Ksaver Meško
Zadnja pomlad
Potrkalo je na okno boječe. Le kdo bi pod oknom bil? Odprl sem, in bezeg valove diseče Čez mc je razlil.
Vse mlado t«m zunaj. vse v bujnem cvctu, ves vrt in vsako drevo, kof krasna nevesta ponekod gre po svetu, vsc pticke pojo.
In sonce božje vse srečno se smeje na sinji planjavi neba, pred hišo sosedovo dedek se greje, kot mlad se smeblja.
Še meni. še meni srce se ogreva, zasanjam. da spet sem mlad. A čujt od Jiekod kot svnrilo odmeva: Predsmrtna pomlad!
299