vojne. Vsi vedo, da je ni. če sovražnik to upanje goji, pn je vseeno. Dejstva ga bodo žo poučila drugače. Dr. Giibbel« je takole končal: Zaničevanje zasluži tisti, ki ne čuti « skupnostjo in če Ic more beži pred svojimi dolžnosti in nalogami. Misli, dn stoji nad dogodki, pa sloji le pod njimi. On se ne udeležuje vojne. Preskrbeli bomo. da tudi nikakor ne bo udeležen prednosti zmage. ► 11 Tojo o japonski državni politiki Delo Pokrajinske delavske zveze Iz poslovnega poročila Pokrajinske delavske zveze v Ljubljani za Ljubljansko pokrajino, posnemamo naslednje: Važna pridobitev za delojemalce Ljubljanske pokrnjine je priznanje organizacij in s tem nadaljevanje strokovnega udejstvovanja. Zaščita de-lojemalskih koristi je bila poverjena novoustanovljeni 1'DZ, ki je zagotovila nepristranost in neprekinjenost poslovanja. Organizacija delavskih organizacij v naši pokrajini pa je nekoliko drugačna kot v drugih pokrajinah Krnljovine. Osnovna celica novo organizacijo je sindikat, ki pa nima pravne osebnosti, katera je pridržana zvezi. Skupno je PI>Z doslej organizirala 2« pokrajinskih sindikatov, 23 strokovnih skupin in 21 občinskih sindikatov. Industrijski oddelek šteje 18 pokrajinskih in 6 občinskih sindikatov ter 23 strokovnih skupin s 3736 člani, poljedelski oddelek obsega 5 pokrajinskih sindikatov in 15 občinskih sindikatov s 075 člani, trgovinski 5 jm> krajinskih sindikatov s 719 člani in bančno-zavarovalni oddelek 3 sindikate z 282 člani — skupno 5412 vpisanimi člani. Zlasti obsežno ie bilo delo pri sklepanju kolektivnih pogodb. Zveza je sklenila 28 popol/nih in 5 nepopolnih kolektivnih pogodb in 4 mezdno sporazume. Poročilo vsebuje tudi zanimivo studijo o conah in mezdah v zadnjih letih, nadalje podatke o stanju zaposlenosti in nezaposlenosti. Glede kolektivnih pogodb jo omeniti še, da jo konec leta 10-11 obstojalo v Ljubljanski pokrajini 16 kolektivnih pogodb in 0 mezdnih sporazumov, skupno torej 25 pogodb v širšem smislu, V letu 1942 je bilo sklenjenih tudi več dodatkov k obstoječim pogodbam, in sicer 7, od tega 0 za industrijske delavce, 1 pa za trgovinske delavce. Konec leta 1912 pa je bilo v veljavi 33 kolektivnih pogodb, 4 mezdni sporazumi in 1 službena pragmatika, ki jo je smatrati tudi za kolektivno pogodbo. Največ pogodb j* v industrijski stroki 27, mezdnih sporazumov 3 in 1 služb, pragmatika. Najstarejša veljavna kolektivna pogodba datira iz leta 1926. Najvažnejše pridobitve kolektivnih pogodb so naslednje: zvišanje dejanskih mezd za 15—55%, izenačenje delovnega časa za obrtna in induslrij- Predvsem dostojnost (Razmišljanje ob sklepih spokornega dne.) Da bi naša posvetitev Marijinemu Srcu imela kaj trajnih sadov, zalo jo pri 6pokorni pobožnosti ua Rakovniku 25.000 udeležencev pred brezjansko Marijo podalo slovesno izjavo, da se hočemo varovati posebno grehov, s katerimi je naš narod Boga v zadnjem času veliko žalil. Na to slovesno izjavo no smemo pozabiti! Zdaj je treba pokazati, če nam je ta izjava resna, čo bo naše poboljšanje resnično ali ne. Med drugim smo tudi slovesno izjavili: Zahtevam nespodobne mode se ne bomo vdajali, ker uočemo hudo žalili našega Gospoda. Marija v Fatimi jc sama povedala, da nespodobna moda hudo žali Gospoda. Iz nebes samih jo moral priti glas, kako Bog o nespodobni modi sodi — nasproti vsem tistim, ki so to stvar omalovaževali. Cerkev je nespodobno nošo vedno obsojala, papeži so jo odločno grajali. Zal, da tudi katoličani papežev o tein niso dovolj poslušali. Leta 1930 je izdala z odobrenjem papeževim kongregacija koncila natančno predpise za katoličane glede noše, obsegajoče 12 točk. Prezrli in preslišali smo jih popolnoma. Pij XI. je govoril 20. maja 1925: »Povedati vam moram, kako me boli srce, ker sem moral vrata svoje očetovske hišo zapreti nekaterim sicer dobrim in poštenim ženam in dekletom, ki niso imelo čuta za dostojno obleko«. — 28. oktobra 1925: »Delajte vse proti nesramni nosi in vedenju. To je strašna sramota za današnji ženski svet. Itočejo biti kristjani, pa delajo sramoto krščanskemu imenu«. — Podobno je govoril še večkrat. Pij XII. je pred velikim zborom ženstva dvakrat govoril o modi: »Dostojnost, sramežljivost ni več moderna. Žene in dekleta iz grde nečimrnosti pozabljajo na krščansko sramežljivost, da ne čutijo več, kaj je dostojno, kaj nedostojno. Zgubile so čut sramežljivosti«. Najgrše je pa, kako matere otroke oblačijo. »Ve ste krive, matere, da vaši otroci zgubljajo prirojen čut sramežljivosti. Če bi se ve tega zavedale, od sramu bi zardele in bi se prestrašile sramote, ki jo pripravljate same sebi, in škode, ki jo povzročate otrokom. To je začetek duhovne pogube«. »Osservatore Romano« dodaja k tem papeževim besedam: »Ali so res razgaljena ženska kolena in gole noge višek omike in lepote? Ali niso mnogo bolj prikazen grdobijo in zoprnosti? Pred oltarjem pa taka moda postane celo bogokletna«. tudi Japonci, Kitajci, Indijci, ki so ohranili še nepokvarjen naravni čut dostojnosti, se zgražajo nad perverzno evropsko nošo. Neki profesor, ki je to sam videl, je povedal, da so dijaki v vroči Afriki bolj dostojno oblečeni kakor pri nas. Moda je tiran, ki se mu klanja vse. A krščanstvo mora biti pokvarjenemu svetu kvas. Zal, da pokvarjeni svet bolj prekvaša kristjane, kakor kristjani pokvarjeni svet. »Vi ste sol zemlje,« je rekel Kristus, »če se pa sol pokvari, s čim se bo solila?« K. ska podjetja posameznih strok, plačani dopusti, božičnica v vočini pogodb. Izdatno izboljšanja gmotnega položaja delavstva jo |>osledica vseh številnih pogodb. Nekatere pogodbe skušajo rešiti tudi vajensko vprašanje in urejajo tudi postopek v primeru pomanjkanja dela. Zveza se jo brigala tudi za zaščito vajeneov, katerih je v Ljubljanski pokrajiui približno 2100 moških in 900 vajenk. V Ljubljani jih je 1700, po strokah pa v oblačilni 700, v kovinski 480, lesni 800 Itd. Zlasti je polagala PDZ važnost na to. da bi dobili vajenci primerno odškodnino za svoje delo. Nadalje je bila pozornost posvečena tudi vprašanju obrtno-nadallevalnega šolstva. Glede obratnih zaupnikov je omeniti, da jo njih mandat konec lela 1940 ugasnil in da gredo prizadevanja PDZ za tem, da se obnovi njih delovanje. Z merodajnega mesta je bilo svetovano, naj se zaupniki omeje samo na naloge, ki bi jim jih dalo sindikalne organizacije, ne bi pa smeli imeti samostojnega delokroga. Zveza jo mnogo storila za dolavco tudi pri posredovanjih pri zavodih socialnega zavarovanja, tako na pr. pri sodišču delavskega zavarovanja, kjer je posredovala v 56 primerih in 113 novih tožbah. Zveza |e izvršila tudi pri Zavodu za socialno zavarovanje 445 intervencij. Glavno prosvetno delo Zveze je obstojalo pa v delovanju knjižnice, ki Je lani pridobila 857 novih članov in je lani izposodila 94.774 knjig. Njena knjižnica šteje 24.731 zvezkov. Članov pa je bilo konec lanskegn lela 12.030, od katerih je bilo 3455 delavcev, 3098 nameščencev, 4617 dijakov ild. lz števila izposojenih knjig so vidi, da prevladuje leposlovje, znanstvenih knjig jo bilo izposojenih lo 10%. Nalo navaja poročilo tudi posebej poročila o delovanju posameznih oddelkov Zveze, in 6icer oddelka industrijskih delojemalcev, poljedelskih delavcev, trgovinskih delojemalcev in bančno-zavarovalnih delojemalcev, Iz računskega zaključka Zveze je razvidno, da je imela lani Zveza pri proračunu 1,017.000 lir 1.078.000 lir dohodkov, dočim so bili izdatki manjši, proračunski višek lani 114.240 lir. To velja za Zvezo, dočim so oddelki imeli 408.000 lir dohodkov, nasproti preračunanim 383.000 lir ln izkazujejo prebitek v znesku 80.029 lir. Bilanca Zvezo snino izkazuje vsoto 998.795 lir, od česar odpade med aktivi na gotovino in naložbo 122.300 lir, dolžnike 437.112, inventar in nepremičnine 410.449 lir. med paslvi pa znašajo upniki 965,830 lir, med njimi Delavska zbornica 801.874 lir. Oddelki izkazujejo pri bilančni vsoli 01.973 lir čistega premoženja 30.011 lir. med aktivi znašajo gotovina in naložbe 44.505 lir. med pasivi pa znašajo prehodni računi 23.484 lir. Nemirna zaskrbljenost v Londonu V članku »Dan za dnem« piše »Stampa Sera«: Nemčija lahko čaka. Tako pravi Berlin. Očividno te besede niso mogle potolažiti napetosti v Londonu. Tamkaj z naraščajočo zaskrbljenostjo gledajo nn nekatero dejstvo, ki so objektivno vse kaj drugega kakor zadovoljiva. Kaj se bo zgodilo na ruskem bojišču, se sprašujejo listi? Zakaj Nemčija noče napasti? Trditev, da imajo Nemci preslabe sile za napad, po zlomu sovjetske ofenzive pri Orlu ne zuleže več. To ofenzivo so po dolgih in močnih pripravah izvedli z velikimi silami in stavili vanjo vse svoje nade. Toda Husi so obstali pred izrednim nemškim ognjem in morali so prenehati z napadom. Drugo vprašanje je v zvezi z letalsko vojno. Angloamerikanci so- za več dni prekinili z množičnimi napadi na nemška mesta. Preizkušali so nove napadalne načine, od katerih so pričakovali velike uspehe. Nato je prišel napad na Bremen in Kiei. Sestreljenih je bilo 26 letečih trdnjav in 2 lovca. Nato je sledil napad na Boclium, kjer je bilo zgubljenih 29 bombnikov. Anglosasi so izpopolnili način napada- Saradžoglu o turški politiki Ankara, 16. junija. AS. Na zaključni seji kongresa ljudske stranke jo govoril predsednik turške vlade Saradžoglu o vladni jiolitiki. Dejal je, da je bila Turčija v štirih letih večkrat pred pragom vojne, pa se je je s svojo modro politiko izognila. Govoreč o razmerjih z vojskujočimi se strankami, je predsednik naglasi!, da je zunanja politika — posledica stalnih naporov in bdenju, ki se upira na močno armado in združen narod — prihranila doslej Turčiji vojno nevarnost. Saradžoglu je zaključil, da bo opirajoč se na ta dejstva vjada z zavestnim optimizmom gledala v bodočnost. nja, pa tudi Nemci so izpopolnili način svoje obrambe in svojih protinupadov. Eksploziji veselja |>o zasedbi Pantellerije je sledilo mirno precenjevanje strateške resničnosti. Sovražna propaganda je naredila iz Pantellerije drugo Multo, toda pretiravanje je bilo preveč očividno. Osno letalstvo je poleg tega ovirulo izkrcanje in je zadalo trde udarce sovražnim vojnim in trgovskim ladjam. Pred dnevi so govorili, da je izkrcanje v Evropi vprašanje nekaj ur. Včeraj pn je pisal »Daily Expre«s«, da se vdor lahko začne v eni uri, čez nekaj dni. čez nekaj tednov ali čez nekaj mesecev. V Angliji še živi spomin na Gallipoli. Churchill nc more pozabiti napada, ki ga je zamislil in izvedel in se je po nekaj mesecev v zagrizenih bojev končal z izgubo 180.000 ljudi ter 8 velikih vojnih ladij. Komunisti rovarijo v Alžiru Tanger, 16. jun. AS. Tudi komunisti so ne: zadovoljni s položajem, ki je nastal v francoski Afriki po angleško-ameriški zasedbi. Prav zdaj, ko napenjajo vse sile, da bi prišlo do kakršnega koli sporazuma tned De Gaulleom in Giraudjem, je 26 komunističnih poslancev iz Alžira objavilo oklic, v katerem hudo obtožujejo sedanjo vlado v Alžiriji. Oklic pravi med drugim, da je položaj neznosen in nevaren za državo. Francozi v domovini nc trpe gladu in preseljevanj zato, dn bi videli, kako se bodo na čelu njihove vojske in vojne mornarice prikazali generali in admirali, ki so streljali na zaveznike in služili izdajalcu Pčtainu. Hočejo imeti poštene, sposobne, odkritosrčne in navdušene javne delavce, ljudi, ki bodo vdano prenašali najhujše žrtve. Navzlic slovesnim zagotovilom v Alžiru ni svobode tiska, zborovanj in združevanja. Te komunistično poslance so pred kratkim izpustili iz ječe Maison Carrče. Cerkvena kazen za M.Mikuža Najnovejša številka »Škofijskega lista« za ljubljansko škofijo prinaša v kroniki naslednji kazenski odlok škofa dr. Gregorija Rozmana: »Duhovniku Metodu Mikužti je vzeta pravica opravljanja svetih obredov (a di vin is suspensus est), dokicr 60 no vrne in nc javi škofu.« S tem je tudi z najvišjega cerkvenega mesta uradno obsojen duhovnik. Čigar dejanja so zadnje čase vzbujala toliko pohujšanja iu ogorčenja med vernim slovenskim ljudstvom. Močni nalivi pošteno zalivajo Ljubljana, 16. junija. Lani ob tem času po 12 dni trajajoči hudi vročini, ko je zemlja bila ponekod že močno raz-pokana in je pretila suša, je kronist zapisal: »Hvala Bogu I Nebo nam je poslalo dež!« Lani osorej je bila huda ploha, ponekod celo s točo. Letos nam je junij jx>slal obilo dežja, tnko da je zemlja povsod močno namočena in si ljudje žele, da bi nastopilo toplejše poletje. l'o zapiskih meteorološkega zavoda smo letos junija imeli že 10 deževnih dni, prav vroča pa le 2 dneva. V 10 dneh je padlo v Ljubljani do 143.8 nun dežja. Junij je doslej letos že najdeževnejši mesec in vse kaže, da bo presegel svoj mesečni deževni povprečnik, kl je izračunan na 146 mm. Najhujši junijski nalivi so bili doslej od torka do 6rede zjutraj. V zadnjih 24 urah do 7 z.jutrnj je namreč v mestu po dežomeru na univerzi padlo 47.8 mm dežja. Kakor nam poročajo, pa so na vremenski opazovalnici v Trnovem, ki je postavljena na Opekarski cesti, namerili celo 51.3 mm. Bili so torej v Trnovem še hujši nalivi kakor v mestu. Prva ploha je bila v torek opoldne. V nekaj minutah se je mnogo dežja zlilo po mestnih ulicah. Ponoči pa so bili še hujši nalivi tja do 7 zjutraj in še dalje. Deževalo je še vse dopoldne. liudi nalivi so povzročili naglo naraščanje voda v vsej pokrajini. Močno je narasla Ljubljanica, ki je v zgornjem toku okoli Bevk in pri Podpcči prestopila bregove, prav tako tudi pri Lipah in v Črni vasi. Kakor smo že omenili, je lani Junija trajala vročina 12 dni. Dnevna temperatura se je takrat gibala med + 28 do + 30° C. Tako visoke dnevne temperature letos še ni bilo. Po hudem deževju je bil prizadet živilski trg. Le vztrajne Trnovčanke, Krakovčanke in tudi nekatere okoličanke se dežja niso ustrašile ter so na trg pripeljale največ le solato. Zanimivo je, da so začele prodajaike solate na živilskem trgu vezati prodajo ohrovta in kolerabice na prodajo solate. Gospodinja dobi ohrovt ali kolerabico le, kadar vzame tudi pri isti prodajalki glavnato solato, ki Jo je sedaj res na pretek. Vedno več je lepe domače rdeče pese, dalje nove čebule, česna. Zelo lep je novi korenček. Nekateri obiskovalci živilskega trga so se danes čudom čudili, češ: »Kako je mogoče po takem nočnem nalivu prinesli na trg tako množico lepih borovnic?« Bilo je to mogoče! Borovnice so bile nabrane v torek dopoldne in deloma tudi v torek popoldne. Na prostoru ob semenišču Je bilo tudi danes zelo mnogo borovnic naprodaj. Nekatere gospodinje, ki so nekoliko petičnejše, so nakupile kar po 10 in tudi več litrov. — Po daljšem času je bilo poleg borovnic naprodaj tudi nekaj gob, ki jitn je zadnje deževje tudi prav prišlo. Andrej An to a: B Kaho postanem javen delavec Ljubezen je povrhu tudi velika modrost. Ljubezen namreč odpira pota v srca ljudi in je ključ do nujglobljega spoznanja človeške duše. Glavni vzrok, zekaj hudobni ljudje kljub velikim sposobnostim, ki jih imajo in zlobi, ki jih naganju k deluvuosti, vendar navadno mnogo munj uspejo, kakor bi bilo pričakovati, je v tem, da jim manjka resničnega spoznanja ljudi. Povsod z gotovostjo računajo na sebične in umazane nagibe. Kjer pa teh ni, se zmedejo in se ne znajdejo. Nusprotuo pu ljubezen do ljudi ostri duha in oko tudi za najbolj skrito misli in želje. Kdor ima ljubezen v posebno veliki meri, temu se pogosto odpirajo naravnost čudovita spoznanja iu vednost o človeških stvareh. . Sebičnost pa človeka polagoma poneumi. Tako si moremo razložiti neuspeh premnogih, veliko obetajočih javnih delavcev. Nikar torej nc sledi vodilu onega nemškega pesnika, ki je zapisal: »Ljubim tiste, ki ljubijo mene, in sovražim tiste, ki me sovražijo, lako sem delal doslej in tako bom delal v bodoče.« Sicer pa luliko poskusiš živeti po njegovem vodilu. Prav kmalu boš deležen veliko sovraštva, n zelo malo ljubezni. Ljudje brez ljubezni so dolgočasni in upli-vajo tudi na druge dolgi-časno, četudi imajo sicer velike kreposti. Se tako velike čednosti, med drugim tudi pobožnost, ne pritegnejo človeških src, uko jih ne ogreva l jubezen. Zlasti mladina to nagonsko čuti pa tudi odras'i. Javni delavec, ki ima ljudi rad, bo svojo ljubezen najbolj pokazal tistim, ki so je najbolj potrebni, to so tisti, ki jih svet označuje z »malim človekom«: reveži, preprosto, neuko, delavno ljudstvo in pa otroci. Odkril bo svet, ki je mnogo zanimivejši kakor tako imenovani »višji« sioji in izobraženci, ki navadno sploh niso interesnntni Seveda ne sme takoj računati na ne vemo kakšne zahvale, ker se je »ponižal« med preprosto ljudstvo, temveč naj v vsakem primeru njih ljubeznivo, preprosto naklonjenost ceni tnko visoko, kakor svojo lastno. 2. Zvesto je treba služiti resnici in pravici. Odkrito in iskreno je ireba služPi pravici in resnici brez ozira na sebe ali druge. Kadar gre za pravico, se ne sme delati nobene razlike med velikim in malim, med imenitnim in preprostim, med bogatim in revežem. Prav tako je treba zvesto in vestno izpolnjevati dolžnosti, da ti nihče po pravici ne more očituti sebičnega ko-ristolovst va. To načelo nam pove zelo veliko. Predvsem je jasno, da po tej poti javni delavec ne bo dosegel velikokrat tega kar ljudska govorica označuje z besedo »uspehe. Zaradi svoje premo-črtnosti, prnvicol jubnosti in resnicoljubnosti večkrat ne bo uspel v očeh množice, toda načelnemu možu, kakor je rekel že Thiers, uspehi sploh niso potrebni. Uspehi so nujna nagrada za slabiče, ker bi se drugače zrušili pri javnem delu. Podporno društvo železniških delavcev in uslužbencev pod nadzorstvom »Službeni list« za Ljubl jansko pokrajino od dne 12. junija 1943 prinaša odločbo Visokega komisarja, po knteri je postavljeno Podporno društvo železniških delavcev in uslužbencev za Ljubljansko pokrajino pod nadzorstvo Visokega komisarja. Za nadzornika je imenovan komisarjev odposlanec fašist Itonctli Srplimi, ki mu je bilo poverjeno nadzorstvo nad železničarsjkinii združbami že lani v mesecu novembru. Zaplemba imovine upornikov Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je glede na to, da sta bila Nagodo Andrej in njegova žena Juslina, roj. Pivk, od vojaškega vojnega sodišča spoznana za kriva prevratnega združevanja, pomoči in udeležbe pri oboroženi tolpi in obsojena prvi na 6 let, druga pa na 5 let ječe, odločil, da se jima zapleni vsa premična in nepremična imovina z vsemi zakonitimi posledicami. Program Radio Ljubljana Četrtek, 17. junija. 7.30 Pesmi in napevi — 8 Napoved ča sn Poročila v it,-ili Jan«- lni — 12.20 Plošče — 12.30 Poročila v slovenščini — 12.45 Lahka glasba — 13 Napoved časa. Poročila v italijanščini — 1310 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sli v slovenščini — 13.12 Simfonična glasim — 13.25 Prenon za Nemčijo — 14 Poročila v italijanščini — 14.10 Koncert radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. Slianee. Pisana glasba — 15 Poročila v slovenščini — 17 Napoved času. Poročila v italijanščini — 17.10 Orkester vodi dirigent Angelini — 111.80 Poročila v slovenščini — 1945 Politični komentar v slovenščini — 20 Napoved česa. Poročila v italijanščini — 20.20 AURIANO LUALDI: La firaneeola - 21.20 ADIUANO LUALDI: La no-z.zo di Haura — 22.05 Koncert ljubljanskega komornega dna — Anton1 Trost — klavir, Jan Slajs — violina — 22 4,1 Poročila v italijanščini. Vremenska napoved. 1?. junija (četrtek): po močnem deževju in nevihtah, v popoldanskih urah se bo zjasnilo. Zelo hladno. 18. junija (petek): večinoma jasno, topleje. 3. Prvi stiki i ljudskim mistlclimom. Razen intimnih stikov s soprogom, ki pa so jih ovirale številne obveznosti, carica ni imela nikakega ožjega kroga. V začetku svojega novega življenja je prišla v ožje prijateljske etike s svakinjo, veliko kneginjo Ksenijo. Toda čeprav so bili njuni odnošaji zelo iskreni, njuno prijateljstvo nikdar nI postalo globlje, ker mladi ženi nisla imeli enakega okusa in zanimanja. Tosebno nekaj je carico oddaljevalo od svakinje, česar pa ne bi nikdar hotela priznali: bila Je to ljubosumnost, ker jo velika kneginja Ksenija imela že več sinov in rojslvo vsakega izmed carjevih nečakov se je zdelo carici kakor tih očitek ln ponižanje... To je bil vzrok, da je v duši mlade vladarice nastala velika praznina, ki jo je dovedla do tega, da si je vsepovsod iskala razvedrila. Končno je našla uteho v verskih težnjah, katerih je bila polna njena duša. Vendar pa je ni privlačevala uradna vera, v kateri jo je poučeval oče Janišcv, pač pa ljudski misticizem, v katerem je videla pravo vero ljudskega naroda, lislega mužika »no-sitelja Boga«, ki ji Je bil razodet na dnn kronanja. To razodetje se jo v njeni duši mešalo s pojmovanjem krščanstva, o kakršnem je sanjala ža od svoje mladosti. Bilo Je to čisto in preprosto krščanstvo, ki prezira svet in njegove spletke. Že pripovedovanje njene sestre, velike kneginje Elizabete, je vzbudilo v njej zanimanje za skrivnostni svet romarjev »jarodivjev«, ki so bili nekako po-osebljenje teženj ruskega naroda. Ta tip je našla v ruski književnosti, ki Ji je postajala vsak dan bolj domača in zelo rada bi bila osebno spoznala te božje ljudi in govorila z njimi. Te njene želje ni bilo težko uresničiti. Kljub strogosti policije in zahodnemu videzu mesta, si lahko srečal v Petrogradu na cestah katero izmed teh čudnih bitij, obdanih od praznovernega čoščenja. Služabniki in vzgoiteljice otrok so jih vodili k carici. Na ta način so v dobi, o kateri govorimo, prihajali v palačo daljni Iiasputlnovi predhodniki. Eno izmed teh bitij je bila neka ženska, po imenu Matrijoša Bosonojka. Nihče ni poznal njenega pravega imena, a vsi so jo pogosto srečava 1 i v petrograjskih cerkvah. Bila je vedno bosa in oblečena v grobo platneno obleko, celo v najbolj mrzlih mesecih. Z vso gorečnostjo je molila v cerkvi, nato pa ja pred cerkvijo privlekla iz svoje bisage koščke blagoslovljenega kruha, majhne papirnato ikone, majhne bakrene križce, katere je razdelila osebam, ki so so ji zdele simpatične. Beračem je dajala denar, ki so ga jI podarili dobri ljudje. Večkrat so ji bogatini dajali visoke vsote denarja, ona pa ga je dajala drugim, nc da bi prej pogledala, koliko je dobila. Najbolj Imenitni ljudje so tekmovali med seboj, kdo ji bo nudil prenočešče. Ona pa jo sprejemala vse z enako brezbrižnostjo, Nikdar ni ostajala več kot dve url v kaki hiši. Odšla ] je zopet v cerkev in tam molila. Tako je hodila lz ene cerkve v ! drugo, iz enega mesla v drugo. Že kakih trideset let je živela tako ' in jo že obiskala vsa ruska svetišča. Peš je prišla od sibir-' skih samoslnnov do Kijeva, nalo se je odpravila v Jeruzalem in ' poleni zopet potovala v Sibirijo... Ko je v letih, o katerih govo- rimo, šla skozi Petrograd, je vsakokrat obiskala carico. Prišla je k njej s tako preprostostjo, kakor je hodila k drugim ljudem. Prinašala ji je majhne Ikone, odgovarjala na vprašanja, govorila o Bogu in o srečnem žilvjenju v Bogu, ko se duša oprosti vseh posvetnih vezi. Opisali smo to romarico, da bi pokazali, kako privlačni so biM taki ljudje za carico. Bil je lo nov svet, ki se je odpiral pred njo in ki je potrjeval njene najljubše misli.. Željno je sprejemala ta duh ljudske vere, ki je bil ruskemu narodu tako svojski. Lahko se je brez skrbi predajala tem užitkom, ker ti ljudje niso zahtevali ničesar in niso predstavljali nobene nevarnosti. Še nek drug tak »prijatelj« jo pogostokrat obiskoval carico, Bil je to neki Mitja, ubog slaboumen človek, ki je tako zelo jecljal, da skoraj ni mogel govoriti. Tudi ta ni prosil ničesar. Sedel je na tla ln se^ igral z otroki in mrmral molitvice, ki jih je komaj bilo mogoče razumeti ... Morda se zdi čudno, da se je princesa z angleško vzgojo In visoko Izobrazilo mogla dobro počutiti v tem okolju, ki je spominjalo na nekdanje carice. Treba je pripomniti, dn ti spomini niso imeli v sebi za carico nič neprijelnega. Ravno nasprotno. Bila je srečna, da so je mogla nekako zvezali z izročili le preteklosti in le Iskala v njej skrivnost ruske duše, s katero se jo hotela spojiti. To ji je brez dvoma treba šteli v čast. Z vso dušo je želela, da bi postala prava narodna vladarica. Bila je mnogo manj koznio-politična od marsikatere prejšnjo carice. Kakor smo videli, je želela, da bi postala »mati carica«, ljubljena od preprostega ljudstva, ne da bi se ji bilo Ireba brigati za visoko družbo. Ta misel je predstavljala glavno privlačnost, ki jo je Imela 7n carico pravoslavna vera, predvsem ljudska vera, bolj kot veličina lilurgičnlh obredov. Kapela v čast Fatimski Materi božji prva v ljubljanski škofiji postavljena in slovesno blagoslovljena Nedavno smo brali v »Slovenskem domu« | v cvetju. Nato pu- je gospod župnik še eukrut na kuko čudovito lep način je stopilu to leto posvetil Materi božji vsuk posamezni stan po-vsa dobrepoljska dolina pod varstvo Matere 1 --.i.-i- :- 1 -.--i-n. — božje. Podobna, nič manj pomenljiva cerkvena slovesnost je bilu pretekli ninkoštni ponedeljek v Št. Lovrencu ob Temenici. Tudi v tej župniji so se pod vodstvom domačega neumornega gospoda župnika Antonu Oblaka, ki že 37. leto dvigu gospodarsko in duš-nopastirsko to župnijo, z vso vnemo pripravljali skozi pet mesecev na slovesno posvetitev brezmadežnemu Srcu Marijinemu, ki je bilu obenem z drugimi župnijami v škofiji zadnjo nedeljo v mujniku. Posebno slovesni pečat pa so sklenili Šent-lovrončani vtisniti tej posvetitvi kot rečeno na binkoštni ponedeljek. V ta namen se je posrečilo gospodu župniku postuviti s pomočjo požrtvovalnih faranov novo, prostorno kapelo tik farne cerkve, po načrtu g. monsig. Jožefu Dostula, v fnst Fatimski Muteri božji. Kip, čigar posebej neskončno mil, malo nugnjen, z rahlo žalostjo oblit obraz dokazuje, da je delo res umetniško, so nuročili iz Italije (ortisej - obletter). In to novo kapelo in kip so slovesno blagoslovili po lopo zasnovanem vzporedu: Po opravljenem sv. rožnem vencu v cerkvi, je g. župnik v pridigi spodbujal nuvzoče farune, ki so do zadnjega kotička napolnili ccrkev, k hvaležnosti do Matere božje zu že doseduj župniji izkazuno varstvo in še k večjemu nadaljnjemu zaupanju do Nje. Nnto je vpričo enujstih nnvzoenih gg. duhovnikov izročil pri oltarju Matere božje tri lepe vence v beli, rdeči in zlati barvi kot simbol treh delov sv. rožnega venca in svetinje sv. Dominika in sv. Terezi je Deteta Jezusa (vse dur čč. sester karmeličank iz Sein) na ličnih blazinicah trem mladenkam, da jih nesejo v procesiji. Druga dekleta pa so vz.dignilu na no-silih novi kip Fatimske Matere božje, nn kur sc je razvila procesija — številna kot je šent Lovrenc najbrž še ni videl — po vnsi do bližnje, že pred tridesetimi leti sezidane kapelice v čust brezmadežnemu Srcu Marijinemu. Toplo junijsko sonce je obilno sipalo svoje žarke na udeležence, ki so s še toplejšimi čustvi v srcu prepevali litanije M. b. in Marijine pesmi. Pri tej kapelici so vsi navzoči po kratkih spodbudnih besedah gospoda župnika glasno zu-molili apostolsko vero in obnovili krstno obljubo. Nato se jc procesija vrnila k novo zidani kapelici, nakar je bila blagoslovljena nu zelo spodbuden način. Blagoslovljen je bil tudi kip- Ko so kip postavili na oltar, je najprej vsaka vas posebej položila k Marijinim nogam med petjem Marijinih pesmi lep venec, ki so jili polagale dekleta, kot zastopnice posameznih sebe j. V kratkih, jedrnatih stuvkih je označi pomen in važnost posameznih stanov in kot simbolični spomin zaveze z Marijo izročil vsakemu stanu nekuj tegu, kur pripada Mariji, in sicer: duhovnikom kot varuhom presveto e vhu-risti je N jenega Sina Jezusu, možem kot očetom in gospodarjem Marijino roko. fantom v znak neoinadeževane mladosti Njen beli, zlntoblešče-či plašč, muteram - trpinkam sveti rožni venec, dekletom kot simbol čistosti Marijino srce, in nedolžnim otrokom, ki potrebujejo posebnega varstva, Marijino naročje, Genljivo je bilo poslušati, kako pobožno je po izročitvi teh simboličnih dejanj vsak stan odmolil molitvico O Gospa moja..., in so pevci zupeli kitico primerne Marijine pesmi. Zu sklep slovesnosti sta kratko spregovorim še dva gg. duhovnika iz. Ljubljane. Ni dvomu, da bo tu slovesnost zapustila v srcih dobfih Šentlovrenčanov trajen, neizbrisen vtis in du bodo še njihovi potomci, ki se bodo zbirali ob kapelici, ki je bilo kot prvu postavljena v ljubljanski škofiji v čast 1'ntimski Muteri božji, z lepim spominom govorili o tem dnevu. Marija pu nuj vrača njim in njihovemu župniku vso požrtvovalnost s svojim obilnim materinskim varstvu in. Župniku Janku Komljancu v spomin * 24. VI. 1892 — t 17. VI. 1942 Prav malenkostno je, kar vem povedati o prečenskem župniku Janku Komljancu, ki je v pravem pomenu besede dal življenje za svoje ovce. Poznal sem ga samo približno dve leli. Bil je preprost, ljubezniv, brez. narejenosti; človek, ki ve, kaj je prav; ki nič ne dvomi o tem da je evangelij, k t ga oznanja po svoji stanovski dolžnosti, edina pot do sreče na svetu za posameznika in za narod. Zato so je ves predal svojemu poklicu. Sončna narava! Človek, ki je jasen v sebi in ki k tej jasnosti neprisil jeno vodi tudi druge z. besedo in zgledom, vedno pripravljen, da za svoje jasno spoznanje zastavi tudi svoje življenje. Tako iili jo sum pripovedoval menda na belo nedeljo 1941: »0 veliki noči nisem nič pridigal, ampak sem brez komentarja na prižnici prebral iz svetega pisma zgodbo Makabejskih bratov.« Kdo bi liil takrat mislil, da bo ta pridiga prav posebno aktualna za pridigarja samega, enega naših številnih Maka-' bejcevt V začetku junija 10-12 se je v Novem mestu izvedelo, da je med tistimi, ki so jih določili partizani za smrt, med prvimi župnik Koinljanec. Prijatelj iz Novegu mesta mu je svetoval, naj se umakne iz Prečne. S tem prijateljem sva ga obiskala v Prečni dne 7. junija 1942, torej deset dni pred smrtjo. Prijatelj ga je ponovno vabil, naj se umakne vsaj za nekaj časa. Janko je povedal, da natančno ve, kako ga imajo zapisanega smrti. Toda on ostane nu svojem mestu, pri svojih faranih. Pripravljen je svoje življenje odločno hraniti toda moje življenje, bom ostal živ. Če ga pa ne potrebuje, boni umrl.« Vse lo je pripovedoval tako vedro in mirno, kakor da bi ne šlo zanj. Vsega se je bil pač izročil v voljo dobrega Očeta, brez. čigar dopustitve 110 pade las z glave. Seveda pa človeku, ki je Janka že dalj časa poznal, ni oslalo skrito, itu so Jankovi živci mnogo prestali v zaporednih nočeh, ko je namesto počitka stražil dom in se prav dobro zavedal, da 60 napovedi partizanov resno mišljene. Dne 12. junija se je iz zanesljivega vira raz- Kristusov mir Kakor ob prejšnji, tako se tudi v sedanji svetovni vojni oglašajo duhovi iz najrazličnejših miselnih taborov iu očitajo krščanstvu, da je odpovedulo, du njegovo poslanstvo ili uspelo in se znto mora njegov nauk umakniti novejšim, bolj življenjskim nu/oroiu in sistemom. Ne glede na to. du taki očitki prihajajo skoraj izključno i/, krogov, ki krščanstvu niso nikoli poznali ne v njegovem bistvu ne v njegovih učinkih, sc je treba nekako čuditi smeri nekega tlela sodobne inteligence, ki iz. številnih življenjskih izkušenj ne prihaja bogatejša na spoznanju, temveč še bolj zakoreninjena v zmoti. Eden argumentov, ki daje tem izobražencem i povod zu očitanju, je ta, da krščanstvo kljub i dvntisočletnemu obstoju ni moglo zu trdno iu 4 stalno uveljaviti miru. Krščanstvo oznanja Iju-} bežen do bližnjega in medsebojni mir in zaupn-4 nje, n te ljubezni, tegu miru in tega zaupanja ' ni. Kuj je boljši doku/, zu to, da je krščanstvo odpovedalo, da ni kos sodobnim življenjskim razmeram, ki potrebujejo močnejšega iu bolj »vitalnega« sistemu! Seveda tako očitanje razodeva veliko nelogičnost. Ce krščanstvo oznanja ljubezen in mir, u te ljube/ni iu tegu miru lii, je kriv tisti, ki krščanstva ne posluša, n ne krščanstvo, ki ljubezen iu mir oznanja. Ce je na svetu hudobija, ni te hudobije kriva resnici«, ki oznanja dobroto. Krivi so ljudje, ki se rajši oklepajo hudobije kakor dobrote, rajši luži kakor resnice. Očitek padu torej nu/.uj, od koder je prišel. nesla govorica, da je nevarnost za Jankovo življenje i postala akutna in da naj se mu sporoči, naj č ni- i \ |,„|j /motno in usodno je pojmovanje, prej izgine iz Prečne. Prijatelj mu je naslednji d"" 1 ■ • - *- ! «- --------m ....... .i—: .. t^*..- vasi, tuko da je bil kip Matere bo/je kmalu ves I umakniti se noče. Izrazil se jc: »Ce Bog potrebuje Novo otroško igrišče v Tivoliju že zeleni Ljubljana, 16. junija. zaradi potrebnih pritiklin še prezidavajo, bo rešena Velik del otroškega igrišča ob tivolskem rib- tudi zadnja naloga. Pogled na veliko kamnito niku je že popolnoma urejen. Zasejana trava je školjko s štirimi curki pitne vode jc prav ljubek, zlasti na zgornjem delu igrišča nad ribnikom žc Odtod se vije mal potoček po dolgi strugi do lepo ozelenela in sedaj močno poganja tako, da okroglega otroškega čolotališča, od koder odteka bodo v kratkem zelene trate lahko sprejele mla- voda zopet naprej po vijugasti strugi v ribnik, dež. Zgornji del igrišča je v resnici nadvse ljubko . Mamice žc komaj čakajo, kdaj bodo lahko po-urejen in ko bo dograjena še garderoba, ki jo I vedle drobiž na to igrišče. To bo vcscljcl iii- prej izgine iz rrecne. rrijaieij mu je uuaieuuji tian to sporočil, seveda brez uspeha. Dne 15. jun. je bil dopoldne Jankov Novem mestu. Povedali so mu, da se je izvedelo, da ga bodo v noči med 15. in 10. junijem partizani napadli. Nujno so m ti svetovali, naj to noč no ostane več v Prečni. Seveda: Janko' je sedaj smatral svojo navzočnost v župniji za bolj potrebno nego kdaj /emlji poleg "dobrih" tudi hudobni ljudje, in ti koli poprej. Ni bral o Makubejcih samo poslušal- M. |„',do vedno borili proti dobrim. Krščanstvo s ceni, bral je tudi sebi. Ostal je doma v Prečni; na- svojim nastopom ui izločilo hudobije s sveta, pač lueraval je pa spati izven župnišču. Napada pa ni pU prineslo resnic.' in milosti, ki se jih ljudje pričakoval takoj v prvih večernih urah, ampak po- 1 oklepajo ali ne po svoji svobodni volji. S tem zueje. Tu se je pu zmotil. Vsa družina je bila v p„ |ll(|j ,,; uposluvilo zunanjega miru, soj ni župnišču še pokonci, kajti imeli so navado, da so „,,- pozno večerjali in nato molili večerno molitev. Bilo je približno pol desetih (po poletnem času); ker je bilo oblačno in se je pripravljalo na dež, je mrak že prehajal v temno noč. Takrat je neopaženo prišla v bližino župnišfa četica partizanov; očividec je sodil, da jih je bilo kakih dvanajst. Dva od njih sta vstopila v odprto župnišče, dobila župnika v kuhinji golorokega in seveda brez lovske puške in sta ga pozvala, naj gre ž njima. Šel je ž njima brez suknjiča. Obenem sta partizana vzela s seboj tudi 21 letnega župnikovega hlapca Alojzija Pašiča. rojenega v Semiču. Odvedla stu ju pod kozolec, tam ki gu imajo ti in še marsikateri drugi o krščanskem miru. Mislijo namreč, du je krščanstvo nekako brezpogojno prineslo na zemljo zunanji mir, ki gu je treba dobro ločiti od notranjega, krščanstvu svojstvenega. Mir je namreč dvojen: notranji in zunanji. Zununjegu miril ne bo nikoli nu zemlji v popolni meri. Vedno bodo lin kako magično, snnio od sebe odpravilo i/, človeških src napuha in častihlepja, lakomnosti in sovraštva, ki povzročajo rnzprtije in vojske. Zato tudi Kristus loči zunanji mir od notranjega, ko pravi: »...svoj mir vam dum; ne kakor ga daje svet, ga vam dam jaz...« Še celo več: izrecno govori, da ti i prinesel ua zemljo miru v zunanjem pomenu besede, temveč celo meč razponi. Evangelist Matej takole navaja njegove liesede: »Ne mislite, da sem prišel znto, da prinesem na zemljo mir; nisem prišel, du prineseni mir, ampak meč. Prišel sem namreč, da ločim sinil otl očetu in hčer od matere in sunilo od so ju zasliševali približno pol ure, in sicer najprej j tnšče.« Evangelist Luka pa piše še bolj izrazito: so mu prinesli iz žup- f »Menite li. dn sem prišel prinest mir nu zemljo? hlapca, nato župnika, nišča tudi suknjič, ko je začelo deževati. Nalo so župnika in hlapca odvedli na Kal pri Prečni. Kaj se je pozneje zgodilo z Jankom, vsaj meni v podrobnostih ni znano. Neka oseba je pripovedovala, da je v tej noči videla Janka na Kalu, ko jo Ne, rečeni vam, ampak ru/.por! Odslej jih ho namreč v eni hiši pet razprtih: trije se bodo razprti proti dvema iu dva proti treni; oče bo proti sinu in sin proti očetu, innti proti hčeri in hči proti materi, tašča proti svoji snahi in snaliu proti tašči.« Ta mir, o katerem govori tu Kristus, je /u- cm in z bratoma Murgljema. Zdrobljena mu je \ nnnji mir. I/, tegu je dovolj i a/vidno, da Kristu-bfla desna spodnja čeljust in ličnica ter zadnji del f '!". ™A lobanje. Manjkala 11111 je pa tudi gornja ustnica. K uradnemu zapisniku o stanju, v kakršnem se je našlo Jankovo truplo (bil je že priobčen v časo- šel pit votlo; bil je zaprt v nekem skednju. Z robcem si je brisal pot s čela. Pokopan je bil pod 4 gradom llmeljnikom v enem grolni s svojim hlap- 4 nega zunanjega miru. Ta mir numreč ruši horhu med dobrimi in med hudobnimi. Ce bi vsi sprejeli Kristusov jarem, tedaj bi res izginilo leglo razprtij iu bi mogel zavladati obči mir. A liu- plsju), naj dodam samo to, da je bilo truplo po- w ,,-..- . . . , , , ,„,,; ! 1 '' J ■. —_ tr.i „:-.'_: .!„_ J dolini bodo vedno na svetu, zato bo vedno tudi datke v katalogu o njegovem zrelostnem iz.pilu na 4 Dobri so celo mnogokrat dolžni, da sami ne- kopano v samih spodnjih hlačah. Kot rojstni dan , . . je bil naveden 26. junij 1802. Primerjal sem po- 4 l>ocelo rnzporov. novomeški gimnaziji. Tam stoji, da se je rodil dne 4 kako delajo ru/.por zurudi dobre stvuri. Dolžni 24. junija 1892, torej prav na god svojega patrouu 4 so uumreč, da sc /.operstuvljajo /lu iu hudobiji. Janeza Krslnika. Teden dni pred svojo petdesetletnico se je Janko preselil k Makabejskim bratom. Naj živi skozi stoletja v enakem spominu kakor Makabejci! I. Dolenec. in čeprav nulete na gluha ušesu, se morajo kljub tenm žrtvovati v borbi zoper zlo. Vztrajati morajo v dobrem, čeprav nnstujujo zaradi tega spori, nesoglasja in mnogokrat tudi razprtije. Pač pa je Kristus prinesel nn svet oni mir, J ki ga svet ne more dobro pojmovati in ki je tudi Maksimalni cenik za tržno blago 4 P"'11"«« vsakega drugega, zunanjega miru: mir , - i srca, mir vesti. Prav. zunanji mir je le posledica (Veljaven za blugo pridelano v Ljubljanski f „„(,.„„jega. duševnega miru. 'lega po more dati pokrajini.) .. J le krščanstvo, nobena druga sila, noben drug \isoki konusariat zn Ljubljansko pokrajino f življ(.njsUi nazor n|j sistem, kajti le krščanstvo v Ljubljani je dne 11. junija t. 1. Mil 2 st. f moro ol-.jsljti človeku krivde in 11111 vrniti sklad-362/11 odobril naslednje tržne cenc veljavne v f nost v rnz(ivojeno bitje. Kdor bi torej hotel /11-Ljubljani, veljav no \ nnnji mir, tuko med posuuiezniiui socialnimi od 14. 6. 1943-XXI dalje. \ plastmi, kakor tudi med narodi, tu mora najprej Kislo zelje kg po 4.— lire. kisla repa 2.30, i priznati potrebo notranjega duševnega skludju, glavnata solata 4.—. radič 5.—, špinaea 3.33, J ki gn prinaša le krščanstvo. Očitek, da je krsčnu-ohrovt 3.—, domača cvetača 3.33, nova kolerabi- i stvo odpovedalo, češ dn ne more svetu dati truj-ca 3.—, redkvica, rdeča bela 5.—, grah b,—, do- 4 nega zunanjega miru, je torej ne samo neuprn-mači beluši 7.60, rabarbara 6.—, peteršilj 4—, i v ifen, temveč zadeva mimo stvari. Krščanstvo je nova rdeča pesa brez perja 3.—, nova repa brez i prineslo na svet notranji nnr. Hudobija pa ta perja 2— šopek juhne zelenjave 0.30, čebula i mir ruši in znto zanaša med človeštvo razprtije, 2 80, šalota 4.—, novi češenj z zelenjem 4.30, 4 sovraštvo, prepire in vojske. Krščanstvo se bori hren osnnžen kg 4.— lire, borovnice liter 3,— lir, gozdne jagode liter 10 lir, češnje I vrste kg 6,— lir, češnje II vrste kg 5 lir, jajca komad 2.30 lir. proti hudobiji, hudobija proti krščanstvu in še sama med seboj. Borba bo končana le ob koncu stoletij, ko bo izvedena dokončna ločitev in s tem upostavljen tudi trajni mir. v KULTURNI OBZORNIK Nova vzgojna knjižica za mladino Albert Goosens D. J.: Življenjske smernice. I. Za vsak dan. Izdala Marijina kongregacija duhovnikov in bogoslovcev v Ljubljani 1943-XXI. Vendar smo dobili dobro vzgojno knjižico za dora&čajočo mladino! Drobna, le 90 strani obsegajoča knjižica začenja vrsto praktično vzgojnih priročnikov za samovzgojo katoliškega dijaka. Take literature imamo pri nas še bore malo, saj smo vprašanja katoliškega vzgojeslovja precej mačehovsko obravnavali! Med slovenskimi deli imamo Vrtovčevo knjigo »lz tistih dni«, Jakličevo »Svetlo poU. marsikaj v Salezijanskih knjižicah, med prevodi na prvem mestu nekaj izvrstnih spisov pokojnega škofa Totha in še nekaj, drugo pa je večinoma raztreseno po revijah in mesečnikih. Pričujoča knjižica, menim, vse poseka po neposredni praktičnosti. Zrasli je morala, kakor moremo soditi po vsebini, v belgijskih dijaških vzgojnih zavodih. Od treh delov, Ui imajo v izvirniku naslov >D i red i ves«, je zdaj izšel prvi. drugi o vzgoji uma in tretji o vzgoji volje -pridela za njim. Svoj namen knjižica označi sama v jirvih stavkih uvoda: »Postati hočeš mož. Svojo nalogo hočeš dobro opraviti. Dobro voljo imaš in možnosti tu tudi ne manjka. Ne veš pa dobro, za kaj bi jih porabil, in tudi ne. kako bi se lolil dela. Sedel si za krmilo — samo zemljevida ti manjka. V tej knjižici ga boš našel.« Za dobrega katoliškega študenta torej je namenjena 1 Knjižica spremlja fantovo življenje od jutra do noči. (lovori o vstajanju, napravljanju, dnevnem načrtu, jedi. oddihu, razgovorih, šoli, učenju, delu, dnevnem redu, žrtvi in počitku; kajpak da tudi o molitvi, maši, zakramentih in celo o duhovnem 1 branju, duhovnih vajah, premišljevanju in spraše- j vanju vesli. j Prednosti knjižice so v tem, da je predvsem neposredno praktična. Pozna dejanske dijakove ležave in ugovore ter jih rešuje. Poznt dijakovo zanimanje in govori za dijakov svet misli in sanj. Brez doktrine, nazorno, domače, s primerami iz, dijakovega življenja, živahno, jedrnato in možato. Nadaljnja prednost, ki jo današnji teoretski pedagogi v načelu radi poudarjajo, je ta, da izvaja nlavne dolžnosti iz dogem in naravnih resnic. Mojstrsko upošteva psiho mladega dijaka, združuje higienske predpise z etičnimi dolžnostmi in pokaže njih skladnost. Tudi fantovsko odločen, jasen in z, otipljivimi primerami opremljen slog, ki ga pisatelj z lahkoto oblvada in so ga tudi prevajalci zvesto ohranili, bo dijaku zelo všeč in zato tudi knjižica. Samo en primer nazornosti iz, poglavja o delu: »Človek, pravi Job, je rojen, da dela, kakor Ptič. da leta. So ptiči, ki ne letajo: pure, gosi, pingvini. Če hočeš mednje, prosta ti pot. Toda tedaj nehaj biti ponosen ili vdaj se njihovi usodi.« Prevajalci so knjižico priredili za naše razmere, zato govori knjižica o .slovenskem' materinem jeziku in podsiavlja naših osem gimnazij, kar je v izvirniku drugače. Prevod beroš tako. da se komaj zavedaš, da je le prevod. Kjer ima izvirnik seznam praktičnih knjig za nadaljnje delo, n. pr. pri jioglavju o duhovnem branju, prevod za naše prilike pravilno izpušča. Kongregacija bogoslovcev ljubljanskega semenišča je s to knjižico pridružila svojim izdajam lepo in koristno delce. Izdala je doslej že tale dela: Lintellovo Staršem in vzgojiteljem, Marija Kraljica src, Knezoškof dr. A. B. Jeglič (za 20-let-nico 1918). Sv. Gabrijel Žalostne M. b., Eymar-dova premišljevania Presveli Zakrament v dveh zvezkih, novo izdajo filofije. Mou«abicjeva Pre- mišljevanja ob sv. rožnem vencu in obred mašni-škega posvečenja, ki izide v kratkem v novi izdaji. Temu delu se prevod Goosensovih Življenjskih smernic aii Direktiv častno pridružuje. S tem izvršuje ta kongregacija lepo apostolsko delo. Želel bi le. da bi bila zunanja oprema knjižic izvirna in prikupna, zakaj pri nas smo v tem pogledu razvajeni in tudi dijak jo bo potem še rajši jemal v roke. J. P- Mara Tavčarjeva: Biba Zadnji čas sta izšli dve mladinski knj,yi: prevod znane italijanske otroške knjige Collodijevega Pinocchija pod naslovom »Trdoglavčekc ali dogodivščine lesene lutke (prevel Jos. Meze) v založbi Učiteljske knjigarne, Tiskovna zadruga pa je v zbirki ,Polica za male' izdala otroške pesmi Mnre Tavčarjeve »Biba*. O Colodijevetn »Trdoglavčku« ne bomo še posebej pisali, ker je vsem dobro poznan, kajti v slovenščini je izšel že v več prevodih in pod raznimi imeni: zdaj Storžek, zdaj Buratino, zdaj Lesenjača itd., vsak prevajalec 11111 da drugačno ime. Tako je Pinocchio pri nas že dolgo znan in priljubljeno čtivo ter na moramo samo priporočati, kajti zanimiva zamisel ter humor, ki ga preveva, je še vedno živ in zelo primeren za deco. Tako bo tudi novi prevod gotovo dobrodošel naši mladini, ki ga bo lahko primerjala s po Ljubljani zelo znanim in branim originalom. »Biba« pa je pesniška zbirka Mare Tavčarjeve, te dobro znane mladinske in prigodniške pesnice v slovenskih dnevnikih. Pred kralkim smo brali njeno lepo pesem »Mesija«, ki gotovo izpričuje velik pesniški dar ter jo dobro uvršča med naše ženske pesnice. Predvsem pa je Tavčarjeva otroška pesnica, ki se odlikuje po gladko tekočem verzu, čistih rimah in veselem razpoloženju ler nazornem humorju, ki je nikdar ne zapusti ler le redko kdaj pade v moraliziranje. Večina iz teh pesmi je zdaj sestavila posebno zbirko ter jo dala v svet pod naslovom »Bibat v lepi opremi, Ui jo je oskrbel s številnimi lesorezi inž. O. Gaspari, zaradi česar je izšla kot prva slovenska mladinska knjiga tudi še v posebni bibliofilski obliki. Junakinja le pesniške zbirke je deklica Biba, ki so noče učiti, doživlja po svoje karneval 111 zdravnika, obišče čevljarčka, potem pa gre po svetu in srečuje polžke in palčke, so zamika v nebo in zvezde, gleda palčke, ki love ribe in žabe, srečuje bnračke in kralje, pastirčke in luno, se uči kuhali in spozna na Pogorju, da hi se le morala učiti, pa vendar roma še dalje, dokler se ne poroči s palčkom Tomom, ki jo popelje po bučni svatbi na svoj doni. Toda to zaporedje zgodbe lii dosledno izpeljano, tudi ni /.godba vase zaključena, tako da bi se lahko govorilo o smislu zasnove, temveč je treba vzeti pesem vsako zase. In kakor so •motivi razmeroma skromni in znani v splošni mla-deniški liriki (polžek, palček), so pesmi dobre in tekoče, nekatere pesmi pa se naravnost vidno odražajo iz. podobne povodnji otroških pesmi. Te bi bile Biba — kuharica, Biba in luna, Biba in zvezde, Bic in biba. Zaključna Biba roma pa ima v sebi zametke za naravndst slovensko pravljično otroško povesi, ki bi jo že zdavnaj morali imeli, pa je še nihče ni ustvaril. Knjiga je bogato ilustrirana 7. lesorezi in!. 0. Gasparija, kar daje zbirki posebno veljavo in ceno. Knjiga, Ui je skoraj slikanica, spada gotovo na »polico za malčke«, kakor se naziva zbirka, v kateri je izšla. Ob lej priliki naznanjamo, da ima Mara Tavčarjeva v četrtek, to je danes zvečer, svoj literarni večer ob 19 v Frančiškanski dvorani, Ujer bosta brala njene pesmi Vaciav Hrriaj in Mrla Pugljeva, vmes pa ho izospa profesorica Bizjakom zaigrala lmkaj klavirskih točk (Cuija. Giiega in Borotbna). To bo prvi literarni v°čer pesnice, Ui se že od leta 1905. uveljavlja v slovenskem periodičnem tisku ter bo zato gotovo vzbujal zanimanje. UL $hJ0&*ie novice Koledar Četrtek, 17. rožnika: Adolf, škof; Nikander, mučenec; Gundulf, škof; Sabel; mučenec. Petek, 18. rožnika: Kvatre; Mark in Marceli-jan, mučcnca. Lunina spremembai ščip: 18. rožnika ob 6.14. Ilerschel napoveduje spremenljivo vreme. Zgodovinski paberkl 17. rožnika! 1. 1704. se je rodil v Bristu v Dalmaziji hrvat- i ski pesnik Andrija Kačič Miošič. Po poklicu duhovnik - frančikan je nadaljeval prosvetno delo svojih redovnih bratov v Bosni. Hotel je narodu pokazati njegovo preteklost, zlasti junaške boje s Turki; zato je napisal knjigi Korabljica in Razgovor ugodni naroda slovinskoga. Prva je kronika v prozi od stvarjenja sveta do Kačičevega časa. Druga knjiga, ki je mnogo važnejša, jc kronika v prozi in verzih od legendarnega junaka Ilirika do 18. stoletja. Hotel je narodu pokazati zgodovino, kakor jo je narod v svojih pesmih sam zgradil. Sprejel jc v knjigo več narodnih pesmi, druge pa spesnil po njihovem načinu. Razgovor je postal prava narodna knjiga — 1. 1S99. je umrl v Ljubljan iglasbenik Belar Leopold, rojen 27. oktobra 1828 v Idriji. Študiral je v Idriji in Ljubljani ter služboval kot učitelj v Cerknici, Borovnici in Brezovici, odkoder je odšel v Ljubljano, kjer je postal vodja II. mestne deške šole. Leta 1877. je postal šolski nadzornik za Kranjsko, kar je ostal do leta 1839., ko je stopil v pokoj. Ob tej priliki io bil odlikovan z zlatim križecm za zasluge in je postal častni ljubljanski meščan. Glasbe se je učil v Idriji pri A. Krašnarju, nato v Ljubljani pri Gašperju Mašku. Prve skladbe je priobčil v »Ceciliji« leta 1859. V Ljubljani jc prevzel vodstvo cerkvenega zbora pri sv. Jakobu in bil močna opora cerkveno-glasbeni reiormi. Zložil je dolgo vrsto skladb, toda večinoma so ostale v rokopisu. Najpopularnejša je mašna — Oče večni v visokosti. Cerkvene skladbe prevladujejo tako po številu kot tudi po kakovosti. Mnogo skladb se ie izgubilo ob prevratu; vseh Belarievih umotvorov bi utegnilo biti nad 50; večinoma so bile shranjene pri Sv. Jakobu. Novi grobov! + V Ljubljani ie umrl gospod Avgust Jcranče, odnadzornik policijskih agentov v pokoju. Pogreb o v četrtek, 17. junija ob pol petih popoldne iz kapelice sv. Petra na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. Naj počiva t miru! Žalujočim naše iskreno sožaljcl Ljubljanski komorni trio koncertira Skoraj že ob koncu koncertne sezone so nam pripravili lep večer komorne glasbe trije znani umetniki, ki sestavljajo Ljubljanski komorni trio; to so: Albert Dermelj, Ccnek Šedlbauer in Marijan Ltpovšek. Zal, ni bila dvorana tako zasedena kot bi po tehtnosti sklatili in po kvaliteti izvajanja upravičeno pričakovali. Po letošnjih številnih koncertih, ki so bili nad V6e pričakovanje častno obiskani, se je ob koncu 6ezone le pojavila v občinstvu neka utrujenost in prenasičenost, ki je v neki meri opravičljiva; škoda je le, da je ravno tako dobro pripravljen koncert deležen majhnega obiska. Vsi trije igralci so nudili vseskozi dovršeno isro. Violiuisla Dermelja poznamo že iz mnogih nastopov na koncertih in v Operi; njegov ton osvaja poslušalca s svojo toploto, fineso in precizno izdelanostjo; ob Dernieljevem igranju občuti poslušalec skoraj neko fizično ugodje, tako neposredno doživlja njegovo igro. Tudi čelist Šedlbauer nam jo po 6vojih uspelih nastopih dobro znan; na tem koncertu sicer ni imel toliko izstopajočih mest, da bi se solistično močneje uveljavil, bila pa je ravno to njegova odlika, kakor tudi odlika ostalih dveh igralcev, da je v podreditvi svoje osebnosti koristil skupni igri. Marijan Lipovšck jc pri klavirju izvrstno reševal 6vojo nalogo spremljevalca in posredovalca med obema solističnima inštrumentoma; nikjer preveč tona. nikjer premalo, vse je bilo skrbno odtehtano in odmerjeno, obenem pa vse tako naravno tekoče, da se je poslušalec mirno predal uživanju posameznih umetnin. utinnn n iTinmn i ih nnti t; n i: mu tTtmiiniTtiH hi s rnrr»f miTtrfni m i tiit^Oiitt sTnRTTmiT"n*'ii!H i*11"*!:; l i mnti siji nTPrntfmiTfTnifl [Hirmnti nfff^Vfiit Izšel je izviren slovenski roman « »Argomii kot 53. zvezek Slovenčeve kn jižnice. — Spisal R a d i s I a v R u d a n — Stara grška zgodba junaka Jnzona, ki je s svojimi Argonavti šel iskat v Kolhido zlato runo in ki se jo vračal v domovino skozi Ljubljano in Vrhniko, je kolikor toliko znana. Pisatelj nam podrobno opisuje to pot, polno napetih junaških in ljubezenskih zgodb, ki so jih doživljali Jazon, junak Hcrakloj in božanski pevec Orfej, divji hoji z amaconkami, harpijami, trojanskimi junaki itd. Spored je nudil tri dela: Beethovnov »rio v c-molu op. 1, št. 8, nekoliko na vzore prednikov (Mozart!) naslonjeno skladbo ki pa v zasnovi že daje slutiti bodočega mojstra; nato Pizzettijevo Septembrsko rapsodijo, slikovito in deloma programsko mišljeno skladbo, ter znameniti Dvohikov trio Dumky, poln naglih dinamičnih, ritmičnih in melodičnih prehodov ter nasprotij. Umetnikom, ki eo vse te skladbe interpretirali slogovno in glasbeno pravilno, gre vse priznanje. M. T. nil na 760.4 mm. V 24 urah j« padlo 47.8 mm dežja v središču mesta po ombrografu na univerzi, v Trnovem«pa po podatkih vremenske opazovalnice na Opekarski cesti celo 51.3 mm. — Nesreče na deželi. Pri poštnobrzojavnl upravi nameščeni delavec, 20-letni Marjan Kumer, stanujoč na Galjevici, je bil zaposlen pri popravilih brzojava na Verdu pri Vrhniki. Nesreča je hotela, da je Kumer padel z brzojavnega droga. Pri padcu je dobil hude notranje poškodbe ter je bil takoj prepeljan v ljubljansko splošno bolnišnico. — Na Krki bivajoči 70-letni mizar Vidic Anton se je med delom hudo poškodoval na levi roki. — Puš Marjana, 70-letna zasebnica, stanujoča v Šmarju na Dolenjskem, jc padla in si zlomila levo nogo. — V Vidmu na Dolenjskem se je s kropom hudo opekla po levi nogi 8-letna posestnikova hčerka Cilka Mustavarjeva. Neobvezno za noKup bodo Knjige v ^nfiriarm 7|lf f k Iftff že od jutri (v petek) naprej vsakomur na og'ed IliSglgJtil «»1 — Narodni pregovori o sv. Primožu. Do svetega Primoža oves meži (slabo raste), po svetem Primožu pa znori (začne bujno rasti). — Sv.-Primož gobe seje. — Sv. Primoži Kam kimaš? Grem gobe sejat, sv. Lenart za mano orat. (Tu je gotovo pomota, ker je sv. Lenart šele 6. novembra.) — Sv. Primož rž za uho udari (da začne dobivati zrnje). — Sv. Urban (25. maja) gobe seje, sv, Primož (9. junija) jih pa pobira. — J S. — Po močnih nalivih hladno. Po primerno vročih binkoštnih praznikih sc je vreme naglo spremenilo na deževje. Ze v torek opoldne se je nad mestom in bližnjo okolico vlila huda ploha. Gostokopičasti oblaki so pridrveli nad Ljubljano od polhovgrajslte strani, kjer je mo.ala biti hujša nevihta. V daljšem presledku je sledilo nato lepše vreme, toda ponoči so se zaporedoma vrstili nalivi za nalivi. Ozračje se je močno ohladilo V torek je bila zaznamovana najvišja dnevna temperatur* + 23° C, v sredo pa jutranji minimum +10.8" C, v Trnovem je bila v torek najvišja +23 4°, v sredo najnižja +10.6" C. Barometer sc je nekoliko dvig- — Za nove osebne legitimacije Vam izdela fotografijo hitro in lično Koto B e m — >Vol-lovu ulica 6. — Izpred malega kazenskega senata v Ljubljani. Pred dnevi sta bila pred malim kazenskim senatom zaradi zločina tatvine obsojena dva drzna uzmoviča. Bila sta to: 23-lctni samski delavec Jože Klcmenčič, ki je dobil 1 leto in 4 mesece strogega zapora, ter 22-letni samski delavec Jože Merhar, ki je dobil 10 mesecev strogega zapora. Letos februarja sta vlomila pri neki stranki v Trnovem in ji odnesla razno perilo, prilastila ita si dalje na Kodeljevem hlače in srajce ter Za gradom 2 kg moke, 2 kg riža* in 5 jajc. Blago sta izročila dvema sestrama, ki sta bili njiju znanki. Ena sestra je bila zaradi prestopka prikrivanja ukradenega blaga obsojena na 1 mesec in 15 dni zapora, pogojno za 2 leti. Prvi obtoženec Kle-menčič je bil že večkrat kaznovan. Drugi Merhar je skušal vso na sebe prevzeti, da bi tako tovariša razbremenil in mu pomogel do nižje kazni. Iz dela in življenja - od iu in ia m Z Gorenjskega Svečnna podelitev Mozartove nagrade. Letošnjo Mozartovo nagrado slu prejela vseučili-ški profesor dr. Pircheggcr iz Gradca in profesor dr. Murtin Wutte iz Celovca. Preteklo soboto so v Celovcu priredili v okrašeni dvorani deželnega muzeja primerno slovesnost, h kateri so so pripeljali številni uradni predstavniki s pokrajinskim načelnikom dr. Raincrjem na čelu. Rektor inomoške univerze prof. dr. Klebelsberg je v slavnostnem govoru orisal življenje in delo dr. Wulteja. Dr. Biilgen z graško univerze je orisal dr. VVutteja kot znanstveni- ' ku, nukar je gruški rektor Pohlheitn podelil odlikovancu nagrado. Obenem je bilo sporočeno, da je gruška pravna fakulteta počastila dr. Wutteja s častnim doktoratom. Vse proti boljševizmu. O tem je predaval v Podnarlu pokrajinski govornik dr. Klein. Med drugim je dejal: Vsakemu Gorenjcu velja opomin, naj se s jiovečano storitvijo izkaže vrednega zaupanja in skrbi, ki ga ima nemško vodstvo za Gorenjsko. Gorenjska se uči nemščine. Kmalu potem, ko so Nemci zasedli Gorenjsko, so poslali veliko število koroških učiteljev, ki so prirejali nemške tečaje. Načrtni pouk nemščine se je začel v zimi leta 1911 in sc uspešno nadaljuje še danes kljub raznim težkočam. Smrtno so je ponesrečil v Smartnem pod Šmarno soro delavec Lovro Kaiser. Zapušča vdovo in štiri otroke. S Spodnjega Štajerskega Zborovanje vzgojiteljev iz Ptujskega okrožja. Te dni je bilo v Ptuju okrožno zborovanje učitelj-slva. Vodja okrožnega šolstva llelmut Kerš je na zborovanju poročal, da je razen ptujske gimnazije v vsem okrožju še 83 ljudskih glavnih in j>oklic-nili šol z vsega skupaj 4HG razredi, 10.876 učenci in 200 učitelji. Tudi so napravili učitelji in učiteljice 1200 obiskov po hišah, vodili nablrko zdravilnih zelišč, ki je vrgla 542 kg. Šolo so prevzele tudi sviloprejstvo in ie bilo doslej v Ptuju iu okolici izpuščenih 10.000 gosenic sviloprejke. Gauleiter v Brežicah. Gauleiter je vse članice socialnega skrbstva, ki delujejo v spodnještajer-skem naselitvenem pasu, pozval na zborovanje v Brežice. Tu je imel razgovore z njimi in poslušal njihove predloge, želje in potrebe ter si tako napravil sliko o razmerah v naselitvenem pasu. Končno se je gauleiter s prisrčnimi besedami vsem zbranim delavkam socialnega skrbstva zahvalil in jim izrekel priznanje za vso pomoč, ki so jo nudile preseljencem in njihovim družinam, da so se mogle čim hitreje vživeti v nove razmere. Propad pohorskegn steklarstva. Mariborski dnevnik prinaša v četrtkovi številki zanimiv članek o propadu steklarstva na Pohorju in piše, da so še danes razvaline starih steklarjev v lllapju nn Pohorju, nad Ribnico, pri Rušah in v josipdolu, kjer je zadnja steklarna ugasnila šele leta 1908. Lepo število knjižnic na Sjiodnjem Štajerskem. Mariborski dnevnik poroča, da je zvezni vodja Steindl aprila 1012 olvoril prvih 20 ljudskih knjiž-, nic na Spodnjem Štajerskem in s tem ustvaril te- melj prosvetnega dela v ljudskih knjižnicah. V vseh teh knjižnicah je 60.000 nemških knjig. Posamezne knjižnice Imajo po velikosti občin slo, tri sto, pet sto in tudi tisoč zvezkov. Velike knjižnico v Mariboru, Celju in Ptuju pa imajo 15.000, 10.000 odnosno 0000 zvezkov. Ljudstvo knjižnice rado obiskuje. Poročili so so v Mariboru: Ivan Simončič, vojak, in Ana Verčič. delavka; Avguštin Rep, delavec, in Julijana Ilat, poljska delavka; Mihael llojnik, tesarski pomočnik, in Veronika Zuu-ko, i>oljska delavka; Jurij Kokol, delavec, in Frančiška Eerk, viničarka; Vinko Klemene, strojevodja, in Marija Ledinek, šivilja; Franc Ogrizek, ključavničar, in Marija Kranje, babica; Franc Rojko, topničar. in Kristina Vogrin. tekstilna delavka; Ivan Grašič, trgovec, in Alojzija Prihanič, nameščenka; Friderik Lobnik, nameščenec, in Marija Grud. nameščenka; Ivan Jerič, strokovni delavec, in Terezija Zavec; Avguštin Pukl, delavec, in Barbara Jakopina, gospodinjska pomočnica; Herbert Plečko, urar, in Vladislava Ličen, prodajalka; Jožef Medvešček, obratni mojster, in Ana KlippsIStter, šivilja. Umrli so v Mariboru: 6o-letna zasebnica Marija Zafnik, 52-letni vozovni mojster Franc Breznik in 52-letni mesar iu gostiluičar Aut. Stampfl s Pragerskega. Iz HrvaŠke Junaštvo italijanskih čel. HrvaŠki tiskovni urad je dne 8. junija t. 1. objavil daljše poročilo o sedanjem vojaškem nastopu osnih vojaških edinic proti partizanskim oddelkom v južnih hrvaških krajih in na črnogorskem ozemlju. Poročilo navaja, dn so sc ostanki komunističnih skupin pred zajetjem rešili jiamo z begom in da so so pozneje združili s črnogorskimi uporniki. Nekaj odmelniških skupin se je zbralo v dolini Pive ter je imelo pod poveljstvom nekega Save Misnre Kovačeviča nalogo, du prodre v meslo Nikšič, dn bi nato iz njej*a zasedle zetsko dolino. Da bi se to preprečilo, je bil potreben hiter vojaški nastop zaveznikov, še preden se je zbrala glavnina njihovih vojaških edinic. Ta naloga je bila zaupuna dvema italijanskima edinicama, ki sta dobili naročilo, dn morata za vsnko ceno preprečiti prehod odmetnikom čez klanec Javorovac. Poročilo hrvaškega tiskovnega urada zatem poudarja, da je okoli tri tisoč partizanov dva dni in dve noči srdito napadalo omenjeni italijanski edinici, ki sta bili dobro utrjeni ter sta odbi-jali povrsti vse sovražnikove napade. Izgube od-metnikov so bile velike ter so zato morali prenehati z nadaljnjimi nnpadi in spremeniti svojo taktiko. Hrvaški tiskovni urad končno tudi omenja, da je nekaj dni zatem neka druga partizanska skupina, ki jc imela svoje postojanke severovzhodno od Podgorice hotela na vsak način priti čez reko Mornčo in se prebiti proti jugozahodu in dalje doli nroti Albaniji. To skupino je vodil neki Peka Dapčevič. Toda neka druga italijanska vojaška edinica je partizanom prekrižala te načrte in s tem pripomogla osnim četam, da so zasedle mnogo pri-pravnejše postojanke za naduljevanje nastopov proti komunistom. Spokorna procesija v Zagrebu. Poročali smo že, da je bila dne 6. junija spokorna procesija tudi v Zagrebu. Hrvaško časopisje jioroča sedaj o njej tudi več podrobnosti. Iz njega posnemamo, da je procesijo vodil zagrebški nadškof dr. Stepinee. Verniki so se zbirali pred cerkvijo lur-ške Matere Božje in |>o vseh okoliških ulicah in trgih. Od te cerkve se je pričela pom.katl ob pol osmih zvečer ter je nato |x> Zvonimirjevi, Vla-ški. Draškovičevi in Boikovlčevl ulici, čez Zri-njavec ter nalo po Javorjev! ulici in Jelačičevem trgu prišla okoli devete ure pred stolnico, kjer jo bil postavljen velik ollar. Tu je imel nadškof pridigo, kntori je sledila piosvetltev Brezmadežnemu Srcu Marijinemu, nato je pa vsem podelil blagoslov z Najsvetejšim. V procesiji, ki je hila po zadnjem evharlstlčnei.i kongresu največja, kar jih je do sedaj videl Zagreb, so nosili Iudi kipe bistriške Matere Božje, Matere Božle s Kamonl-tih vrat v Zagrebu ter lurške Matere Božje. Versko poliožnost so verniki zaključili oh 10 zvečer s pesmijo »Zdravo Djevo, Kraljice Hrvata«. Otroška zavetišča v Zagrebu. Zagreb ima danes U otroških zavetišč, ki sprejemajo vsak dan v oskrbo in nadzorstvo okoli tisoč otrok, starih od 4 do 12 let. Iz Srbije Akcija za povečano pridelovanje povrtnine v Srbiji, Srbski minister za narodno gospodar-stvo je dni jio Srbiji nalepiti lepake, s katerimi opozarja vso Srbe poljedelce na obveze in dolžnosti, ki jih za vsakega posameznika predpisuje splošni gospodarski načrt, V lepaku minister dr. Nedeljkovič pri|xiroča Srliom povečano gojitev raznih industrijskih rastlin, kakor sončnic, sladkorne pese in soje. Da bi srbska vlada pridobila kmete, du bi industrijsko rastlinje gojili nu še večjih področjih, kakor jih pa predpisuje splošni gospodarski načrt, je določila posebno nagrade, ki jih dobe pridelovalci poleg cene /u oddano blago. Tako dobe n. pr. pridelovalci sladkorne repe sedni že |x> I kg sladkorja nu vsakih 100 kg oddane količine, mell tem ko je bila poprejšnja nagrada 30 kilogramov sladkorju za vsak hektar s sladkorno repo ob-delanega polja. Sončnic liodo letos pridelali v Srbiji na površini 31.000 hektarjev. S tem pridelkom hoče srbska uprava zvišati proizvodnjo olja in /boljšati preskrlio ljudstva s to važno živilsko potrebščino. Istočasno jc srbska vlada pozvala kmečko ljudstvo, nuj zbira tudi koščice od buč ter jih oddaja raznim oljarnam, ki dajejo sedaj za vsakih 100 kg oddanih koščic 10 kilogramov olja. Močno propagando rnzvija srbska vlada med kmečkim ljudstvom tudi za zvišanje pridelka povrtnine, ki so jo prejšnja leta v Srbiji razmeroma malo gojili in uživali, kur je ruzuni-ljivo, ker je srbska hrana obstojala v glavnem iz mesa, kruha in mleku. S svojimi dosedanjimi prizadevanji je vlada tudi tu dosegla prav dobre uspehe- Na drugi strani pa visoke cene, ki jih dobe kmetje za vse vrste povrtnine, kmečko ljudstvo naravnost same priganjajo, da zvišajo dosedanjo proizvodnjo. Končno se srbski minister za narodno gospodarstvo obrnčo na vinogradnike ter tudi to vz|x)dbuja k vestnemu izpolnjevanju vseh prevzetih obveznosti. Po zadnjem sfiorazuinu med nemškimi in srbskimi oblastmi, morajo namreč vinogradniki v Srbiji oddati polovico svojega pridelka samo od glavnega pooblaščenca za gos|iodarstvo v Srbiji določenim podjetjem, z ostalo polovico pridelka pa jx>tem lahko snini svobodno razpolagajo. Tisti vinogradniki pa, ki bi se ne držali sklenjenega sporazuma med srbskimi in nemškimi oblastmi ter določene polovico vinskega pridelka ne bi hoteli oddati, s tem zadenejo samo sebe, ker od oblasti ne dobe modre galice. Kazni zaradi prekoračenja cen življenjskih potrebščin Urad ia kontrolo cen na Visokem komisariata jo kaznoval zaradi prekoračenja maksimalnih cen oziroma nedovoljene špekulacij« x življenjskimi potrebščinami: Sever Maks, trgovec. cesta Arielle Itee 6t, 5. kaznovan * globo lir 2000; Kastelic Angela, posestnica, SuSica it. 18. kaznovana i globo lir 600; Šuštar Vran«, trgovec. Dolenjska cesta 4t. 12. Ljubljana, kaznovan * globo lir 2000: Delničar Alojzij, gostilničar. Gradišč« st. 13, Ljubljana, kaznovan z globo lir 500; Kregnr Ciril, trgovec Medvedova ul. St. 8, Ljubljana, z «r|oho 2000; Knhn* Marija, gostllnlčnrkn. Medvedova. 8, Ljuh-liana, z globoko lir 1000 in 10 dni zapore obrata: Zn-laznlk VlncencIJ, Konzumna zadruga. Janševa ul. 7, LJubljana, z globo lir 1000; Božič Ivan, trgovec, Gvu-berjevo nabrežje 18. LJubljana, r. globo lir 10110 In 10 dni zapore obrnta; Jnnker Alojzija, prodajalka. Mala Čolnarska ul 6. LJubljana, z globo lir 500; Kovači« Anton, lastnik mlekarne. ColovSkn ul. 69, Ljubljana, z globo lir 600; Hotko Marija, prodajalka Nnndeljčova ul. 7, Ljubljana, s globo 500 lir ln 10 dni zapor« obra-tai Pečovnik Helena, prodajalka. Nandeljčeva nI. 7, Ljubljana, z globo 500 lir; Orel Terezija trgovka, Ga-liovica 174. z gloho 500 lir; Kramar Morija, prodajalka, Nove Jarše 9. r. globo lir 300; PlaninSek Ivana, nosečnica. MandeliCeva ul. 15. LJubljana, z Kloho lir 500. Znidaršlč Neža, služkinja. Kopališka ul. 8. Ljubljana, z gloho lir 500: Zorko Marija, nrostilničarka. Društvena ul 34. Ljubljana, z globo lir 1.500; Kern Frančiška. pOR sestnlca. Snmova ul 4 Ljubljana, z globo lir 500 In 8 dni zapore obrata: Culihorg Jurij, trgovec. Kolodvorska ul. .14. Ljubljana, z globo lir 1500; Zalo Ana, prodajalka. Krakovska ul. 3. r, gloho lir 500 ln 10 dni zapore obrata: Cemnžar Marija, posestnica, Nandeljče-va ul 4 Ljubljana, z globoko lir 500; Breskvar Ivana, posestnim. Nandellč^vn 3. Ljubljana. * gloho lir 500; Cižman Alojzija, posestnica. Vel. Stradon 12. Ljubljana z globo lir 500; Gnil Uršula. posestnica. Trnovska ul 1, 7. globo lir 500: Goršič Marija, posestnica. Mivka 2. z globo lir 300- Klavžar Marija, pospstnlea. Znns" nlkova ul 12. Ljubljana. 7. globo lir 500; Stresen Ma-riia. trgovka. Trnovska lil. 8. LJubljana, z globo lir 500; G ros Marija, posestnim. Milčinskegn 69. Ljublja-na z gloho lir 500; Vehar Ivana, posestnica. Oradaska. 12, Ljubljana z e-lobn lir 500; Novak Ivana, posestnica, Zaloška cesta 175, Ljubljana, z globo lir 500. Drobna Ifuhljanska kronika Gledališče Gg. kateheto ljubljanskih ljudskih In meščanskih šol prosi zn letna poročila nadzornik za verouk. Vlnccneljeva konferenca sv. Jakoba v Ljubljani se iskreno zahvaljuje g. vlšj. železniškemu kontrolorju Ponikvurju Cirilu za dar 2110 lir. Namesto venca na grob pok. Mihaela Mnjccna .io darovala družina Marinko 200 lir zn šentjakobske reveže. Vlncencijova konferenca so za dar Iskreno zahvaljuje. Podpornemu druStvu za gluhonemo mladino je daroval g. Vilko Mazi v počastitov upornimi svojega blagopokojncga /trica Josipa JI a zija znesek 150 lir. Prisrčna hvala! Neileliska produkcija Sole Glasbeno Matice, ki ie obenem zadn.in produkcija v le; toSnjom letu. Najprej ho zapel mladinski zbor trt narodne pesmi v Touičevl priredlu. Za tem na tri mladinske zbore s spremile-vanlom klavirja. Sledita dva nastopa sido-peviev. Pri klavirju Silvo Hrašovec Iz «>le prof. \Vistinghaosnove bo nastopila Vidmar Draga; pri klavirju Marta Bizjak. Sledil bo nastop šolskega zbora, in si«-r najprej kot •ženski zbor s spietnljevanjein klavirja ter bo zapel Santlovega Klblča ln Malo pre-dlco, nato pa km tnešnm zbor Sattnorjev Pozimi iz Sole. Aljaževo Siroto. Ferjančtčc.v Tona sonc®, tone in LajovCovo 1 astmre. Mladinski In Sulski zbor bo spremljala na klavirln Miren Sanelnov«. vodil Pn ravnatelj Mirko Polič. XI. javna produkcija bo v nedeljo, dne 20. t. in. ob tri četrt na 10 v veliki filharmonični dvorani. Podrobni upored v knjigarni Ulasbene Matice. Sadjarska In vrtnarska podružnica Ljubljana X sporotu svojim članom, da .iu nabavila več razpihalnikov za tobačni prah radi zatiran in uši nn fižolu in drugi povrtmni. Kazpihalaike dobijo člani naposodo proti majhni obrahnini pri društvenem pregledniku g. T Drenlgu, Cesta v Itožno dolino 36. J stota in dobijo lahko tudi tobačnega prahu. Podružnica dobavlja po naročilu iudi škropilen ie s tobačnim izvlečkom proti imem na sadnem drevju in jagodic".in, fižolu In drugi povrtninl. Pismena naročila lia podruzmOui naslov; Erjavčega 4n;H desno. Diplomski koncert. V veliki filharmonični dvorani se bo vršil v ponedeljek. 21. iuniia ob 7 klavirski koncert, ki ga priredi absolventka Glasbene akademijo, gospodična Ogrin Ksenija. Zelo nadarjena pianistka ki ie svo.io znanja pokazala ze na neštetih javnih nastopili zavoda, je učenka priznanega klavirskega pedagoga In skladatelja J Ravnika. Sporedi po 3 Uro. za dijake 1 liro. bodo na razpolago v knjigarni Glasbeno Matice. Glasbena akademija. Na prvi sklepni produkciji bodo nas lopi 11 učenci prof. Da-vinnn. Lamin, liavnika A., feedlhnuerja. ftlaisa in SkerJnnca. Nn sporedu, so »kladn-telii: Alfano. Borodin. Bortkicwlcz. Corelli, Dcliussv. Čajkovski. \Veber.. Lnlo. Skrjahii , od slovenskih pa N. Premrl (Iv v a rut v d duru) In 1,. M. škcrjnno. Nnslop »f I« t m oh 19.13 v veliki filhavmoničnl d\o-rani. Sporedi po 3 lire, za dijake 1 liro. so na razpolago občinstvu v knjigarni UlusUe ue Matice. O p e r a t Četrtek, 17. Junija oh IS: »Travlatae, Izven. Cene od 28 lir navzdol. Petek, 18. junija: zaprto. Sobota, 1». junija ob IS: »Prodana nevesta«. Izven. Cone od 28 lir navzdol. Nedelja, 20. Junija ob 17: »Mailame Ilutter-fly«. Izven, Cene od 28 lir navzdol. G. Verdi: »Travtata«. Opera v treh deja-njih. Napisal Ptave V. M., prevedel Niko Stritof. Osebe: Violetta — Vldalljeva. Horn — Poličova. Anina — RamSakova. Alfred — Čuden, Gennont — Janko. Unston — B. Snn-c.in, Douphol — Anžlovar. OMgnv — Dolni-fnr, dr. flronvll — Lupša. Dirigent: I). Zebre. reži ia iji scena: C Debevec, zborovodja: lt. Simonlll, koreograt: luž. V. Uulovia. Drama: Četrtek, 17. junija ob 18.30: »Skupno llvlje- nje«, lted četrtek. Petek, 18. junija: zaprto. Sobota, 1>. junija ob 18.30: »Jesen«. T?cd B. Nedelja, 20. junija ob 18.30: »Veliki mož« Izven. Zadnjikrat v sezoni. Znižane ocne od 15 lir navzdol. Naznanila LEKARNE Nočno službo Imajo lokarnet dr. Kmet Bleiwcisova e. 43, mr. Trnkoezy ded., Mestni trg i Iu mr. Uslar, Scleabur-guvu ul. 7, Poizvedovanja Pozabil sem v torek moSkt deHnlV v vozu eleklr. cest. ioleznloo. Viset je poleg zavore v zadnjem dolu voza. 1'roga Mostni dom—bolnišnica. 1'Sla naip je grlica — samica. Prosimo tistega, h komnr se je zatekla, da jo odda proti uagradl: Breg, 16/11. Postrežnico za nefcaj ur dopoldne sprejmem. Naslov v upravi »Slovenca« pod Stev. 4060. b Foto pomočnika (ico) dobrega retušerja tahoj sprejmem. - Na^ slov v upravi »Slovenca« pod št. 40o9. D Po lu-atkt In mučni bolezni na« Ja za vedno zapustil nag ljubljeni soprog, skrbni očka, sin, brat, stric in svak, gospod Jeranče Avgust podnadzornik policijskih agentov v pokoju Pogreb nepozabnega pokojnika bo v četrtek, dno 17. junija 1943. ob pol 5 popoldne a Zal, Iz kapelice sv. Petra k Sv. Križu. Ljubljana, 14. junija 1943. Globoko žalujoči: Lucija, soproga; Staša, hčerkica, in ostalo sorodstvo ■ter. 156. ^SLOVENEC«, Četrtek, 17. junija 1943-XXL Slrao (J Juedslia črta". Kralj Eustau U. ob svojem BS. rojstnem dnevu V Stockholmu, junija. — Švedski kralj Gustav V. obhaja lb. junija svojo 85 letnico. Navzlic svoji sturosti še zmeraj živi in deluje sredi svojega ljudstva. Polovica njegovega življenja pripada še 19. stoletju. Dve tretjini njegovega življenju sta potekli še pred prvo svetovno vojno. Vendar se ne javlja ko kak preostanek preteklosti v teh dneh, marveč pri-pada sedanjosti kot bistveno njen človek. Gustav V. stoji dane« pred in med svojim ljudstvom kot moderen človek z modrostjo starosti in njegov narod ga časti kot enega najbolj darovitih in nemara najpriljubljcncjših vladarjev iz rodu Bernadottov. Kralj Gustav V. nI samo kronani opazovalec dogodkov v svoji državi ali izvrševalec volje državno zbornice, že zgodaj jo dokazal Gustav V., du mu ne bi bila všeč taka obstranska vloga. Ko sta se v lotili pred nrvo svetovno vojno purlameiit iu vlada — Švedska je ustavna monarhija — zoperstavljala želji ljudstva, da naj se ojači deželna hramba, se je Gustav V. priključil svojemu ljudstvu in je odstavil vlado. Siccr ni nikoli več tako dramatično posegel v politično dnevno borbo, toda odslej sta se zbornica in vlada zavedali, da je vladar pozoren in zmeraj za udejstvovanje pripravljen stražar koristi švedskega naroda. Kakor je bil v prvi svetovni vojni, je kralj tudi zdaj prepričan, da jo za samostojnost njegove države najbolje, če ostane nevtralna. Vendar je njegov trud za to zdaj mnogo bolj težaven, kot je bil v letih med 1914 in 1918. Saj je vojna na vzhodu in zahodu mnogo liolj blizu Švedske, kot je bila takrat. Zatorej tudi ta država ni mogla ostati jx>vsem nedotaknjena glede na hotenje po novem redu, dasi bi sc javno zadržanje najrajši zadovoljilo s tem, čemur s ponosom pruvijo »švedska črta«. Na zunaj se izraža z »nevtralnostjo v korist samostojnosti«. Na znotraj pa se »švedska črta« uveljavlja s tem, da drži, kar je bilo že last davnih pradedov in da sc prišteva k skupni usodi nordijskih ljudstev. Vse, knr je na tej črti, je res švedsko, vse, kar je izven nje, pu nešvedsko. Ko je v decembru 1939 sovjetska Rusija napadla sosednjo državo Finsko, se je mnogo spremenilo za »švedsko črto« in dandanes sc jc je veliko teže držati. Če je bila Moskva takrat samo po sebi umevna sovražnica Kvro-' pc. je pa zdaj celo zaveznica Anglijo in Ame- Zasebna knjižnica velikega Newtona — prodana v Ameriko Neka londonska knjigarna je objavila vest, da je večji dol zasebne knjižnice sira Izaka Ne\vtona prodala nekemu ameriškemu kurato-riju. To je bilo 858 knjig, ki sn po tedanjem okusu vezane v telečje usnje. Med prodanimi knjigami je bil tudi izvod Staro zaveze v grškem jeziku in izvod Evklida s številnimi obrobnimi opazkami Nevvtonn. Sploh pa so imele skoraj vse knjige iz te knjižnicc kako opazko nli pa podpis Ncutonn. Večji del te knjižnice si je bil Nevvton kupil bržkone leta 1661, med drugim tudi grško-latinski slovar. Leta 1661 pn je tisto leto, ko je 19 letni Nevvton vstopil v kolegij v Cambridgeju. Angleški akademski krogi menijo, da sc skriva za ameriškim kuratorijrm kaka oseba, ki bo Nevvtonovo knjižnico prodala spet kakemu drugemu Američanu. rike. Ce je bilo takrat častno, da si stal kot prostovoljec na finski fronti, pa smatrajo zdaj tisto maloštevilni' Švede, ki so sklenili, du se borijo zoper vzhodnega sovružnikn, kot ubežnike demokracije — ali vsaj kot nejvojmljive čudake. Če |>omisljmo, da bi isti možje, ki so pred tremi leti odkritosrčno pozivali na boj zoper boljševiškega svetovnega sovražnika, zdaj kaj radi verjeli v »spreobrnitev Stalinovo«, se zares dozdeva, ko da so vse glave zmešane. Vendar menijo, da je število tistih, ki se ne držijo »švedske črte«, jako neznatno, dasi se ta črta bolj in Inilj maje. Mnogi Švedi se tega zavedajo, vendar ne najdejo izhoda iz te zmede. Zadovoljni so, da jc njih država vsaj v materialnem jKigledu trden otok sredi hes-nečih vojnih elementov. Oni tudi verujejo, da je ohranitev tega stanja najvažnejši predpogoj za to, da ostane »švedska črta« šo nadalje cela. 1 rti no so prepričani, da je kralj Gustav V., čigar rojstni dan praznuje ves narod z cno-dušno ljubeznijo in občudovanjem, najboljši porok /a švedsko nevtralnost in s tem /a samostojnost države. (»Neues \Viencr Tugbhjtt«.) Tuje sile nad Iranom V nekem poročilu lista »I.e Jour«, ki izhaja v Beirutu, je zapisano: »Večina vodilnih osebnosti v Iranu sc je šolalo v Franciji ali v domačih francoskih šolali. Če si hoče človek ustvariti sliko o vplivanju francoske kulture v Iranu, nuj se le s|>omni, da se je pred to vojno šolalo nn univerzah v Montpellierju, Toulouseu, Grcnoblu, Lilloju, Rcnnesu in Parizu na leto po 1200 iranskih dijakov. V Teheranu samem je bilo v šoli »Device Orleanske« jx> 700 učenk najodličnejših družin in v frun-cosko-perzijskem liceju je bilo 300 učencev. Več ko 150 častnikov, do 100 višjih častnikov in ducnt generalov je izšlo iz vojaških šol v Saint Cvru, Fontaincblenuu in Saumuru. Osem generalov je obiskovalo francosko vojaško akademijo. Drugi generali so bivši učenci francoskih letalskih, pionirskih in intendant-skili šol. Več sedanjih ali bivših ministrov in večina diplomatov jc prejelo svoj |M>uk na francoskih šolah. Člani ravnateljstva iranske IHiIjcdclske akademije so bili vzgojeni v Fran- ciji. Ravnatelj iranske vojne akademije je bil gojenec francoske vojne akademije. Osebje, ki poučuje na teheranski univerzi, ki jo je ustanovil prejšnji šah in so jo zgradili francoski in iranski arhitekti, sestoji skoraj izključno i/, francoskih ali v duhu francoske kulture vzgojenih profesorjev. Splošno so sc skoraj vsi iranski zdravniki, lekarnarji, živinozdravniki, zobozdravniki, profesorji iu pravniki strokovno izobrazili v Franciji.« Nemara je pisec tega poročila videl vse povečano skozi svoje francoske naočnike. Brez dvoma pa je bil kulturni vpliv Francije v Iranu pred vojno jako velik. Zdaj pa v Iranu ne gospoduje sumo ameriška politika, marveč se tudi ameriški duh bolj in bolj širokousti. Ameriški petrolejski imperializem je brc/ dvoma sklenil, da mora Iran postali pokrajina, ki sc mora pokoravati ameriškim Vplivom, kur ni le posledica prejšnje francoske kulturne propagande, marveč jc tudi v veliko škodo iranskega ljudstva. Zakaj igrajo nogomet, tečejo, plnvnjo, smn-čajo itd.? Zanimivo vprnšanje ste nti zastavili: zakaj gojijo ljudje šport: zato, ker so močni, nli pa zalo, da bi postali močni? Dejanoko naletimo med športniki na večje število onih, ki so že po naravi krepki in zdravi — ali kakor pravimo, za športno udejstvovanje nadarjeni. O teh bi vsekakor lahko rekli, da plavajo, smučajo ali Igrajo nogomet zalo, ker jih prekipevajoče moči silijo k udojstvo-vanju ali k sproolitvi energije, kakor beremo v športnih učbenikih. Tudi s stališča dušeslovca Sip-pla bi rekli, da so lo pravi športniki, zakaj šport je udejslvovanje, ki izvira iz notranje potrebe. Mislim, da bo držalo, čc se postavim na stališče onih, ki se udejstvujejo v športu zaradi tega, ker 60 močili. Redki so namreč oni, ki igrajo nogomet zato, da bi si okrepili mišice, kakor tudi rekdokdaj slišite, da gre nekdo plavat zaradi tega, da bi n. pr. globoko dihal. Potemtakem so telesnovzgojni nagibi v športu več ali manj sekundarni, prevladujejo pa v nekaterih gininastičnih sistemih. (O. Š.) Tekač Košir. Preteklo nedeljo je nastopil v Bologni na tekmovanju atletov prvega razreda. Tokrat ni bila na sporedu proga na 5000 m, pač pa na 1500 m. ('as, v katerem jo zmagal naš rojak Košir, znaša 4:01.4 min. (000 točk po finski tabeli!). D'Ercole je bil drugi z rezultatom 4:02.2 min. (S. (1.) llaeggovi novi rezultati. Vprašujete, s kakšnim uspehom tekmuje Oiundar Haegg zdaj, ko gostuje v inozemstvu. Reči moram, da precej časa nisem verjel, da je sploh odpotoval, zakaj o njegovem potovanju smo brali že celo leto novice in tleman-tije. Da pa je letos krenil čez ocean, o tem zdaj ni Italijanski milltarizirani železničarji v operacijskem območju. nobenega dvoma. Nemški listi so pisali, da se je vkrcal na nek trgovski brod, ker mu Amerikanci niso dali nn razpolago letala, kakor so bili obljubili. Zdaj beremo v Gazzetli dcllo Šport, da jo Cmndar Haegg žo prispel v Nc\v Orleans, kjer ja opravil najprej trening v teku na 2000 ni, polom pa je odletel z letalom proti Ne\v-Yorku. Po teh vesteh sodim, da llae^g doslej še ni tekmoval v Ameriki. Glede njegovih uspehov ali neuspehov bodito brez skrbi, ker jih bomo objavljali, brž ko bomo zvedeli zanje. (B. J.) Plavanje na 400 m. Ali je za lOlelnega fanta prenaporno, če se uri v plavanju na 400 m? Vam se zdi proga predolga in vprašujete za svet zaradi sina. 1'red leti je še prevladovalo mišljenje, da sinejo plavati juniorji samo na 50 ali 100 m. ('e pa pogledate novejše plavalno učbenike iu proučujete poglavja o doziranju treninga, tedaj boste videli, da plavajo tudi mladostniki na neverjetno dolge proge. To pa je mogoče zaradi tega, ker tako dobro obvladajo tehniko plavanja, da se v vodi nekako sprehajajo. Načelno bi Vam torej odgovoril, da proga 400 m za lOlelnega fanta ni predolga ali prenaporna. Pri tem predpostavljam, da je fant povsem zdrav, da je močne narave in da ima za naporno delo v vodi tudi primerno hrano. Svetujem, naj se redno telita, da Ik> kontroliral svojo telesno trzo in da se ne bi zgodilo, da bi shujšal. Več o tem boste našli v plavalnem učbeniku (D. Ulaga, Cravvl, prsno in hrbtno plavanje) na str. 51. ped poglavjem »Koliko smemo plavati dnevno'/« iu naprej. (J. D.) O svetovni rekorderki v plavanju. Ali je res, da Ragnhilda Hvegerjeva no no več nastopila na plavalnih tekmah? Nekaj mesecev že zasledujemo take in podobne govorice v športnih kotičkih dnevnikov. Zdaj jih menda ne bo več, zakaj danska in svetovna rekorderka bo prešla med profesionale in l>o sprejela službo plavalne učiteljice pri nekem športnem klubu v Kielu. Tako beremo v nemških listih, ki sc veselijo, da so dobili lako odlično strokovno moč za treniranje deklet, ki imajo veselje s plavalnim športom. Ragnhilda Hvegerjeva, čudovita deklica s 46 svetovnimi rekordi, torej ne ho več tekmovala, č»prnv je šele v 23. letu. Pravijo, da je to doba, ko 60 plavačice že stare. (F. 11.) Tekači na 100 m pozor! Podrobna določila o pokrajinskem izločilnem tekmovanju na 100 m Lahkoatletska zveza v Ljubljani objavlja naslednja pravila za izločilna tekmovanja v tekih na 100 111: 1. Dnevnik »Gazzcta dcllo Šport« razpisuje pokrajinsko izločilno tekmovanje za državno tekmovanje na 100 m, katero organizira L. A. Z. v Ljubljani 4. julija. 2. Tekmovanje se bo vršilo na športnem igrišču Hermesa. Če se bo prijavilo večje šlevilo tekmovalcev, bodo razdeljeni v posamezne skupine. 3. Prva dva klasificirana v pokrajinskem izločilnem tekmovanju se bosta udeležila narodnega polfinala, ki se bo vršil 18. julija. Kraj tekmovanja bo objavljen pozneje. » l ^f^^ ^L dvojtid, } ■>£' i Počesala si jo gosto laso — kako ljubka je biln, kakor priueosku iz pravljice — po- kleknila jc kraj dreves tor prosila Bo^a za malo, malo sreče. Maruška jo poiskala mahovi! prostorček med drevjem in zaspala. 4. Prijave sprejema tajništvo LAZ do 2- julija na Beiwcisovi I a. Prijavnimi znaša 1 liro. Za nustop si mora vsak tekmovalec oskrbeti pravo ali provizorično športno izkaznico. 5. Tekmovanju na 100 m sc lahko udeležijo tekmovalci 111. razreda, člani Lahkoatlctske zveze, pa tudi nečlani, ki si nabavijo provizorično izkaznico. b. Vsak tekmovalce mora zastaviti za startno številko tri lire, katere dobi nazaj, ko vrne številko. 7. Razpisane so sledeče nagrade: 50 lir za prvaka, nadaljnjim enajstim pa kolajne. (ONI bo podaril nagrado klubu, ki bo imel v finalu največ" točk. Športni drobiž Dresden in Saarbrilcken bosta nastopila v končni tekmi za nemško nogometno prvenstvo. Preteklo nedeljo so bili šc štirje kandidati za naslov državnega prvaka, obe poraženi moštvi pn sta izpadli. V Stuttguriu so gledali zanimivo srečanje med dunajsko Vienno in med Saar-briickenom. Med 20.000 gledalci je bila večina prepričana, du bodo zmagali dunajski gostje; zgodilo pa sc jc narobe in so izgubili z 2:1 (1:0) ter tako izpadli. Ista usoda je doletela tudi Holstein Kiel, ki je izgubil proti Dresdner SC z 1:3 (0:1). Tako sta ostala zu finale samo šc Dresdner SC in Saarbriicken. l ina I no tekmo bodo gledali 27. t. in. v Berlinu. Trboveljski nogometaši so imeli o binkoštih v gosteh ennjstorico RSG Maribora in jo odpravili s 5:2 (3:2). V Mariboru so gledali nogometno tekmo med domačim Rapidom in med poštarji iz Dunaja. Mariborčani so zaigrali na domačem igrišču prav učinkovito in so premagali goste s 3:1. Sodil je g. Murko, gledalcev 1300. Voggcnreiter si je priboril naslov nemškega kolesarskega pHvnka na 1000 m. Na tekmah v Braunschweigu je dosegel nn obeh finalnih dirkah časa 14.9 sok. in 14 0 sek.'na zadnjih 100 m ter tnko postal nemški sprinterski prvak na umetnih dirkališčih. II. POGLAVJE. Popotnik z lajno. ■Jesenski viharji so se polegli. Dolgo so razsajali po gozdovih in podrli stotero igličastili dreves, ki imajo pre-plitke korenine v zemlji. Nastopilo je zatišje. Sonce se je skrilo za sive oblake in jim za nekaj tednov prepustilo oblast nad zemeljsko skorjo. Postajalo je vedno l>olj hladno. Tudi v dolinah je že zadišalo po snegu. Najprej so zaplesale bele zvezde nad Peco, potem pa so spreletele vse vrhove od Plešivca do Črnega in Klopnega vrha ter se zaustavljale v drevju. To je bilo znamenje za gozdno živali, du jc prišel čas, ko se bo treba poskriti v luknje in votline. Ko je sneg pobelil gozdove, so se spuščale bele zvezde na senožeti, zagrnile so vresje ter nadaljevale svojo pot najprej sleherne hiše v rebri in potem vse do globoke reke, ki se vali po dolini. Ves večer je snežilo in vso noč. Nežnemu pozdravu zime so sledili dnevi, ko je snežilo v kosmih. V gorah je zapadlo snega do pasu, v dolinah pa so ga gazili zdaj do gležnjev, zdaj do kolen. Kmetje so hodili k svitanenm in se pogovarjali o kolinah. V poznem ndventu so postavljali v kotili jaslice; ko so jih nekaj tednov pozneje spet razdrli, so kupovali sveče da bi jih nesli v cerkev k blagoslovu. Natp so se vršile tu pa tam pustne vesclice, pri cerkvenih oznanilih so oklicevali pare, ki so se priglasili za sprejem zakramenta sv. zakona. Med nedeljsko pridigo so ženske krehale in kašljale, mnoge se cclo pri povzdigovanju niso mogle krotiti, ampak pri oklicih je bila vselej grobna tišina. Pustni čas se je približeval koncu; pri sv. Lovrencu šc vodno niso okli-cali Andraževega Matevža. Korl je godrnjal, zakaj rad bi že videl žensko, ki jo bo moral nagovarjali za gospodinjo, in rad bi se nn ti ži I dobrot gostije, preden bodo začeli s splavi nn Dravi. Katarina se je olajšano oddahnila zadnjo nedeljo pred postom, ko so oklicali nekatere zamudnike enkrat za trikrat in ko spet ni bilo Andraževega med njimi. Iludo bridko bi ji bilo pri srcu, če bi morala sliša- I ti, da prihaja k Andraževim, kamor I je bila nekoč sama namenjena, nova j gospodinja, čeprav se je sprijaznila s tem, du bo prišlo do tega. Prišli so spet toplejši dnevi, ko son-. ce ni več dremalo ali se skrivalo za oblaki. Polagoma in kljubujoče se je umikala zima iz doline proti goram in od tam visoko proti nebu, od koder so se vzele belo snežinke in kjer ,ir večni mraz. Na ccstali so zaropotali vozovi. Konji so se mučili s tovori lesa, ki so jih vlekli po blatu. Na prisojnih pobočjih so se prikazale gole lise ter se večale iz dneva v dan. Zcin-i lja je spet zadihala. Otroci hribovcev i so nosili svoji učiteljici najprej šope mesnatega telolia in nato po vrsti I šope zvončkov trobentic, kalužnic, vresja in vijolic. V leskah so brenčale čebele, v rebri se je razcvctcl rumeno cvetoči dren. ko je sonce poli/.alo zadnje ostanke snega na Roglji, je bila domačija Andraževih žc vsa v cvetju. 1'rve so 6e opogumile marelice; komaj so te od-cvctele, so prišle na vrsto češnje, višnje, breskve, hruške, jablano in slive. Vse je bilo belo in rožnato rdeče kakor da bi zajeli drevje nežni, komaj topli plameni. V ozračju se je razlegalo veselo žvrgolenje ptičev, ob milijonih drevesnega cvetja so brenčali roji čebelic. Čmrlji so bili ie redki in so godli s svojim otroškim basom. Sonce je prijazno grelo, kakor da bi nagovarjalo vsak zakasneli popek posebej: zbudi se, zbrsti in pokaži svoje srčecc, da ti ga pogrejem. Vonj po sveži zemlji se je mešal z opojnostjo, ki je dihala s cvetočega drevja. Ali, koliko lepote je bilo za človeške oči, kako je vse dišalo, kako podžigajoče je bilo poslušati ptičje pelje! Po dolgi cesti od Device Marije v Puščavi proti sv. Lovrencu je lezel star možiček. Trudno je premikal noge in se vselej močno nagnil na levo stran, kadar je stopil na desno nogo. Njegov sluh je žc tako opešal, dn ni slikal prijaznega slavca, ki je prepeval v gozdu ter vabil samico k ljubezenskemu plesu. Lalikn sapica se je poigravala s srebrnimi lasmi starega popotnika. Nežni cvetni lističi so padali z drevja; popotnik jih ni opazil in tudi ni vonjal krepilnih dišav razkošno cvetoče narave. Revež je bil že tako star, da mu je vonj zamrl. Iidino oči, že na pol ugasle, so ga spomnile na letni cas, ko poslaja vedno bolj toplo. Sedaj ne bo več prezebal, kadar ne bo nnšel prenočišča v hlevu pri topli živini. Odkod je prihajal? Ah, dolga je bila njegova pot! Od Jurkloštra pod Lisco, čez Lokavec do Savinje, od šmarjete do Trcinarij in vedno naprej, vedno naprej. Prebivalci stoterih vasi Savinjske doline so ga poznali in ga pričakovali vsako zimo; ko so se vračale lastavice, je hodil na severni strani Pohorja; potem ga je vodila pot naprej do št. Ilja, od tam pa nazaj po dolgi beli cesti. Ob času žetve jo molil rožne venec po konjiški okolici, in ko je padalo listje z drevja, sc je vračal ob levem bregu Savinje mimo Modreca, Strcnskcga, Globokega in Gračnice nazaj do Jurkloštra. Tam ni prosil nikogar in ničesar, čeprav je bil berač. Živel je od zaloge suliegn kruha v malhi in použ.il zdaj pest drnul nli ovelili hrušk, ki so jih ljudje prepustili kosom in škorcem. V Jurkloštru je dal za mašo, se spo-vedal in obhajal. Tudi pri svoji maši je klečal zadaj pod koroni, kjer je prostor za grešnike in reveže. Vsako leto mu je moral župnik namigniti, da je prišel naprej k mizi Gospodovi. Iz cerkve je odšel na božjo njivo in je hodil tako dolgo od gomile do gomile, dokler ni našel mesta, kjer so pred dolgimi leti pokopali njegovo mater. Grob je bil že trikrat prekopan, zgrešil pa ga ni, zakaj vsako leto. odkar je tam ležala, jo je obiskal, ln ni bilo malo let otl tistega žalostnega dne; gotovo jih je bilo že čez šestdeset. Na gomili je sprožil svojo staro oguljeno lajno in nastavil uho, da bi se prepričal, če igra. Potem je poklekni! na hlndlio prsi in prebiral kakor bob debele jagode ua rožnem ItL KINO SLOGA 27-50 Vrtoglava stvarnost današnjih gigantskih bojev v veletimu »Jekleni orli« '•c V glavni vlogi: Carl Raddatz, Hans Stclzer, Krnst v. Kllppsteln. — Režija: Kari Klttcr. Predstavo ob 14. 15.50, 17.40 in ob 19.30 1 IEU KINO UNION "" Vroča ljubezen ln diplomatske Intrige so osnova tilma □■F* »Vihar nad zalivom« V gl. vi.: Armando Falconl, Andrca ChechI, Adriana Bonettt. Annelleso Ubllg ln drugI PREDSTAVE: ob delavnikih: 15. 30. 17.30 ln 19 30 : ob nedeljah ln praznikih: 10.30, 15.30, 17.30, 19.30 (EL KINO MATICA 11-41 FIlm v najkrasnejšlh prlrodnlh barvah! č-udcvlto lepi posnetki »zlate« Prage! — Tragična zgodbu deklice, ki Jo je pogubllo velemesto I Cefkl narodni plesi In prizori lz »PRODANE NEVESTE« »Praga — zlato mesto« V glavni vlogi KRISTINA SODERBAUMI Predstave ob 16, 17 In 19.16. Dal 7 al 21 giugno vengono emesse due serie dl ©MISM©! II miglior iassativo najboljšo odvajalno sredstvo RACCOGUTORI Pro-dotti ERBOHiSTICI fate offerte campio- nateagli Stabilimenti II vzorci zavodom C. E. A. BONO M Elit — Piana Emilia. 1 — MIUNO ZBIRALCI ZEL1SC pošli ite ponudbe z Stojite fi'; S^mdmm suho: Uradnica Išče zaposlitve parno za pol dneva. Prepisovanje, dlktat ali podobno. Naslov v upravi »Slovenca« pod »Dobra tlpkarlca fit. 3658. | Stojite | Dobe: Poštena, snažna gospodinjska pomočnica k t jo služila v boljših hišah In samostojno kuha dobi mesto pri samostojni gospej v Ljubljani. - Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Nad 20 let« 4016. Žganega apna prodam večjo količine In prvovrstno žganega. Dobava takoj. - Apnenlca Vodlan, Dobrcpolje, alt Franc Vodlan, Costova S, Ljubljana. 1 BUOi DEL TES0R0 QU!NQUEMLI 5lA PREMI di L«. 3 miliardi ciascuna Interessi e premi esenti da ogni imposta presente e futura PREZZO di emissione: L. 97 per ogni cento lire di capitale nominale, oltre interessi dal H gtngno fino al giorno del versamenlo; per Je sottoscrizioni eseguite dal 7 al 14 giugno vengono invece corrisposti al sottoscnttori gli interessi i% dal giorno uel versamenlo fino a tutto il 14 giugno detlo. Le sottoscrizioni vengono eseguite solo in contanti, ma vengono acceltate come contante le cedole ammesse in soitoserizione. PREMI: ciascuna serie di L. 5 miliardi di Buunl concorre annualmente a n- 10 premi per on aromontare complessivo di L, 10.000,000 mediante cstrazioui semestrali. Le sottoscrizioni si ricevono presso tutte le Filiali dei seguenti Enii e Istituti che fnnno parie del Consorzio di emissione, presieduto dalla Banca d'ltalia. Ranča d'ltalia — Cassa Deposifl e Prestiti — Istituto Nazionale delle Assicurazioni — Istituto Nazionnle Faseista della Previdenza Sociale — Istiluto i\a/ionale Faseista per 1'Assicuraiione contro ts 1 i Intorlum sul lavoro — Banco di Napuh — lianco di Sicilia — Banca Nazionale del lavoro — Istiluto di S. Paolo di I urinu — Minile dei Paschi di Siena — Banca Coinmerciale Italiana — Credito Italiano — Banco di Huma — Federazione Nazionale Faseista delle Casse di Risparmio — Istituto di Credito per le Casse di Risparmio Ituliane — Cassa di Risparmio delle Provincie Lonibarde — Istituto Centrale delle Banche e Banchieri — Istituto Centrale delle Banche Popolari — Banra d America e d Italia — Kanca l-upolare di Novara — Banco Ambrosiano — Banca Nnmninle deUAgricoltura — Banca Popolare di Milanu - Banco Santo Spirito — Credito Varesino — Credito Coinmerciale Milano — Banca Bellin/nahi. Milano — Banca Caltolica del Venetu, Vicenza — Banca di Chiavari e della Riviera Ligure — Bnnca Agricola Milanese — Banra luscana — Bnnca Provinciale lombarda Bergamo — Credito Romagnolo. Bologna — Bnnca H, Paolo, Brescia — Societa Italiana per le Strade Ferrnle Meridionali — Assicurnzioni Generali 1 riesle — Compagnia di Assicura/ioni di Milano — Societa Reale Mutua Assirurnzmni Torino — Rinnione Adrialica di Sicurta, Trieste — La Fondiaria, Fircnze — Compagnia Finanziaria degll Agenti di Canibio del Regno, Ruma; ,f Banra VonwiIler — Credito Indnstriale, Venezia — Banca Lombarda di DD. & CC. — Banco S. Gemininno e S. Prospero — Banra dl Legnano — Banra Unione. Milano — Societii Italiana di Credito, Milano — Banco Lariano — Crediio Agrario Bresciano — Banca Agricola Commerciale, Reggio Eniilia — Banco Picrolu ( redilo Bergamasco — Baura del Friuli — Bnnca Gauden/iu Sella & L. Biella — Banca Mulua Popolare, Bergamo — Banca Popolare, Lecro — Bancn A Grasso e Figlio. lorinu — Banca Mobiliare Piomoniese — Banra del Sud — Banra Pierolo Credito Savonese — Banca Cesare Ponli. Milano — Banca Privata Finanziaria. Milano — Banra Milanese dl Crediio — Bnnca Industriale Gallaratese — Banca Alto Milanese — Banca di Calnhria — Banra Popolare Luino — Banca Cooperativa Popolare. Padova — Banra Mutua Popolare. Verona — Banca Mutua Popolare Agricola. l.odi — Banca Agricola Popolare. Ragusa — Bnn<-n Popolare di Intra — Banca Popolare dl Modena — Banca Popolare, Cremona — Bnnrn Mulua Popolare Aretina — Banca Popolare. Sondrio — Banco Piccolo Credito Vnllellinese — Banen Popolare Cooperativa. Ravenna — Bnnca Agricola Mautovona — Bancn Popolare di Crediio, Bologna — Banra Popolare, Viceiua — Consorzio Risp. e Prestiti per Commercio e lndustria, Bolzano — Banca Popolare Pesarese. Tntte le altre Ranrhe. Banchieri, e Banche Popolari, nonchfr tnffi gli Agenti dl Cambio rappresenlafl nella firma deH'affo consorfile dagli Istituti e dalla Compagnia Fiunuziaria sopra nicnzionotL Suho sadje prodaja Gospodarska zveza, Blei\vclsova cesta 29. Brezove metle senčne grabijo ln vile, držaje za lopato. Itd. dobite pri Gospodarski zvezi, Hlc!welsova cesta 29 in Maistrova 10. (1 Skromno sobo opremljeno ali tudi nc opremljeno, s separatnim] vhodom Išče miren gospod, kjer koli znotraj bloka. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Miren kotiček« št. 4047. objave Furnir! - Mizarji pozor! O tvoril sem skladišče raznega furnirja v Vo.š-njakovi ulici št. 7. dvorišče. Odprto dnevno od 9 do pol 12. Samsa Boris. Nove kapne, rjuhe, kortiplctno čisto posteljo ter svileno obleko za šibko postavo, prodani. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 1058. ( kupimo Zdravilna zelišča kupujem in Iščem naku-povalce. — Zd. Pišler, Vrhnika. k Lepo moderno spalnico novo, kupim. Ponudbe z opisom ln ceno na upravo »Slovenca« pod »Kvaliteta« št. 4037. • (š Od 7. do 21. junija bosta emitirani dve seriji 5 uma 51 ZAKLADNIH BONOV s PREMIJAMI vsaka po 3 milijard lir Obresti in premije so oproščene sleherne sedanje in bodoče davščine EMISIJSKA CENA: 97 Hr za vsakih sto lir nominalne glavnice poleg 5% obresti od 15. junija do dneva vplačila; za vpisovanja od 7. do 14. junija pripadajo vpisnikom 5% obresti od dneva vplačila do vključno 14 junija. Vpisovanje se lahko opravi samo v gotovini, toda sprejemajo se kot gotovina kuponi, dopuščeni za vpis. PREMIJE: Na vsako serijo 5 milijard lir Bonov odpade lelno 10 premij v skupnem zneskn 10.000.000 lir, ki se žrebajo vsakih Sest mesecev. Vpisovanje se lahko opravi pri vseh podružnicah naslednjih ustunov in zavodov, ki pripadajo emisijskemu konzorciju pod vodstvom zavoda Banca d'ltalia. Provincie Lombarde - Istiluto Centrale delle Banche e Banchieri - Istiluto Centrale delle Banche Popolari — Banca dAmerlca e d Italia — Banca Popolare di Novara — Banco Ambrosiano — Banca Nazionnle deli'Agricollura — Banca Popolare di Milano - Banco Samo Spirito — Credito Varesino — Crediio Commerciale Milano — Banra Bellin/aahi. Milano - Banca Caltolica del Venetrižgal sijaj, i>odoben sončnemu odsevu. »Ne, to me ne vznemirja« — je odgovorila. — »Vedno sem mislila, da bi mi ugajalo, če bi videla koga umirati... toda ne mislim na hitro smrt kot pri utopljen ju ali smrt zaradi strela, ampak na počasno, postopno smrt. Toda ne bi mi ugajalo, re hi gledala kako vi umirate.« »Hvala I« — je zamrmral Kent. — »To mi je v veliko zadoščenje.« »Toda, če bi umirali, se ne bi bala.« »Oh!..« Kent se je še bolj oprl na blazine. Mnogo je že doživel v svojem življenju, bil je že v nenavadnih in težkih položajih, toda to se mu jo zdelo nezaslišano. Molče in začudeno je pogledal te sinje oči: ugotovil je, da so sladke, loda mrzle, brez najmanjšega vznemirjenja. Vedel je, da te njene nenavadne besede vsebujejo resnico. Njene dolge, krasne trepalnice ne bi zatrepetale od strahu ali groze, če bi on sedaj ležal mrtev pred njenimi očmi; to jc bilo res nekaj nenavadnega. , V duši se mu je vzbudil poseben občutek, podoben nejevolji, toda nato je brž izginil, ko jc spoznal, da mu je mladenka razlagala svoje filozofsko naziratije o življenju, njegovi revščini in minljivosti; ugotovila je, da se ni treba bati pogleda na izginevajoče življenjsko luč. Vse to je ona pripovedovala ne z resnostjo filozofa, ampak z ljubko odkritosrčnostjo nedolžnega otroka. Nenadoma je iztegnila roko in jo položila Kentu na čelo, kakor cla bi jo navdalo novo čuv-stvo, popolnoma nasprotno prejšnjemu navideznemu pomanjkanju vsakršne simpatije. Njen gib je močno učinkoval na bolnika; ni bil to profesionalen gib, ampak prijeten, hladen pritisk, ki jc v njem vzbudil občutek olajšanja. Majhna ljubka roka mu je za trenutek obstala na čelu, nalo jo je mladenka potegnila nazaj in jo položila k drugi roki, ki ji je počivala v naročju. »Nimate vročine« — je rekla. — »Zakaj torej mislite, da boste umrli?« Kent ji je razložil vse, kar mu je bil povedal Cardigan. Popolnoma nič se ni držal načrta, ki si ga je bil napravil v naglici pred njenim prihodom, llotel je, da bi se takoj po njenem prihodu v sobo drug drugemu predstavila in je nameraval postaviti se takoj v vlogo vljudnega, toda nedostopnega zasliševalca. Kljub navdušenim 0'Connorjcvim besedam ni mislil, da bo zagledal tolikšno lepoto; ni pomislil na tako dolge trepalnice, ni si predstavljal tako prekrasnih' las tako ljubke roke in njenega rahlega dotika ki mu je prinesel olajšanje. In sedaj ji je _ narrlesto da bi jo vprašal kako ji je ime in zakaj na jo prišla obiskat — z nespametno vnemo razlagal nekaj o patologiji, kar jo bilo v zvezi z ži 1 a mi-o d v od n i ca m i in oteklinami. Ko se je zavedel svojega nesmiselnega in zato tudi smešnega položaja je umolknil. Tudi sedaj, ko je zrl smrti v oči je Kent nehote moral opaziti, da ima ta nenavadna zgodba tudi nekaj smešnega v sebi. To ga je začudilo, kakor ga jc bila začudila mla- denkina lepota in njena presenetljiva in nelili-ujena odkritosrčnost. Gledala ga je in v očeh se ji je še vedno izražalo skrivnostno vprašanje. Videla je, da se je nenadoma odkrilo zasmejal. »Kako je lo smešno! Zelo smešno, Miss... Miss...« »Marette« — jc rekla, ko je videla, da sc obotavlja. »Prav zares je to smešno, Miss Marette.« »Kakšna Miss! Samo Marette« — ga je po-pravila. . . , »Smešno je, vam pravim« — je nadaljeval Kent. — »Vidite, ni tako zelo prijetno — kakor morda vi mislite — ležati tu, kjer sem jaz in vedeli, da me v vsakem hipu utegne pobrati slnrt. Prejšnjo noč sem celo mislil, da bi bilo zelo tolažilno zame, če bi mi stala ob strani ženska, ki bi imela z menoj sočutje in ki bi v kritičnem trenutku — saj veste — pomagala in mi lajšala trpljenje, četudi nekoliko z odporom, ln sedaj je Bog ustišal mojo prošnjo in prišli slo vi... prišli sle in jaz imam vtis, da ste prišli z namenom, da bi videli, kako nekdo umira, ker se mu je predrla oteklina na žiti.« Znova se jc v sinjih očeh pojavil svetal blesk. Zdelo se je. da so si njeni možgani že ustvarili popolno sodbo o njem. Kenl je opazil, tla so se njena lica rahlo pobarvala, medlem ko so ob njenem vstopu v sobo bila bleda. »Ne bi bili vi prvi človek, ki bi ga videla umreti« — je odgovorila mladenka. — »Ze več ljudi sem videla umirati in nisem jokala. Manj mučno mi je. če vidim umirati človeka, kakor pa nekatere vrste živali. Toda ponavljani vam. ne bi rada videla kako vi umirate. Ali vas more in potolažiti, kakor bi vas tolažila prisotnost ženske, kar ste si tako zelo želeli?« »I)a« — je zajecljal Kent. — »Toda, zakaj, Miss Maretle?...« »Marette'- — ga je iznova popravila. »Prav, Maretle.,.' zakaj sle prišli prav v tem trenutku, ko smrt dviga svojo koso nad menoj? Kakšen je vaš priimek? Koliko let imate? Kaj hočete od mene?« »Nimam drugega imena kot Marette. Stara sem dvajset let. Prišla sem, ker sem vas želela spoznati in videli kakšen človek ste.« »No. lo je odgovor, v katerem res ne pogrešani odkritosrčnosti!« — je vzkliknil Kent. — »In kaj mislite sedaj o meni?« Mladenka je primaknila bliže svoj stol in za trenutek se je Kentu zdelo, da na njenih ustnicah trepela rahel smehljaj. »Mislim, da sle imenitno lagali, da bi s tem rešili drugega človeka, ki je bil blizu smrti!« »Tudi Ii. Brul!« — je vzdihnil Kent in se oprl na blazine. — »Ali res ni mogoče, da nekdo umori človeka, ne da bi ga pozneje, ko prizna svojo krivdo, imeli za lažnivca? Zakaj so vendar vsi prepričani, da sem lagal?« »Sedaj že niso več uverjeni« — je odgovorila mladenka. — »Sedaj vam že verujejo. V svoji izpovedi sle našteli toliko podrobnosti zločina. da se vam je kar posrečilo prepričati jih. Sedaj bi pa res bilo hudo, če bi ne umrli; če ozdravite, vas bodo obesili. Vaša laž ima videz, resnice, toda jaz vem, da je laž. Vi niste ubili' Johna Barkleyja!« »Kakšne razloge imate, da dvomite o mojih besedah ?« Nekaj časa so mladenkine oči bile uprte v njegove in zopet se mu je zdelo, da mu te oči jasno berejo v duši. Nato je mirno odgovorila: »Moj razlog je: jaz vem. kdo je ubil Bark-lej'ja in vem, da lega niste storili vi!« Kentu se je le z veliko težavo posrečilo, da je obdržal svojo mirnost. Iztegnil je roko ter iz škatlice, ki mu jo je bil prinesel Cardigan, vzel smotko — ji z zobmi odtrgal njen konec. »Morda jc kdo drug kaj priznal?« — jc nalo vprašal. Komaj zaznavno je odkimala. Za Ljudsko tiskarno v Ljubljani: Jože KramariJ Izdajatelj; Inž. Jože Sodja Urednik: Viktor Centii