Naše šolstvo na Goriškem. V zadnjili Številkah »Učit. Tovariša« smo podali poročilo o našem šolstvu Trsta in Istre. Da bo slika o sedanjem stanfu našega šolstva v zasedenem ozemlju popolnejša, nal sledi še poročilo za goriški del okupiranega ozemlja. Poročilo, ki ga je sestavil za zborovan]e »Edinosti« goriški rogak dr. Karol Podgornik, se glasi sledeče: Primašam Vam pozdrave goriških Slovencev, ki so danes z Vami, bratje, bolj edkii ko kedaj poprej, saj nas družijo enake bolesti in enako trpljenje. Pred vojno je bilo naše ljudsko ?n tudi dniRo višje šolstvo na Goriškem stooraj že vzorno; zadnja naša vas je že bila preskrbljena s šolo, če ne redno, pa vsaj ekskurendno, in reči smo mogli, cla je analfabetizem pri nas že popolnoma izginjal. Preskrbljeni pa nismo bili sanio z Ijudskimi šolami, kajti poleg teb so se nshajale v raznih obrtnejših krajih še posebne strokovne šole, tako zidarske, mizarske, kamoscške. nadaljevalne šole, čipkarske iti druge šole. V Gorici sami smo imeli 14 šolskih zavodov, in sicer: slovensko državno gimnazijo, slovensko moško in žensko učiteljisče z 8-razredno dekliško in 4- razr. deško vadnico, mestno 4-razredno ljudsko šolo pri Sv. Roku ni enorazrednico na Ajševici, CM 3-razrednico na Blančah, zavode Šolskega doma in 3 otroške vrtce. Poleg tega srao imeli na državni nemški realki pretežno večino slov. dijakov. *) Kakšno pa je stanje našeo-a šolstva sedaj po \XA leta zasedbe? Po deželi so se šole, ki niso bile naravnost prizadete pq vojni, v bistvu ohranile ter so se več ali manj vzdržale. Toda takih šol je le malo. Večina šol je porušenih ali pa vsaj neporabnih. Dolžnost oblasti bi bila, da nemudoma poskrbe za primerne šolske prostore. Storilo se je v tem pogledu sicer nekaj, obnovilo se je nekaj šol deloma, toda samo ne vprašajte, kako. Skrčilo se je število razredov in znano je, s kakimi učnimi sredstvi se mora vršiti pouk, kakšne šolske knjige so dali našim otrokom. Dejstvo je, da v samem eoriškem okraju v 25 šolskih občinah ni nikakršnega šolskega pouka. Tako n. pr. v veliki dornberški občini od tamošnje štirirazrednice še danes ni otvorjen nobeden razred. Po drugi strani pa so n. pr. v Ločniku od 5 razredov italijanske šole otvorili tri razrede in se v kratkem odpre še četrti, dočim se pa slovenski razred za slovensko manjšino doslej še ni odprl. V sosednji Podgori, kjer so bili 4 razredi, je odprt od teh slovenskih razredov samo eden, dočim pa seveda niso pozabili takoj odpreti enega ital. razreda. Kakor že rcčeno, v 25 občinah s 37 razredi ni odprt nobeden razred, drugje pa ni odprta niti polovica prejšnjih razredov. *) Nato navaja dr. Podgornik statistične podatke posameznih goriških šol. Slavnostna številka letošnjega »Učiteljsk. Tovariša" je prinesla obširnejši članek pod naslovom ,,Križev pot slovenskega šolstva v Gorici", ki vsebuje natančno štatistiko goriškega šolstva iz časov pred vojno — kakor jo dr. Podgornik navaja v svojem poročilu. Na ta članek ,ki se v glavnem krije s Podgornikovim poročilom, opozarjamo še posebej ob tej priliki. P. P.  O šolstvu v goriškein mestu samem  pa je poro<iilo zelo kratko: od vseh šol, ki smo jih imeli Slovenci v Gorici pred  vojno, ni danes odprta niti ena šola, niti  en razred. In dovoljeno nam ni otvoriti  nobene šole, če tudi bi jo hoteli vzdrževati  sami!  Ko je prišla zasedba, so po vsej Go-  rici, kjer baje ni nobenega Slovenca, na-  lepili vse polno slovenskih lepakov, naslovljenih na na. Slovence, s katerimi so nam obljubljali še več šol, kot smo jih imeli  pod Avstrijo. Kakšen je ta ,,več", je razvidno iz tega poročila. Nastopiti smo pač morali po vsem tem trn.evo pot vlog in prošanj. Lani, ko se vkljub onim obljubam na lepakih, ni otvorila nobena šola, so starši vložili na pristojne oblasti več vlog, in  ravno tako je tudi društvo »Šolski dom" prosilo za zopetno otvoritev svojih zavodov. Odgovor je prišel šele proti koncu meseca majnika v obliki dopisa, da se s katerim se je poročalo, da se prošnja jemlje v znanje z obžalovanjem, češ, da je za tekoče šolsko leto 1918/19 stvar itak že prepozna. Pripomnjeno je pa bilo, da vzamejo oblasti stvar ,,nella piu bonenevole considerazione" (v najdobrohotnejše vpoštevanje) prihodnje leto. Da se stvar ne pozabi, so goriški Slovenci poslali odposlanstva dne 16. avgusta leta 1914. h generalnemu civilnemu komisarju Cinfelliju, da mu znova priporoče našo šolsko stvar. Dobili so tedaj obljubo, da je oblast pripravljena, da stvar preštudira in tudi odloči, in sicer, če ne do 1. pa vsaj do 15. septembra. Čakali smo potem rešitve, ali rešitve le ni bilo. Ko je potekel poldrugi mesec, so starši ponovno urgirali rešitev prošenj. Vložila se je vloga na go- riško mestno občino, da naj bi otvorila vsaj tiste šole, ki jih je bila doslej dolžna vzdrževati, in zahtevalo se je, da naj jasno pove, ali hoče otvoriti one šole ali ne, da bodo starši vsaj vedeli, pri čem so. Ta spomenica je bila predložena 9. decembra 1919, in se je zahteval odgovor v 8 dneh. Povdarjalo se je v spomenici. da je prijavljenih nad 700 šoloobveznih otrok za ljudsko šolo. Oglasila se je potem 11. dec. 1. 1919. posebna deputacija pri generalnem civilnem komisarju v Trstu, kjer se je ravno tedaj izvršila izprememba v osebi generalnega civilnega komisarja. in deputacija je dobila obljubo, da pride odgovor do 15. decembra. Dan preje, 14. decembra, je novi generalni civilni komisar Masconi obljubil zastopnikom Slovencev, da ugodno reši stvar, da goriški Slovenci dobirao šole, ki nam gredo po zakonu in potrebi. Rešitev pa je bila takšna-le: Mestna občina je poizkusila z insceniraTiinr nastopom nekega vojaškega oddelka zasesti že popravljeno in za šolo pripravljeno šolsko poslopje! Le komaj in komaj smo ubranili naše šolsko poslopje vojaške zasedbe, sklicujoč se na določno obljubo generalnega civilnega komisarja. A to še ni bilo vse. Vrhu vsega je takozvani mestni svet, ki za svoj obstoj vobče nima nikakršne pravne podlage, storil sklep, v katerem grozi, da se upre sploh vsaki šoli s slovenskim učnim jezikom v Gorici, pa naj bi bila šola tudi zasebna. Odgovor generalnega civilnega komisarja, obljubljen za 15. december, je seveda izostal. Slovenski starši so nato 24. decembra urgirali odgovor s posebnima brzojavkama na generalnega civilnega komisarja Masconija in italijanskega ministrskega predsednika Nittija. Na to ponovno drezanje je prišel odgovor, v katerem je bilo zopet zatrjevano , da se stvar vzame v »najdobrohotnejše upoštevanje", da pa se čaka na tozadevni predlog goriske mestne občine in odlok osrednjega urada za nove pokra- Jine v Rimu. Ta odgovor je prišel v začetku tega tneseca, danes (t. j. na dan zborovanja društva »Edinostl") pa je že 18^ a vprašanje je še vedno tam, kjer je bilo. In stvar je vendar Jasna; če bodo oblastl čakale predlogov goriške mestne občine, poteni lahko čakajo do sodnega dne. in ral goriški Slovenci dotlej ne prldemo do svojih pravic. Take so torej naše šolske razmere, pač razmere, ki se morajo imenovati praycati škandal .kulturni škandal, in ne morda samo krajevni, temveč naravnost evropski škandal. Odgovorna za ta škandal je vsa ententa, a v prvi vrsti njena pooblaščenka Italija, ki je izvršila zasedbo in upravlja zasedene zemlje. Naj že bo usoda teh krajev kakršnasibodl, bi zasedbena oblast nikakor ne smela dopuščati, da se ne le ne pospešuje, temveč naravnost ovira celo najprimitivnejše kulturno delovan.ie, da se ne dopušča niti elemetarni šolski pouk, da, celo zasebni šolski pouk na lastne stroške ne! Protl takl svobodl, proti taki ,,odrešitvi" protestiramo na ves glas, da sliši ves kulturnl svet. Tako svobodo in tako odrešenje odklanjamo najodločnejše in zahtevamu: Konec bodi ravlačevanja, na dan z našlrai šolaini!