QreflnlStoo io uprawiiStuo:
Maribor, Koroško ulice 8.
'*•	~\,W.	---—
„STRAŽA“
izhaja T poodeljek, sredo in petek popoldne.
' Rokopisi se ne vračajo.
Z uredništvom se more govoriti vnk dan-od 11.—12. ure dopold.
Telefon St. 113.
■' 3äA
naročnina listo:
Celo leto...................12	K
Pol leta....................  6	K
Četrt leta.................. 3	K
Mesečno ......	1	K
Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K.
Inserati ali oznanila se računijo s 15 vin. od 6 redne petitvrste; pri večkratnih osna* oilib velik popust
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
Št. 102.
Maribor, dne 7. septembra 1910.
Letnik II.
Začetek šolskega leta.
„Blagor' mladeniču , kateremu IjubeziiUvi nauk vrlih starišev glavico osvita, domača Šola pa razdani . . .“ (Slomšek.)
Lepe so te besede našega največjega pedagoga, blagega rajnega škofa Slomšeka. [Primerne se nam zde posebno za naše obmejne kraje. Kaj pravim primerne, naravnost skoraj očitajoče so, ako stariši; ne dajo svojih qtrok v domačo, v slovensko šolo!
Stariši slovenski, vrli očetje in matere ! Vaša inaloga; je, vaša sveta dolžnost je, da doma osvitate glavice svojih otrok' z ljubeznjivimi nauki. Vaša skrb je pa tudi, da poskrbite za to, da bo lahko šola razdanila glavice vaše 'dece. !To pa more storiti le domača Šola, Šola, ki vzgaja na podlagi materinskega jezika. Otroka ne morete imeti vedno doma in ga tudi ne smete imeti, Vi ne morete otrok sami vzgojiti, poučiti in naučiti potrebnih znanosti za življenje. Kar vi začnete, kar vi zasejete, to potem nadaljuje, to zaliva Šola.
Že. v predzadnji Številki „Straže“ smo brali o velikem pomenu dobre Šole,, narodne in verske šole, ki le edina lahko vzgoji prave, značajne ljudi. Vzgoja je težka. Učitelj se mora veliko truditi. Mora otroku razne nauke razložiti,' tako da ne razume samo besed, f temveč da resnico, vsebino takorekoč prime.
In sedaj poglejmo na našo slovensko mejo! —• Povsod najdemo Šulferajnske, popolnoma nemške Šole. Ubog otrok, ki pride v tako šolo! Učitelja ne razume, zato tildi nima zaupanja in ljubezni do njega. Otrok sedi in prespi ure, gre domov, prijde v šolo, a nič ne zapopade. Preteče leto za letom, otrok dorase in ko stopi iz Šole, zna 'k večjemu nemško brati in pisati. 'Jezika seveda ne obvlada, ne nemškega, ne slovenskega. In tega so krivi pred vsem stariši.
Znan je nam slučaj iz obmejnega kraja, ki ima slovensko in. nemško Šolo, Sicer dober fantek je presedel sedem let v prvem razredu nemške šole. Ko je nekdo nagajivo vprašal [mater:	C K a.j je pa s sinč-
kom, ki ste ga porinili v nemški klas?“ .„Ne zna nič, ne nemškega, ne slovenskega,, ne brati, ne pisati pošteno, katekizma pa ne ve prav nič. Pa jaz nisem kriva. Moj mož drži veliko na nemščino in zato gav je peljal v nemško Šolo!“
Oče in sin.
(Konec.)
Jurij (za sebe, tihoj): Ta vrag, pa laže, da se vse kadi!
Marko: Zadnjič sedim v verandi v Narodnem domu f in si naročim buteljko dobrega ljutomeržana. Žejen sem bil grozno, ker sem za zajutrk pojedel pol centa slanikov. Natakarica, slabotno dekle, ni mogla potegniti zamaška iz steklenice; nato vzamem jaz steklenico med kolena, potegnem z vso močjo zamašek ven, pri tem pa skoči močno iz steklenice zamašek fv mene,, vrže me v zrak kot raketo in letim proti jugu, kjer mi pri Krškem, kjer so imeli topničarji o-rožne vaje, prileti kroglja iz topa v mene s tako močjo, da padem v Jadransko morje in me požre morska riba.
Jurij: Gromska puška, ta je pa lepa]
Marko: V trebuhu morske ribe zapazim na ribjem rebru načečkano ime, Hitro vžgem vžigalico „Za obmejne Slovence“ ' in kaj je bilo 'zapisano? ( Jonas! Bila je to namreč tista morska riba, ki je požrla preroka Jonasa.
'Jurij: Oho, stric, sedaj pa sem vas dobil na laži, Morska riba vas je požrla, sedaj pa sedite tukaj. v moji sobi pri meni in popolnoma zdravi? Kako je to mogoče ?
Marko: Mogoče je vse,' Vzel sem nož in naredil ribi luknjo skozi trebuh in splaval v Trst. V Trstu si napišem naslov na hrbet, prilepim dovolj pošt nih znamk in se vržem v škatijico za pisma.
Jurij: Ubogi poštni uradniki pač dobijo vsemogoče reči v roke. Ker ste ravno omenili nekaj o trebuhu, mi je prišla na misel neka dogodbica iz mla-
Pa niso krivi vedno samo stariši,; velikokrat tudi drugi, ki se vmešavajo v svete pravice jstarišev. Le stariši imajo pravico do otrok, ne pa oni, katerim delajo stariši roboto. Sramotno in poniževalno je za vsakega, jki dela tlako nemškemu, ali celo brezverskemu gospodarju, kateremu žrtvuje svoje telesne moči;, sramotno in poniževalno je, ako mu prepusti tudi kri od svoje krvi, to je svoje otroke. Žalostno in resnično je, da vplivajo gospodarji na svoje ljudi, da večkrat celo tirjajo od njih, da morajo dati otroke v nemško šolo,
■ SjtariŠi slovenski! Živite v kraju, kjer imate 2 šoli, dajte otroke v slovenski razred, ako hočete, da bodo kaj znali.	,
Zapomnite si lepe Slomšekove besede :,5 „Pred vsem se je treba priučiti materinemu jeziku.“’ Na materinem jeziku mora sloneti šolski poduk, le tako so mogoči vspehi. Bodite značajni, zavedajte se, da ste vi prvi in zadnji pri odločitvi obiskovanja te ali one šole svojih otrok.
Naj ne najdejo pri vas odprtih vrat oni, ki vas pregovarjajo! Tem ni na srcu izobrazba vaše dece, temveč število v nemških razredih,
Stariši, f storite sedaj) ko je vpisovanje pred durmi, svojo dolžnost! Ne dajte biserov tujim ljudem, temveč izročite svoje otroke domači Šoli,
Naša mladina na delu.
Poljčane.
Krasna je bila prireditev naše Dekliške zveze. Ves teden smo že slišali o pripravah za veselico, in radovedni, kaj da bo, smo se podali v nedeljo dne
4.	t. m. po večernicah v ljudsko Šolo, Ah, to je bilo lepo! Komaj smo še dobili v zadnji vrsti tri sedeže, dasi smo prišli že ob /13. uri k prireditvi. Komaj se vsedemo, že zaslišimo veselo udarjanje ob tamburice. Vprašali smo, kdo da igra. ' „Domači fantje“, je bil odgovor. Tako je prav. Poljčanski fantje so bili, ki so sodelovali pri prireditvi Dekliške zveze. Vsa čast, vrlim tamburašem. Se pozneje smo se prepričali, kako lepo so udarjali ob bistre strune in nam delali kratek čas med, odmori. „No, to je že lepo!“ smo govorili med seboj, „kaj Še bo le prišlo?“1 V tem hipu zazvoni zvonček in vrla poljčanska mladenka Jožefa Košir nas pozdravi v prelepih besedah.1 Klicala je
dostnih let. Kot mali šolarček. sem strastno požiral kamenje.
Marko: Da, da, jaz na primer Še sedaj požiram cele železniške, vagone in —
Jurij : Batahat, gospod, ne imejte me vendar za norca. Kar jaz pripovedujem, je res. Ko sem lansko leto bil v Varaždinskih toplicah, sem v naglici požrl steklenico, v kateri je bila neka maža za) brke.
Marko: Kaj vi ne pravite, res?
Jurij: In posledica tega je bila, da so mi začele rasti brke v želodcu.
Marko: Kaj? Je-li to mogoče? In kaj ste storili na to?
Jurij: Kaj bi na to storil? Hi|tro požrem še na to milo, C brusni kamen, Čepič, britvo in toplo vodo, skočim potem na konja, jezdim trap, v želodcu se je začelo vse gibati in mešati, pene so se napravile, britva se je nabrusila na kamnu in zbrila vse brke po želodcu.
Marko: Saprament, — ta pa res Še bolj iaže, kakor jaz!
Jurij: Poglejte na primer skozi okno to lepo vrsto dreves. Ali jih vidite?
Marko: Da, five stari slivi vidim stati tukaj pred hišo.
Jurij: Dobro, one pa so na tej strani hiše, in kaj mislite, kakšna drevesa so to?
Marko: Slive.
Jurij: Kaj Še! Gajeva drevesa so.
Marko: Ni mogoče! Gajeva drevesa? Kako pa
16 ° 'Jurij: Cisto navadno. V zemljo se dene za 60 vinarjev sladkorja, na sladkor se vsadi drevo, vcepljeno z limono, celo drevo se polije z rumom ali dobro slivovko in ičaj je gotov.
Marko: Je že dobro! Takih dreves jaz nimam, pao pa imam vinograd, v katerem raste grozdje z debelimi jagodami. Tako je na primer leta 1857, ko je
svoje tovarišice, da pristopijo v društvo, in razmišljali smo njene lepe besede, kar se oglasi pod vodstvom domačega organista gospoda Ronerja prelep ven-čekj njatrodrfih pesmf, Tudi petju smo se .čujdili in) se vpraševali v radovedno,1 odkod vse to v Poljčanah ? „Ja,, dekleta pač znajo“, odgovoril mi je tovariš, Nismo še, bili pri koncu r govora,,.1 ko že ( zopet zazvoni zvonček:	„Slavnostni govor bo“„ ■ smo si zašepetali
vsi !— [ a že je bil na odru domači bogoslovec Rez-man, ki je govoril o pomenu in namenu izobraževal* nih društev.
Komaj je končal, že se je dvignila zavesa in dekleta sp začela igro „Dve materi.“ Najboljše bo, če sploh nič ne popisujem, kako je bilo. Vse f so igrale brez pogreška, brez vsake napake.
Ko je bila že igra pri koncu, smo se pogledali in nam vsem se je bralo iz očij: Tako bi moralo biti povsod! Pa tudi res! Dasi prvič na odru, so dekleta izvršila svojo nalogo prav častno. Ne moremo pohvaliti vsake posebej, 1 katera bo brala našo „Stražo“, vsaki izrekamo srčno zahvalo za krasno igro.
Ko smo bili z igro pri koncu, se je zopet oglasi! domači pevski zbor in nam prav lepo zapet pesem „Lahko noč.“ Da, lahko noč,, noč sladkega in veselega počitka lahko želimo vrli poljčanski mladinif tudi mi, ki smo vso vašo prireditev videli sami. 'Ohrani vas Bog na tej poti tudi v naprej in gotovo boste dosegli, česar želite.
Končno vam, poljčanski mladeniči in mladenke, kličemo: Le naprej, vrla poljčanska mladina! Tako naprej in veliko veselih dni še bo v Poljčanah. Bog vas ohrani!
Iskren pozdrav od treh tujcev — popotnikov.
Vnrberg.
Naša dekliška zveza je priredila v nedeljo dne
4.	septembra jako lepo zborovanje.
Gospodična Erna Razlag iz Ptuja je imela prav navduševalen govor. Misel govora je približno ta-le: Deklice,, ve ste navdušene in napredujete, in napredovati morate, ker vsako mirovanje je nazadovanje. Podam vam v to svrho pet nasvetov:
1.	Bodite pobožne, a tudi delavne. Pobožnost in delavnost morata iti roko v roki. Ge boste delavne, spoštovali vas bodo tudi nasprotniki. Lenobe ne sme biti v naših vrstah.
2.	Izobražujte se v gospodinjstvu in gospodarstvu! Zato čitajte knjige in časnike, pa tudi naročaj.
bil tako dober jesih, šlo iz neprevidnosti 11 mojih delavcev ob času branja spat po dnevu pod trto polno grozdja:. vKo so že vsi smrčali, pade naenkrat ena sama jagoda, ubije pet delavcev k priči, drugih pet pa se je potopilo v moštu, le eden je ušel, ki je znal dobro plavati, in mi je tudi naznanil to žalostno novico,
Jurij: Ta pa je že predebela! Lažete, kakor bi vas kdo plačal za to. lAli ste že brali v časnikih o moji hčerki?
Marko: Oprostite, ne znam brati.
Jurij: Tem boljše! Poslušajte mene. Moja hčerka Micika bo vzela srbskega kralja Petra. Danes ali jutri pride že po njo.
Marko: Kralj Peter je že oženjen.
Jurij: Nič ne škodi. On vzame mojo hčerko, pa je! Bržkone bo prosil dovoljenja turškega sultana, da sme imeti dve ženi,
Marko:	Želim ji obilo sreče, kajti ona je res
krasno dekle; samo njene lepe oči so že kaj vredne.
Jurij: Da, njene oči so že veliko hudega napravile. Sest snubačev se je že vstrelilo zavoljo njenih oči, eden si je zlomil nogo; sicer vam ne bi tega smel povedati, pa ker mi je tako do pičice podobna. Ni res?
Marko: Res, sedaj 'še le opazim.
Jurij: Pa njena mati, moja žena, ta je bila Šele. lepa. Snubačev je imela na vsaki prst deset; posebno RantaŠa Gašpar si je veliko prizadeval, da bi jo dobil. Pa ko je mene prvič zagledala, bila je vsa zaljubljena v mene in ubogi Gašpar je jokal, vpričo nje se je hotel usmrtiti. In kaj je storil revež? Roke in noge si je takrat vtaknil v usta, se pohrustal in požrl,
Marko: Je to mogoče?
Jurij: Da, požrl se je samega sebe.
Marko: Kaj pa vaša žena? Se živi?
te sl jih, Izlasti na „Naš Dom“ bi morala biti vsaka naročena.' Udeležujte se gospodinjskfijh tečajev, ki jih prireja naša zveza!
3.	Sodelujte povsod, kjer se gre za kako dobro stvar! Agitirajte med seboj!
4.	Bodite značajne in odločne! Stojite kot skala v boju! Naše mladenke ne smejo poznati omahljivosti, Poleg značajnosti naj pa vas diči Še blago in dobro srce!
5.	Vzorno bodi vaše vedenje! Vse oči gledajo na vas, ne le oči vaših prijateljev, marveč tudi sovražnikov. ‘JMiti pičice, niti najmanjšega madeža bi ne smel nihče videti na vas. Bodite vesele, zabavajte se, pa pošteno! Zlasti vam odsvetujem nepotrebno obiskovanje krčem r brez starišev ali pametnega nadzorstva.
Gospodično Razlag je v začetku zborovanja pozdravila predsednica Dekliške zveze, mladenka Marija Nerat. jPo tem pa je tudi sama imela govor, v katerem je deklicam kazala čast poštenega dekliškega življenja. Nazadnje se je gospodični Razlag prav toplo zahvalila za njen lepi govor.
In krepki trikratni „Živio“ iz mladih dekliških grl je zadonel na čast vrli gospodični iz Ptuja.
Nato je deklica Uršula Pivec deklamovala pesem „Blagovestnikom.“
Gospodična Alojzija Kovačič iz Ptuja pa je deklamovala dve pesmi, katere je sama zložila in sicer eno na čast vurberškim deklicam, drugo pa v slovo tovarišici, ki je stopila v zakonski stan.
Zborovanje se je končalo v občno zadovoljnost, in sklenilo se je, obeh dekliških1 shodov pri Sv, Trojici in na Ptujski gori, se mnogoštevilno udeležiti.
Slivnica pri Celju.
- . Z veselico zadnje nedelje dne 4. ft m. v Slivnici ob Voglajni je naše dijaštvo za letošnje počitnice zaključilo lepo Število svojih prireditev,
Tudi tu je bila .udelbžba občinstva vkljub slabemu vremenu zadovoljiva. Vleklo je tamburanje. Petje sicer ni bilo napovedano,, a majhen zbor se je pa vendar-le kar sproti sestavil!.
V igri je priznana kapaciteta na polju mimike, domači dijak Podgoršek, ki je bil lani; po listih mrtvim proglašen, imel glavno ulogo stud, Vinkota. Tudi sedaj je bil k smrti obsojen radi očetomora, a spet ni bila istina, bile so le sanje od angelja prinešene, ki so dobro učinkovale na njegovo prihodnjost. V igri „Dve teti“ je Marija Vrečko,, kot bogato oblečena, a odurna gospa teta svoji dve prijateljici; (Jožefo Cingel in Nežo Smole) nekaj Časa za nos vodila in jih s tem ozdravila neumne baharije z bogatimi sorodniki; s tem se je tesneje sklenila prijateljska vez troperesne deteljice.
Slavnostni govornik, domači gospod kaplan A. Leben, je opisal ovire, ki dolgo niso pustile našemu ljudstvu priti do izobrazbe, a s tem večjo naglico napreduje sedaj, tako da je že dohitelo sosedne narode, če ne prekosilo.
Zadnja točka vsporeda je bil vsled obilnih darov res obilni ribji lov.
Prosta zabava se je vršila v prostorih gospoda Graseldja, ki bo pomnil, kedaj smo mu s konleti nastlali tla.
'Med tem ko je Šaljiva pošta urno poslovala, so se vršile napitnice. Predmet posebnih ovacij je bila
Jurij: Umrla je že;,! pa zapustila mi je dva otroka.
Marko; Kaj, razun Micike še imate enega o-troka? Kje pa je ta?,
Jurij: Za Boga! Niste še nič slišali o mojem sinu ? A ta mi dela čast! Sedaj je pri vojakih pri srbskem kralju Petru, v kratkem postane general in-fanterije!
Marko: Kako pa je ime vašemu sinu? Mogoče ga poznam,
Jurij: Gotovo ga poznate! Njegovo ime, je prav za prav Marko Lačnik, a po celi deželi je znan pod imenom Lažimarko,
* Marko: Kaj ?, Lažimarko je vaš sin ? Ta je moj najboljši prijatelj.
Jurij: Torej 'ga vi res poznate? Prosim, kaj je ž njim ?
Marko: Ubogi Marko je imel dvoboj z majorjem Driskovičem, ga premagal, umoril in vsled tega je moral bežati od vojakov in se skrivati;, a dobili so ga in pred vojaškim sodiščem je bil obsojen na smrt. V ječi se je zaljubila hčerka oskrbnika jetnišnice v vašega sina $n ponoči sta pobegnila na konji proti Avstriji. Vojaki ju, zasledujejo in ko vidi Marko, da so vojaki že. blizu,, zgrabi hitro nož, f prereže konja sredi hrbta, s prednjim delom konja beži naprej in jtako so dobili vojaki le zadnji del konja in pa oskrbnikovo hčerko.
Jurij: To je dobro napravil.
Marko: In o tem niste še, nič slišali?
Jurij: Ne! Kje pa je sedaj? Kam se je potem obrnil ?
Marko: Marko, ali kakor vi pravite,, Lažimarko, je šel potem v domači kraj in včeraj,je Tešil iz rok dveh lovcev, ali kakor ste vi rekli, 12 roparjev, Jurija Lačnika, ali boljše rečeno Lažijurija, svojega očeta!
Jurij: Za božjo voljo! Ti si moj sin Marko?
Marko: Da, jaz sem vaš sin? Sedaj pa mi oče povejte, kakšnega lažnjivca ste morali vi imeti za o-Četa, ker znate tako dobro lagati?
Jurij:. Nič boljši ni bil kot si ti!
prebiagorodna gospa dr. Schalek, soproga vojaškega zdravnika iz Zagreba, s svojimi ljubeznjivimi tremi otročiči. Mnenje je bilo splošno,, da je z njeno preblago osebo res prišla napovedana bogata teta, pa bolj ljubeznjiya, kakor oni dve, ki smo jih spoznavali v igri.
Blagajnik se bo namreč za precej kronic delj časa mudil s štetjem radi njene prijaznosti.
Pogrešali pa smo letos gospoda predsednika dijaške zveze Antona Ogrizeka, ki je bil doslej vedno zvest, a ga je letos zadržala bolezen. !Bog mu daj zdravje, vsem drugim dijakom pa vesel napredek v novem šolskem letu.	* *
Blamaža zapečatena*
Celje, 6. septembra.
Liberalce in njihovo žalsko „narodno žrtev“ je doletela danes zaslužena kazen. Pred tukajšnjim o-krožnim sodiščem se je vršila danes obravnava proti Pesku, M je bil tožen, da je dne 17, julija v Vrbju pri Žalcu v pretepu poškodoval Cokana, ki je 3 dni zatem umrl.
Na podlagi obdukcije so zdravniki dognali in konstatirali;, da Cokan ni umrl radi dobljenih ran, ampak radi srčne kapi, ker je imel degenerirano srce. Peško, ki je bil tudi sam težko ranjen, je bil tožen radi težke telesne poškodbe. Obsojen pa je bil samo na 3 mesece ječe, to pa radi prekoračenja silobrana in radi napada na telesno varnost. Priče so potrdile, da je bil Peško napaden ter da se je samo branil. Tudi sodišče je zavzelo stališče, da je ravnal v silobranu, katerega da je pa po mnenju sodnikov prekoračil.
Cokana so slikale vse priče kot nasilnega in nevarnega človeka. Bil je 'petkrat kaznovan radi pretepov, enkrat radi uboja. Peska je zagovarjal dr. Benkovič. Ali se bo vložil priziv, se še ni dosedaj odločilo.
S to obravnavo so zadnji upi liberalnih kričačev, ' da bi si vstvarili svojega „narodnega mučenika“, padli v vodo. Vse liberalno kričanje o „klerikalnih ubijalcih“, 'o „farški podivjanosti“) je bilo nesramno obrekovanje. Pred zato najbolj kompetentnim forumom se je konstatiralo, ! da je bil izzivaš in napadalec prikten liberalec. Vse psovke, ki so jih na-gromadili liberalni listi o naših ljudeh in naši organizaciji, c padejo sedaj s podvojeno silo na liberalno stranko samo. Vsa podla obrekovanja,, da „vzgajamo posurovelost in zagrizenost“, veljajo sedaj o liberalnih generalih in njihovi žurnali stiki. Pred sodiščem se je dognalo, f da so napadalci med liberalci, da je bila „narodna žrtev“ Cokan popolnoma navaden pretepač, da je bilo vse liberalno plakanje — in maga-ri Če so plakale žalske dame — samo izliv brezpri-merne hinavščine.
Kakor je končala tragikomična afera, pri kateri je liberalna „narodna žrtev“ umrla vsled srčne kapi in so zdravniki celo rekli, da ne morejo trditi, da bi bile dobljene rane na to kaj vplivale, z brezprimer-no blamažo za liberalce, tako moramo poskrbeti, da dožive enake poraze tudi povsod drugod. Ljudje, ki se borijo f s takimi „narodnimi žrtvami“, ne i smejo imeti nikjer besede.
Politični pregled.
- 'Skupni češki klub.
V komisijo za redakcijo pravil za enotni češki klub so izbrani ti-Je poslanci: Bukvaj, dr, Hajn, dr. Masaryk, Mastalka, Šramek in dr, Stransky.
Poljska ljudska stranka.
Predsedstvo Poljske ljudske stranke je na predlog predsednika Jana Stapinskega sklenilo resolucijo, v kateri stranka zahteva, da se morajo vsi poslanci v parlamentu zavzeti za to, da vlada brezpogojno izvede vse yodne ceste, ki jih je obljubila v svojem programu leta 1907.
Nemško-češke spravne konference.
Ministrski predsednik baron Bienerth je dne 6 t. m. priče’! s konferencami f s poedin,imi politiki s Češkega.
Dopoldne r je konferiral z namestnikom grofom Coudenhove, opoldne je sprejel v svojem uradu češkega deželnega maršala kneza Lobkovica.
Popoldne je imel konference z deželnim odbornikom dr. Eppingerjem in predsednikom izvrševalne-ga odbora mladoceške stranke dr. Škardo.
Nemci razglašajo, da bodo imele te konference vspeh samo v slučaju, : ako bodo Cehi sprejeli vse nemške zahteve.
Nemško-nacionalni shod odpovedan.
Z velikim tamtamom so se pripravljali nemški naeionaM na skupen shod v Celovcu. Prenovljenje in pomlajenje nemštva so si obljubljali.
Sedaj ,so pa shod hipoma odpovedali. Pravijo, da radi zasedanja deželnih zborov, v resnici pa radi prepirov v lastnem taboru.
Znani Wolf se zopet boji, da1 bi ga potisnili v ozadje, radi tega je pričel zopet remonstrirati.
Pred volitvami na Hrvaškem.
Na Hrvaškem se že vse živahno pripravlja na bližajoče se saborske volitve. Skoro že vse stranke so postavile kandidate.
Po sedanjem računanju se bo potego^lo za 88 mandatov 317 kandidatov.
Pogajanja koalicije s Tomašičem < še niso dokončana in se še ne ve, lali bo ban postavil lastne kandidate, ali bo pa podpiral koalicijo,
Krščanski socialci so se fuzionirali s Starčevi-čevo čisto stranko \prava, ter bodo postavili okrog 50 kandidatov.
Za dne 15, t, m. sklicujejo združeni stranki v Zagreb svoje zaupnike, da se pogovore glede volitev in si postavijo kandidate.
' Bavarski prestolonaslednik o katoličanstvu.
Prestolonaslednik princ Ludovik je imel pri slavnosti blagoslovljeni a temeljnega kamena za cerkev v Öttingu govor, v katerem je dejal,, da hvali Boga, da je imel katoliške stariše, ki so ga vzgojili v katoliški veri, ki je edino prava vera. Katoličan je lahko toleranten proti drugim.
Listi se z govorom obširno bavijo in pravijo, da ima ost proti protestantom.
Raznoterosti.
Iz šole. Na štirirazredni, ljudski šoli pri Sv; Ani na Krembergu je razpisano mesto učitelja. Sola je v III, krajevnem razredu. >— Na šitirirazrednici pri Mariji Snežni na Velki je, razpisano eno učiteljsko in dvoje mest za učiteljice. II. krajevni razred. Prošnje do 30, septembra na tamkajšnji krajni šolski svet. — Na šestrazrednici v Središču je razpisano definitivno mesto učiteljice. Sola je v II. krajevnem razredu. Prošnje naj se vpošljejo do dne 25. t. m. krajnemu Šolskemu svetu v Središču.
Smrtna kosa. V Ljubljani je umrla dne 4. t. m. zjutraj vsled srčne kapi gospa Terezina Povše, soproga državnega in deželnega poslanca gospoda Povšeta. (Velezaslužnemu parlamentarcu in pa vele-ugledni njegovi družini naše iskreno sožalje.
Iz sodne službe. ISodni kancelist Janez Loške je prestavljen v Šmarje ,pri Jelšah.
Dekliški licej šolskih sester v Trstu, Via Be-senghi 14- Ker so se vsled odloka c. kr. namestništva velike počitnice podaljšale do dne 17. septembra, se naznanja, da se na imenovanem dekliškem liceju začne šolsko leto 1910-11 s sveto, ffiiašo dne 22. t. m., dne 19!. septembra se vrši vpisovanje, 20. in 21. pa so vsprejemni izpiti. Pogoji za vsprejem so isti kakor za gimnazij. Deklice izven Trsta lahko dobijo v zavodu, ki ima krasno lego In je najmodernejše urejen, popolno osjgrbo. Istotam se nahaja tudi trgovska šola. Natančneje pojasnilaf daje vodstvo tega za-voda.i
Umid je včeraj dne 6. t. m. v ormožki bolnišnici častiti gospod kaplan Jakob Košak, Gospod Košak je bil rojen dne 15. avgusta Iteta 1885 v Ljubljani, ordiniran, dne 15, julija 1908, služboval je najprvo kot kaplan pri Sv. Andražu v Slov. gor. in potem pri Veliki Nedelji. Radi bolezni je stopil v začasni pokoj. Sedaj ga je pograbila neizprosna smrt. Prepeljali ga bodo iz Ormoža v četrtek dne 8. t. m., ob 2. uri popoldne, k Veliki Nedelji, kjer se vrši potem ob 4. uri popoldne sprevod od cerkve na pokopališče. R. i. p. !
Razpisana župnija. Častiti gospod župnik Gregor Presečnik na Frankolovem je stopil radi bolezni v stalni pokoj. Župnija je razpisana do dne 7. oktobra.
V pokoj gre predsednik ljubljanskega, deželnega sodišča gospod Levičnik. Kakor poročajo listi, pride na njegovo mesto Nemec Adolf Elsner od graškega nadsodišca. Mesto predsednika ljubljanskega deželnega sodišča je slovensko posestno stanje in je imenovanje Nemca težka in očividna provokacija vlade. In tej vladi se ponujajo na vseh koncih in krajih naši liberalci, Fej!
Štajerski Orli na krov. Dne 11. septembra v Trbovlje! Kakor vse kaže, se bo slavnost krasno obnesla, če nam bo nebo milo. Da bo udeležba res mnogoštevilna, zato agitirajte, somišljeniki, med svojci. Kdor ne more v St. Ilj, naj pride v Trbovlje. Savinjčani, ki se ne strašijo pota, lahko pr,Mejo črez St. Pavel in Reko, sicer pa imajo tudi vožnjo na železnici precej ugodno. Dolžnost posebno bližnjih krajev je, da pošljejo svoje zastopnike. Tukaj še enkrat podajemo vspored celodnevne slavnosti. Spored: Dopoldne: 1. Ob m uri sprejem došli h gostov na kolodvoru, 1 na to sprevod skozi Trbovlje I V Trbovlje
II.	2. Na trgu v Trbovljah pred cerkvijo pozdrav. 3'. Ob 10. uri cerkveni govor in sveta maša. 4. Po cerkvenem opravilu blagoslovljenje Društvenega doma in slavnostni govor. 5. Ob 12. uri kosilo. Popoldne:
6.	Ob 2. uri pete litanije. 7. Ob M. uri javna telovadba štajerskih in kranjskih Orlov: a) rajalni pohod, b) proste vaje leta 1910, c) orodna telovadba, č) moreška (sabljanje), d) rajalni odhod. 8. Po javni telovadbi istotam ljudska veselicar s srečolovom. Pri celi slavnosti svira slavna Crbovjjska paznifška god-
ba.	Vstopnina k javni telovadbi: sedeži 1 K, stojišče 40 v. Ker je čisti dobiček namenjen novemu Društvenemu domu, zalo se preplačila hvaležno sprejemajo.
Podlosti. Neprijetna afera Kayser-WeiB na Koroškem ne da rnipu našim liberalcem. Z vsemi sredstvi- hočejo ti sebični škodljivci slovenskega ljudstva oškodovati naše vrlo napredujoče zadružništvo. Njihova škodeželjnost jih tira tako daleč, '“da se poslužujejo v svojem umazanem boju že Mepetarij, ki jih slišijo po. železniških vozovih. „'Slovenski Narod“ od
dne 6.. i. m, in za njim ,„Narodni Dnevnik“ prinašata vest, da je nekdo — gliha vkup štriha — slišal pri neki vožnji na Zgornjem Štajerskem, kako je neki Nemeo trdil,, fda je z afero Kayser-iWeiß prizadet [tudi nekj f visoki štajerski cerkveni dostojanstvenik. Da je vse čenčanje prisluškujočega liberalca neumna laž, nam ni treba še posebej povdarjati.
Laški fanatiki. V nedeljo dne 4. t. m. so priredili pujski Hrvati izlet v Trsk Laški listi so hujskali že par tednov italijansko javnost, ki so jo pozivali,, da ne sme dopustiti tak „upad“ na laško ozemlje. Posledice niso izostale. Med tem ko so Slovenci in Hrvati bili mirni v Narodnem domu, so iredentov-ski italijanaši napadli slovensko kavarno „Minerva“ in so jo skoro popolnoma demolirali. Pa to jim še ni zadostovalo. Pobili so tudi okna pri nekaterih slovanskih trgovinah in zavodih, kakor pri Jadranski banki. Policije seveda ni bilo nikjer. Kako, Jpa tudi? Saj se je vendar Šlo | za slovansko imetje in to za naš nemškonacionalni režim sploh ne eksistira.
Narodna stranka v službi Nemcev. Ni je zlahka pod božjim'solncem najti stranke, ki bi bila tako hinavska in moralično tako propadla, kakor je celjska takozvana Narodna stranka. Že mesece in mese_ ce se trudi v potu svojega ijzdajalskega obraza, da bi štajerske Slovence v narodnem oziru še globlje pokopala, nego so to storili Nemci. Ko so naši poslanci zavoljo nemške nasilnosti bili primorani'1 zgrabiti za obstrukcijsko orožje, so celjski liberalci to na Številnih shodih odobravali ter klicali na boj proti Nemcem. Toda kmalu so pokazali, da niso nič drugega, nego politični lažnjivci in hinavci. Začeli so najprej natihoma, potem pa javno hujskati proti obstrukciji. Najprej so v svojih listih objavljali laži, češ, da so naši poslanci opustili obstrukcijo ter so se pobotali z Nemci. Ker s temi lažmi niso vspeli, pa zdaj začnejo ljudstvo hujskati proti obstrukciji. („Narodni Dnevnik“ piše, da je vsled klerikalne obstrukcije v dež. zboru izostalo brezobrestno posojilo za naše vinorej-ce. Nesramna laž! Liberalci bi morali vedeti, da je nemška dežejnozborska večina še predno so Slovenci začeli z obstrukcijo, iz sovraštva do Slovencev v letošnjem proračunu kratkomalo ( črtala to posojilo. Kar torej sedaj uganjajo Nemci, je sama hinavščina In pesek v oči za nerazsodheže. Slovenski liberalci pa lažejo v zvezi z nemškimi nacionalci, samo da bi prevarili naše ljudstvo / ter mu nizdolu potisnili tilnik, na katerega bi radi še globlje in tesneje vrgli nemški jarem. Slovenski liberalci, ali ne čutite, da igrate ulogo slovenskih Efialtov? Ali vas ni nič kaj sram, da v boju slovenskih poslancev proti Nemcem pomagate Nemcem? Ali se ne zavedate, da ne slabite samo narodne odporne moči v našem ljudstvu, ampak da tudi sebi izpodkopavate tla? S hinavci in narodnimi izdajalci bo naše ljudstvo o priliki pošteno obračunalo.
Nemci izzivajo. Šentiljsko slavje hočejo izrabiti Nemci za izzivanje. Akoravno mi vedno pustimo Nemce lepo pri miru, kadar imajo • kake ■ prireditve „nedolžni“ in „zatirani“ Nemci vendar ne mislijo tako dostojno in edino kulantno postopati. Graški „Tagblatt“ od dne 7. t. m. ima brzojavko, v kateri poziva zagrizeno mariborsko nemško dijjaštvo k protestnemu protiizletu. To je škandal! [Sedaj hočejo popolnoma mirne Slovence provocirati, ako bo potem pa prišlo do kakih nemirov,, bodo Nemci f hinavsko f zatrjevali svojo nedolžnost in valili krivdo na nas.
Liberalni naklepi. Naši liberalci kaj radi po-vdarjajo, da niso proti veri, da pobijajo samo duhovniško nadlado Itd, Evo vam dokaz, kako je to govorjenje hinavsko in lažnjivo. Pred dnevi so zborovali v Trstu narodni radikalni dijaki. Med drugim so sprejeli tudi naslednjo resolucijo: „Narodno radikalno di-jaštvo je prepričano, da je za smiselno življenje potrebna le nravnošt, temelječa na poznatkih vede.“ To pove vendar dovolj jasno, da ti najmlajši pionirji radikalizma ne rabijo ne Boga, ne vere, ter ne pripo-znavajo nobene nadnaravnosti. Gol naturalizem jim je vse. Zborovanje teh propagatorjev brezverstva pa navdušeno, v dolgem člankuf pozdravlja „Narodni Dnevnik“ od dne 5. t. m. „Dnevnik“ tudi beleži, da so sklenili, naj se poskrbi, da se vrše sistematična predavanja v okvirju že obstoječih društev Sokol in C. M. podružnic, ^n nima nič proti temu. To je značilno, 'Pobožni „Dnevnik“ nima nobene besede proti naklepom, s katerimi se hoče Sokola in CiriLMetodo-vo družbo pahniti v naročje popolnega brezverstva. Da se hoče naša mladina vzgajati samo v smislu morale, „temelječe na poznatkih vede“1, brez ozira na nauke izvirajoče iz osebnega Boga, to je „Narodnemu Dnevniku“ prav. Hinavci, to si bomo zapomnili!
Koroški polom ne pusti seveda mirno spati našim liberalicem in silno žal jim je, da pri tem ne morejo oškodovati našega zadružništva, k,i ni s koroškim nemškim zadružništvom niti v najrahlejši zvezi. Liberalce opominjamo, naj vtaknejo svoje prste previdno v žep, kajti sicer jim lahko povemo zgodbico o gospodu, ki ima veliko besedo pri liberalnem zadružništvu, na kojega prstih pa vise tuji, ukradeni krajcarji.
VH. kat. shod v Inomostu f obetar biti Sijajna manifestacija katoliške misli. Zastopani bodo vsi stanovi in vsi avstrijski katoliški narodi. Mnogo odlič-' nih zastopnikov duhovščine ( in aristokracije, knnogo znalnih parlamentarcev in organizatorjev je že priglasilo svojo udeležbo.
Zganjepitje med Nemci in Slovani. Nemški li-: sti priobčujejo statistične podatke, f koliko se povžije
alkohola med Nemci in Slovani. Ti podatki kažejo, da zavžijejo splošno Nemci več žganja, kakor Slovani, vzlasti zadnja leta je zavživanje žganja med Poljaki, posebno pa med Cehi in »Jugoslovani znatno padlo, temu nasprotno1 pa se je med Nemci silno povečalo. Nemški listi naglašajo, da tiči v tem dejstvu velika nevarnost za Nemce, češ, da so Nemci mogli dosedaj Slovane z vspehom germanizirati samo radi tega, ker niso imeli Slovani1 (v sebi dovolj odporne sile ravno radi prevelikega uživanja alkohola. Sedaj pa se položaj menjava.
Štajersko.
Hoče. V nedeljo dne 4. t. m. popoldne je bila pri nas velika nevihta. Med dežjem je padlo tudi precej toče, tako da je kar pobelila tla; r vendar pa ni napravila nobene škode, Vsled slabega deževnega vremena imajo nekateri posestniki že sedaj pmogo škode, ker jim je pokošena otava segnila.
Hoče. Slovesne, otvoritve Slovenskega doma v St. liju v Slov. goricah se udeležijo tudi naša društva: bralno društvo in Mladeniška zveza. Vsem o-nim, ki se nameravajo udeležiti te slavnosti, kličemo: Dobro došli! Pridite v obilnem številu, ne bo vam žal. Vsem zavednim Hočanom, zlasti pa mladeničem: orlovski nazdar!
Št. Ilj v Slov. gor. Posebni vlak na našo obmejno slavnost bo vozil! iz Ljubljane ob 7.40 dopoldne. Kakor poročajo, bo udeležba od vseh strani zer lo mnogobrojna. Med drugimi pride tudi pevski zbor glasbenega društva „Ljubljana,“ Za one, ki pridejo s posebnim vlakom, se bo darovala v domači župnijski cerkvi ob % 12, uri sv, maša,
Dobrna. Okrajni šolski svet celjski je na tri-razredni ljudski šoli na Dobrni namestil kot provizoričnega šolskega vodja gospoda,1 pomožnega učitelja Jožefa Leskovarja, kot ^uplenit pa je nameščen na isti Šoli gospod učiteljski .» kandidat Ivan Zagažen. Vsled smr-tj gospoda nadučitelja 'Janeza Voglarja in premestitve gospoda učitelja Alojzija Bučarja.iz Do brne v Ziđanmost se je velika sprememba na dobrn-ski šoli vršila, Katerega duha je bil rajni šolski vodja, so ob njegovi smrti vsi nemški listi povdarjati. Kakšen narodnjak je gospod Alojzij Bučar, se pa spozna iz tega, s kom je na Dobrni občeval., Koj v začetku se je pridružil1 našim , najhujšim nasprotnikom, (med tem ko še ni poskusil se^ seznaniti z narodno zavednim občinstvom. Upamo, da se bodo Šolske razmere na Dobrni zboljšale.
Teharje. .Občinske volitve. „Teharski plemiči“ so klicani na volišče. Slaven je bil nekdaj ta kraj, dobil je čast plemstva. Neodvisno so gospodarili Te-harčani f s svojim imetjem. Pa pritihotapili so se k njim tujci. Prišel je nemški podjetnik, napravil tovarno v Štorah, nastavil par nemških uradnikov ter začel poti skati domačine v kot. K temu se pride nemški Šulferajn, sezida nemško šolo, da odtuji deco maternemu jeziku. Tako se je zgodilo, 'da so pri zadnjih volitvah omamili volile e III, razreda,» ki so po največ delavci v tovarni, V »I. razredu sta odločila 2 grajščaka za nemško večino. Zato1 feo zadnjič Slovenci zmagali samo v II. razredu. Glavni agitator zadnjič in sedaj je neizogibni dr. Ambrožič ! s svojimi čolnarji. Ta Ambrožič, čigar oče je vrl kranjski Slovenec, ki pa hoče biti Nemec, ki je zataji? svojo katoliško vero f ter postal protestant. in celo poglavar (presbyter) celjskih protestantov, ta bi rad komandiral občino teharskih plemičev, za katero plačuje samo 1, reci e n vinar davka. (Ambrožiči I naj raje komandira, kdo sme voziti celjsko gnojnico, in naj poje v protestantski cerkvi lutrš pesmi,,1 teharsko občino pa naj pusti pri miru! Upajmo, da pošteni) katoliški Tehareani ne bodo podajali roke temu Ambrožiču, da se ne bodo' vezali' s protestantskim ( poglavarjem! Vsak Teharčan, ki si ponosen na samega sebe in pa svoje pošteno slovensko ime, dvigni pest ter nesi glasovnico s slovenskimi imeni na volišče, celjskim protestantskim kričačem pa pokaži pot v njih lutrš cerkev : tam je prostor za nje!
Gradec. Socialni demokrati so pretečeni teden po Gradcu, oziroma Eggenbergu, razširili in razdelili med ljudstvo lepake, v katerih pozivajo, da ne smejo mleka dražje plačevati nego 22 vin. liter. Mleko se namreč v okolici prodaja liter po 26—28 vinarjev. Bomo videli, če bode to vspešno!
, Gradec. V neki gostilni se je v petek dne 2. t. m. ustrelil v svoji sobi brezposelni učitelj z imenom Anton Rapp. Ko so ga našli v sobi mrtvega, je še trdno držal v levi roki revolver, iz katerega si je pognal samo eno kroglo v glavo. V pismu, ki ga je zapustil, navaja vzrok samoumora slabe družinske razmere.
Gradec. Ko je v petek večer Šel mesarski pomočnik Stefan Lago ' črez takoimenovani Lendplatz, je nagloma priskočil neznani Človek, ter ga brez vsega povoda z nožem zabodel globoko v trebuh, vsled česar ga je smrtnonevarno ranil«. Z veliko težavo se> je zabodeni Lago podal Še sam v bolnišnico usmiljenih bratov.
Gradec. Na zoologični kongres je bil prišel tudi neki profesor iz Ogrskega, ki je po kongresu ostal še dalje časa v Gradcu, ter ložiral v raznih tukajšnjih hotelih. Zahajal je vedno v boljše kroge, ter se je predstavljal kot profesor dr. Egmund Szanda iz Budimpešte. Živel ije zelo razkošno, ter se je večinoma pečal z damami. Ko se je tako seznanil z razni-
mi boljšimi damami», jim je obljubljal zakon in zato je izvabil! od njih denarja in druge dragocenosti, potem pa brez sledu izginij iz Gradca. Policija ima u-panje, da bo zasačila tega prebrisanega takoimeno-vanega „profesorja.“
Kaniža pri Pesnici. Dne 5. septembra je umrl veleposestnik ohspod Janez Supanič, star 78 let. Bil je vzoren gospodar. N. v m. p. !
Sv. Bolfenk na Kogu. Kakor se sliši, je prišel Slane pobirat liberalne ostanke. Sicer nas veseli;, da so se že zacelila ušesa, zavoljo katerih je Šel od'nas, vendar pa se gam zdi čudno, da nas je počastil, ko ga imajo v Petrovčah tako radi. Da, da, moj dragi Slane, Bollenka ne boš našel več, čeravno si ga tako mrzil in si rekel: Le proč, le proč! Zdaj pa imamo radi, da si ti *—, proČs Bog vam daj zdravje,,, gospod Slane!
Rog. Slatina. Dne 2. in 3. septembra se je tukaj sestala posebna' komisija, ki f je razmotrivala vprašanje stavbe' novega kopališkega poslopja, V svrho varnosti pred zopetnim požarom se bo stavba spopolnila z železnim betonom. S stavbo se začne še to jesen.
Sv. Jurij v Slov, gor. V pondeljek dne 5. t. m. se je vršilo blagoslovljenje prenovljene kapelice gospoda poslanca Roškarja. (Ob tej priliki je obiskalo gospoda poslanca več tovarišev in drugih prijateljev. Doneče pokanje topičev je naznanjalo: ( širni in lepi Šehtjurjevski fari,,; da se vrši pomembna slovesnost. Prenovljena kapelica r je jako lična in je lep okras prijaznega Roškarjevega doma.
Št. Janž na Vinski gori. V nedeljo dne 11,i t. m. se vrši po svetem opravilu shod Slovenske kmečke zveze v gostilni »gospoda Ž ager j a. Govori državni in deželni poslanec gospod kr. Karl Verstovšek iz Maribora.
Št. Hj pri Gradiču. V nedeljo dne 11. t. m. se
vrši po večernicah ob 3. uri popoldne v gostilni gospoda Kranjca shod Slovenske kmečke zveze. Govorit pride državni in deželni poslanec gospod dr. Karl Verstovšek.
Koroško.
Boj za »Rož. Precej se je pisalo po časnikih o našem lepem Rožu, na katerega se je z vso šilo vrgel naš največji sovražnik Nemec ter njega pomočnik nemcur. Da dosežejo svoj namen, so naročili več sto iztisov „Štajerca“ in ga vrgli med ljudstvo, hoteč ljudstvo duševno zastrupiti, da bi se pogreznilb v blato najnižjih strasti. Ce bi ne bilo naših vrlih izobraževalnih društev, ki so po več krajih najtrdnejši jez proti silnemu nemškemu navalu,, bi se Rož ne mogel dolgo ustavljati močnemu, 1 denarno krepkejšemu germanstvu; tako se pa [našim nasprotnikom ne bo zlahka posrečilo, ponemčiti Rož. Zadnji čas se je pričelo v našem Rožu živahno društveno gibanje, katero postaja čim dalje tem živahnejše. Dne 15. m. m. se je vršil, kakor smo poročali, ustanovni shod mladeniške zveze z imenom „Nada“ za Sveče-ŠentiJanž in okolico, ki se je za naše ne predobre razmere zelo častno izvršil. Želeti bi bilo, da bi po celem Rožu, kjer imajo izobraževalna društva, ustanovili v društvenem okviru mladeniško zvezo. Ker le, če bomo organizirali mladino, smemo pričakovati boljšo »bodočnost. Kjer pa bi ne kazalo ustanoviti tako mladeniško zvezo, pa naj se poskusi z Orli, ker mogoče da v nekaterih krajih telovadba bolj vleče! Gledati moramo, da se naše društveno gibanje v Rožu Še po dvoji. jVsekako bi pa imel Orel V» mladeniški zvezi bolj siguren obstanek, ker v mladeniški zvezi se bodo fantje poučevali v lepem, poštenem vedenju in disciplini. Ker je sovražnik močan, a mi slabi., zato bi bilo želeti, da bi se slovenska javnost bolj zanimala za Rož, osobito pričakujemo pomočil1 od naše vrle „Slovenske Straže“,, zato pa tudi tu opozarjamo, da naj se pri vsaki veseli ali žalostni priliki nabira za „Slovensko Stražo“, f da bo kos svojiif veliki nalogi. Želeti bi bilo, da se prihodnje leto tu v Rožu priredi kak mladeniški shod. Med tem ko se po drugih krajih vrši shod za shodom, tu v Rožu spimo. Res je, da je drugje boljše stališče kot tu pri nas, toda tudi tu se mora prijeti za delo, drugače ne bo pomagalo nobeno tarnanje po časnikih in drugod. Opozarjam slovensko javnost f na nemški načrt, ( pretrgati našo slovensko ozemlje na Koroškem; fo hočejo doseči s ponemčenjem.
V Št. Ilj.
Udeleženci, ki vstopijo v posebni vlak na postajah za Celjem, f kupijo navadne vozne listke pred dohodom vlaka pri dotični kolodvorski blagajni.
Vozni red posebnega vlaka je sedaj tako-le določen : iz Celja 0.48, iz fŠt. Jurija 10,4, iz Grobelne-ga 10.10,, iz Poljčan 10.41, iz Slov., Bistrice 10.53, «-pragerskega 11.08, iz Maribora 11.43,
Somišljeniki, v Četrtek med obmejne slovenit, brate v prekrasni Št. Ilj!
Listnica uredništva.
Kog]®. Ne moremo radi caosa Kagora napadati naših mož Vse rekriminacije naj se nrede doma
Trgovski pomočnik, dober prodajalec, zmožen nemškega in slpvenskega jezika se sprejme. Vstopi se 1. oktobra. —
Jožef Ullaga, Tegetthoffstr.,
Maribor.	129
Učenca
iz dobre hiše se sprejme v veletrgovini R. Stermecki,
Celje.______________126
Hiša s tremi stanovanji, vse v dobrem stanju, zraven hiše velik vrt, klet, studenec, se proda. Zgor. Radvanje 60, blizo Maribora.
Dijaki se sprejmejo na stanovanje in hrano proti zmerni ceni. Naslov pri g. M.
Berdajs, trgovina s špecerijskim blagom in semeni, Maribor, Sofijin trg.	119
Prva Berlitz-School v Mariboru
italjanski tečaj.
Pouk traja od 15. septembra do 15. junija, po 3 uri na teden. Učne ure od 11 do 12 za gospe, od 8 do 9 za gospode. Oddelki se tvorijo po možnosti z ozirom na stan, interese in izobrazbo. Plačilo po številu udeležnikov enega oddelka; k večjemu se sprejme 8 oseb; 8 kron.
C. kr. vad. učitelj Miro Šijanec, sodn. tolmač za italjanski jezik.
Izborno vpeljano
gostilno in mesarijo :=:
v Brežicah
daje|koncem t. 1. v najem Anton Elaužer, hišni posestnik v Brežicah, kateri je oba obrta dolgo let izvrševal z najboljšim uspehom. V poštev ne pride samo stanovanje in o-brtovalilče, ampak tudi vsa. v obe stroki spadajoča, obilno preskrbljena oprava. Izključena ni tudi prodaja hiše in gospodarskega poslopja. Ponudbe se sprejemajo do 1 novem-ra t. 1. Natančnejša pojasnila glede najemnine in glede vseh drugih podrobnosti zvejo se pri lastniku samem.
125	Autos Elaužer, krčmar in mesar v Brežicah;
Vage
za vagone, voze (mostne), centimalne, škalove, decimalne, za|“živino, tabUcove üCvsake druge vrste za gospodarske in obrtniške namene iz-delujefter (priporoča po nizkih cenah
Jos. Kalab,
tovarna za vage,
Brno, Zidenice Moravsko.
80 Slovanska obrt.
Slovenska trgovina
J J. Šoštarič, Maribor
samo Glavni trg štev. 19
priporoča p. jn. občinstvu svojo veliko zalogo svakovrstnega najnovejšega in najmodnejšega blaga iz samo prvih in najboljših tovarn.
z modnim in manufaktamim blagom ter krojaškimi potrebščinami--
Postrežba točna in stroga solidna.
W Umetni zavod za slikanje na steklo
Maks Tušek : Ljubljana
Sv. Petra nasip št. 7
se priporoča preč. duhovščini in cerkvenim predstojnikom za izdelovanje slikanih cerkvenih oken, in vse v to stroko spadajoča dela po najnižji ceni.
= Načrte In proračune ns razpolago. =====
rjuh zelo debele in zarobljene po 2 m 14 K, po 27* m po 16 K, iz domačega lanenega platna po 2 m 18 K, po 2'/4 m 20 E, razpošilja franko narodna veletrgovska hiša
Učenec se sprejme pri Jos. Dufek, medičar in svečar Maribor.	120
Dva dijaka
sprejme na stanovanje in hrano z dobro postrežbo po nizki ceni J. P. Šunko, Maribor, Kasinska ulica št. 2.
Zaloga p oh i šiva I__________________I
Frane Pleteršek,
Maribor, Koroška ni. 10
priporoča čast. duhovščini in sl. občinstvu svojo veliko zalogo raznovrstnega pohištva, iz trdega in mehkega lesa. Oprave za kuhinje, jedilnice, spalnice. Divane, vložnike, matrace, stole, ogledala. Železne postelje za otroke.
Vse po nsjnižjlh cenah.
Domače delo.
Tovarniška zaloga
vsakovrstnega papirja ,0 pisalnih in risalnih potrebščin, trgovskih knjig na debelo in drobno pri
Goričar & Leskovšek, Celje
Graška »lica štev. 7.
Lastna zaloga šolskih zvezkov, risank in risalnih skladov po novih pred-piših. — Zaloga vseh tiskovin za urade.
I
Gostilno z dobrim prometom, ali kako večjo posestvo ob o-krajni cesti ali pri župni cerkvi v okraju Rogatec ali Šmarje želim kupiti. Naslov pove upravnistvo „Straže“. 117
Prodaja gozdov
se vrši 18. in 19. avg. v Sockem pri Gornji Ponikvi.
Gozdi so bili nekdaj last graščine Zalog. Prodajalo se bo v razdeljenih kosih. 113
**x**xx**x
§Urar, očalar
m zlatar
S'Bureš
Tegettrafova cesta 39
perd kolodvorom,priporoča nine, srebrnine, ur i. t. d..
frvatri nfnriA sii slovenskimi ploščami, čistim in UAi- ctlilUIUIiv* jasnim glasom iz najboljših tovarn.
10	Priznano najboljše igle za gramofone.
Popravila se točno in hitro izvršujejo.
XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX
priporočujemo priznano najboljši pridatek za kavo „ZAGREB bKl pravi FMANCK“ s kavnim, mlinčkom, kot izvrstni domači izdelek.	52
se kupijo najcenejši in O najboljši čevlji :: :: :: V
pyj
Stefan Strašeku
v Celju Kovačeva ulioa.
Se priporoča zadrugam, občinam, korporacijam in zasebnikom za cenjena naročila, namreč za navadne, kakor tudi umetno izdelane železne ograje, kakor tudi vrata, bodisi za vrte, dvorišča, cerkve, grobove itd., Stedilna ognjišča vseh sistemov za zasebnike, gostilne ali zavode. Prevzamem napeljavo vodovodov iz studencev, vodnjakov s hidraličnimi vidri. Izdo hijem vsake vrste tehtnice, tudi premostne (Brückenwaagen), prevzamem iste kakor tudi uteže v popra-Napeljujem strelovode ter prevzamem sploh vsa v mojo stroko spadajoča dela in izvršujem ista točno in solidno, vse po zmernih cenah.
Stavbeni in umetni Mmčavničar, oblast.
w	7
kencesienirani vodovodni inštalater
Ivan Rebek, C?U®
Poljska ulica št« 14«
Brzojavi: „Kamnoseška in dnstrijska zadruga Celje“
Prva južnoštajerska kamnoseška industrijska družba
Edino narodno kamno-
Brzojavi: „Kamnoseškaindustrijska zadruga Celje“.
Stavbena in umetna kamnoseška ::: Obrt s strojnim obratom. :::
Izvrševanje vseh stavbenih del:
kakor stopnic, fasad, podbojev, pomolov, nastavkov itd. iz različ-::: nih kamenov in cementa. :::
Specialna delavnica in podobarski atelje za umetna cerkvena dela kakor: altarjev, obhajilnih miz, prižnic, kropilcih in krstnih :::	kamnov itd.	:::
Brušenje, pnliranje in strnganje
:::	kamena s stroji. :::
seško podjetje v CELJU.
Mnogoštevilna zaloga nagrobnih
spomenikov iz različnih marmornih vrst granitov in sijenitov po raznovrstnih narisih in nizkih cenah.
Naprava zidanih; ali betoniranih ::: rodbinskih grobišč (rakev). :::
Tlakovanje cerkva, dvoran in hodnikov s šamotnim ali cementnim :::	tlakom.	:::
Izdelovanje pohištvenih plošč iz različnih najbolj idočih marmornih :::	vrst v vseh oblikah. :::
Popravljanje spomenikov, udela-:::	vanje napisov v iste. :::