tribuna RIBUNIN UVODNIK TRETJA IZDAJA IZBRANIH DEL MARXA IN ENGELSA JE KONTRAREVOLUCIONARNO DEJANJE Naslov ni neumnost, ampak odraža našo reakcionarno in gnilo meščansko založniško politiko. Cankarjevi založbi se je zopet enkrat posrečilo narediti izreden založniSldpOdvig - kot se temu pravi ponavadi ob takih svečanih priložnostih - kajti letošnjo jesen je tretjič izdala Izbrana dela K. Marxa in F. Engelsa v 5 zvezkih. Stvar sama je pozitivna, da bolj ne more biti in bi človek že začel vodilnostrukturne može v založbi trepljati po ramenih, ko ne bi le-ti ob tem postregli z zelo umazano packarijo. Kajti III. izdaja MEID stane 90 starih jurjev. S tem bo vsak, ki bo hotel svoj komunistični boj za zrušitev eksploatatorskih odnosov teoretsko osmisliti s študiranjem Marxa in Engelsa, dobil že takoj v knjigarni — ko bo plačeval knjige -pivo lekcijo iz KAPITALISTICNEGA NAČINA PRODUKCIJE. Spoznal bo, da je ta način produkcije prav zato univerzalen, ker je sposoben prav vse odnose in stvari spraviti pod en sam enoten odnos — in ta je produkcija presežne vrednosti. Kapitalski hlapci mu bodo pokazali, da so kljub temu, da so to knjigo Marxa in Engelsa, SAMO blago in da lahko šele kot blago obstajajo zanje — to je kot kapital, ki ustvarja presežno vrednost. To je v resnici REAKCIONARNO dejanje in najmanj, kar bi bilo treba storiti je, da bi odpoklicali odgovorne, kajti izkazali so se za popolnoma ncsposobne in TRIBUNA se sprašuje o njihovi POLITIČNI USMERTTVI. S svojo razredno pripadnostjo so se izkazali za sposobne, da se zaposlijo v tisti veliki in lepi hiS v Zahodnem Berlinu, kjer na vrhu piše Springer Verlag. Cankarjeva založba (oz. pravilno, njene ,,vodilne strukture") opravlja že nekaj časa zelo uspešno kar dve kontrarevolucionarni nalogi (če pri tem pustimo ob strani ostale založbe). Ob dobrih šestih divizijah slovenskih komunistov ki naj bi bili:" ... praktično najodločnejši del delavskih strank v vseh deželah, del, ki žene vedno dalje; njihova teoretska prednost pred ostalo množico proletariata je vpogled v pogoje, tok in splošne rezultate proletarskega gjbanja". (podčrt. ured.) (Marx-Engels: Manifest komunistične stranke), Izdaja založba klasike marksizma v kriminalno nizkih nakladah. Na to pa pnde še neverjetna cena, ki opravi vse ostalo. Ob taki lekciji modernega biznisa so seveda vsi partijski sklepi in prizadevanja marksističnih cnetrov za populariziranje marksistične literature pogovor gluhih. Dogajanje bi lahko najbolje označili, če bi s Kantom rekli, da ,,eden kozla molze, drugi pa v rešeto piestreza." Meščanske gade smo si zaredili na prsih, kajti situacija kaže na popolno privatizacijo tega tako pomembnega sektorja razrednega boja. To pomeni iznjčenje leninskega načela tiskanja partijske literature. ,,V čem je to načelo partijske literature? Ne samo v tem, da socialističnemu proletariatu literatura ne more biti sredstvo, s katerim bi si OSEBE ali SKUPINE pridobivale DOBIČEK, marveč sploh ne more biti INDIVIDUALNA zadeva, ki bi bila neodvisna od splošne proletaiske stvari." ... »Založba in skiadi, prodajalne in čitalnice, knjižnice in razne knjigarne, vsc to mora postati partiji odgovorno. Vse to delo mora nadzirati organizirano socialistični proletariat, vna&ti v vse to delo brez kakrSnekoli izjeme živo strujo žive proletarske stvari, s čimer bo izpodnesel tal starodavnemu, po poli oblomovskemu, po poli mešetarskemu ruskemu načelu: pisatelj pisari, bralec bere." (podčrt. ured.) (Lenin: Partijska organizacjja in partijska literatura 1905). NaSe založbe se odločno borijo proti temu in načrtno izdajajo zbirke, v katenh pisuni zgroženi nad apokalitničnostjo tega sveta (kot pravi Brecht) od strani do strani dokazujejo, da ,je stol stol" in druge globoke resnice. Seveda je treba pri izdajanju literature pustiti kar najSršo svobodo, toda Zveza komunistov je tudi svobodno zdniženje in si zato lahko vzame svobodo, da nažene iz svojih vrst vse tiste, ki pod fiimo ,,svobode ustvarjanja" načrtno spodkopaVajo komunistična načela. Priče smo torej POHODA KONTRAREVOLUCIJE naenem od najpomembnej&h toriSČ razrednega boja in to je marksistično izobraževanje kar naj&r&h množic komunistov. Stvari niso slabe, ampak so katastrofalne. Marksistična literatura se umika raznim »sintetizatorjem" samoupravljanja, ki so sami zase toliko genijalni, da vsako leto - seveda v okviru tega obstoječega - izvalijo presenetljivo debele knjige. Seveda pa vse najbolj posekajo nafi šolniki, ki izdajajo za srednješolsko razmišljujočo mLadino ,,schnell kurse" in s tem sekajo vse rekorde, ki jih je postavil »kratki kurz" VKP(b). Glede na stopnjo proizvajalnih sil je prisotnost meščanskih elementov seveda do neke mere objektivna nujnost, ki pa postane ideološka, če se ne zavedamo njene historičnosti, torej ne njihove prisotnosti na vekomaj vekov, ampak tudi njihove zgodovinske spremenljivosti. Simbolična naklada marskistične literature je pohod ceakcije. Redko izdajanje marksistične literature je tudi pohod reakcije. Nevecjetno visoke cene tudi pomenijo reakcijo na pohodu. Vse skupaj spominja na obnemoglo poskakovanje na Rosinantu v zelo reabiem boju z zelo resničnimi tehnokratskimi mlini na veter. Naj živi proletarska revolucija! Uredništvo XXIV. MEDNARODNI SEMINAR »UNIVERZA DANES" Dubrovnik 1979 O letošnjem dubrovniSkem se-minarju je bilo že marsikaj napisa-nega, posneto je bilo tudi že nekaj oddaj za TV in radio. In pristop je bil povsod enak, poln hvale ob ,,za-gnanosti za demokratično preobraz-6o univerze". To enoličnost pa je potrebno tnalce pretrgati, vsaj tukaj, ker se nas stvar neposredno dotika. V glavnem Je bilo \ • vse skupaj le razmetavanje aeftarja (in to denatja nas vseh!) in skrivanje za naSo med-narodno aktivnostjo v dneh tik pred konferenco v Havani. Moj namen ni ravno popolno razvTednotenje leto-šnjega seminarja, vendar pa je po-trebno takoj v začetku povedati, da je bila or^nizacija seminarja kratko malo zanikrna m prav tako tudi vsebinska priprava. Rezultati se-minaija so jasno temu primernL Povejmo vse skupaj na kratko. Seminar je potekal zadnje dni avgusta in je bil razdeljen v dva vse-binsko precej ločena dela. Dopol-danski del je izzvenel v temi o refor-mi univerze in naštevanju lastnih težav. Stil je bil standarden: referati, redke diskusije in nekaj bolj ali manj zainteresiranih poslušalcev (vsak dan jih je bilo manj). Popoldanski del je bil pravzaprav sondiranje razpolo-ženja študentskih organizacij po polomu konference na Malti. Rezul-tat popoldanskega dela je bila lačelna podpora osvobodilnim gibanjem, nekaj redkih dogovorov o dvostranskem sodelovanju na bolj konkretnih temeljih in (končno enkrat!) precej samokritičen prikaz našega dnižbeno-političnega sistema vključno s pioblemi prakse. In to je v glavnem vse, kar nam je seminar dal. Piaktično nič ali pa vsaj veliko manj od tega, kar bi nam lahko. Predvsem dopoldanski del. Večina refeiatov in diskusij je odražala osebno mnenje alicdorazpoloženje. Resnjh analiz stanja ni bflo in tudi konkretnfli rezultatov. ne. Niti na področju konkretnega sodelovanja in pomoči manj razvitim v izobraže-vanju. V najboljfcm primeru so nekateri samo omenili potrebnost nekaterih sprememb, dfie od tega pa ni šel skoraj nihče. Nekaj resnično dobrih nastopov slike ni moglo spre-meniti. Univerza je samozaaovoljno ostala pri svojih starih staliScih. Demokratičnost ostaja za drugjč. Tu je vladala anarhna v sivi oblekl in s črtasto kravato. In tako iz leta v leto, dokler se vsaj priprave na ta seminar ne bodo spremenile. In Se za konec: hvala univerzi v Beogradu za organizacijo seminarja in žtevilno (piav množicno) udelež-bo svojih predstavnikov. Ne vem zakaj, toda to me je močno spomi-njalo na sindikalni izlet. Pa biez zamere!!! Tomaž KraSovec »V>ruiMa •i 2f. ok/. 4779 DROBNE IZ MlSIJOIiOV Okrog 50 milijonov nerojenih otrok je letno umorienih. večinoma v bogatih industrijskih deždah. Tako poroča sve-tovna zdravstvena organizacija pri Zdni-ienfli narodih. iga miij Verjetno verski časopis stoletja dožjvda >>Družina« ne ve> da to, za kar gzdoven«ismiljuporabija besedo umor, ime. IBi 30 letih so inujemo v Jugoslaviji prekinitev gatdov. Posel)nQnosečnosti> spiav ^ strokovno bdoneaja in_Iabortus. Jugoslovanske ženske ¦»• na ^»so 5i z novim zakonom izboje-vale zmago, kajti le njim samim je prepuSčena odiočitev (razen v primem zdravstvenih razlo-gov). To je tudi zmaga nad tutorstvom moškega Sovinizma, ki hoče razpravljati o stvareh, ki se jih ne tičejo./ Abortus je popolnoma osebna zadeva posa-mezne ženske in s tem je one-mogočena možnost, da nekdo drug odloča o njenih najbolj intimnih stvareh. To je velika zmaga. Zato je tembolj neokus-no — če se milo izrazimo — da ,,Družina" namesto besede abortus uporablja besedo UMOR. UREDNlSTVO OBVESTILO ElektrotehnikiJ Zelo zanimiva razprava: Protiteorija o osnovnih f; principih delovanja elek-tričnih strojev je v zalo-žbah v celoti razprodana, lahko pa si jo izposodite v Centralni tehnični knji-žnici Tomšičeva 7 pod Signaturo 58819 Avtor TRIBUNA , ŠTUDENTSKI ČASOnS IZDAJA UK ZSMS LJUBLJANA TRG OSVOBODITVE l/II, soba 86 Uredništvo: Franc Milošič-glavni urednik, Jgor Bavčar- odgovorni urednik, Bojan Korsika, urednik za teorijo, Igor Žagar, urednik u taltvro, Rudi Podgoraik, urednik za naravoslovje, Ante G. Čala^- likovna in tehnična oprema, Nives Vklrih • lektura, Mitja Manuko -prodaia, Tanja Zgonc-tajnica,. Uradne ure so vsak delavnik od 10. do 13. ure v prostorih uredništva. Redni javni scstanki uredništva so ntk torek ob 17. uri Priprava za tisk BEP Dnevnik/ Vesna Škrbec, Miso Kotnflt.Roman Rot, Majda Gidadplnik,M«rUa Sokač, Veronika Vidrih, Niko Rebek, Vera Doborisek Ksentfa Šurk, ^ V.Drago Pečenik/Tfak:tlskarna Ljudtke pravke. Celoletna naročnjna: za dijake 5O.-din, za študente prav tako; x« ostale 75.- din; Poštnina plačana v gotovinl, rokopisov ne vračamo in pisem urednistvu ne 1 V honoriramo. lzaajatelJsKi svef. Rudi Rizman, Primož Heinz, Mfle šetinc, Matjai Maček(pr«lsednik) Marjan Kunej, Bojan Konika, Fnnc Mflosič, Branko Bratkorič, Igor Bavčar, f omaž Kraševec, Janez Topovsek, Anton Vrnovec, Bontt Eržen; Št. žiro računa : 50101 - 678 - 47303 s obveznim pripispm za Tribuno ! Oproščeni temeljnega davka na promet po pristojnem sklepu št. 421-1/70 z dne 22.01.1973. Jriziologija ZAPISNIK ZAPISNIK To, kar m je 28. 9. 1979 zgodtlo na svetu drugega letnika medicinske fakulttte, jo le vrh ledene gore, katere 9/10 pluje pod gladino \n vsako leto znova preži na svoje žrtve. Tej ledeni gort lahko rečemo tudi problem pouka fiztologije na medicinski fakulteti. Primerno naruenu te informacije se najprej omejimo na tiste najboij otnovne zahteve, na materialne pogoje za nemoteno izvajanje pedagoškega procesa, konkratno v tem primeru za izvajanje predmeta fiziologija. Nekdanji predstojnik katedre za fiziofogijo in fizioloiko kemijo in btoimenskega inStituta dr. Gojmir Južnič je ob desetletnici svojega prsdstojniStvazapisal: 9 ffMaterialna baza Je enaka kakor /. 1967, t/. 565trC v tnh etažah. Itgubili smo prostor pofag kurilnke (15 m2) in kurilnico (50 m2). Štavilo ftudentov pri fiziotogiji ja bilo leta 1952 75, leta 1971 118, leta 1972 143, f$t» 1973 142, (eta 1974 210, leta 1975 205 in 1976 190. Šttvilo farmacevtov, kl jih že dvo leti poučufemo, sa Je dvignilo od 70 na 100. Istočmno frakvantira stavbo v zhnskem smtestru 200 študentov I. letnika. V ^iimskem semmtru obkkuje predavalnko ob popoldnevih 100 siušatefjev trednjih medkinskih šol. Dvaknt ttdansko obiskuje pndavalnko še večje itevilo slulataijev pri pndmetu SLO. Stavba Je dimenzionirana (hta 1925) » pouk 50 študantov (71), tako da Je lata 1945 stavba še ustrezaia. Leta 1954 je bHa ža potrabna revizija in smo pndlagali povečanje stavbe na Zaloški 4... Maferia/na baza jepostafaovirazarazvojteoretskemedkine." Prvo vprašanje, ki se nam v tem kontekstu nujno zastavlja, zadeva na objektivne pogoje in možnosti razvoja fiziologije kot znanstvene discipline in možnosti nemotenega razvoja kvalitetnega pedagoškega procesa v okviru tega. Neumno bi bilo trditi, da j* delo v takih pogojih popolnoma nemogoče, res pa je, da ie moč vzroke trenutno najbolj akutnih študijskih problemov najti že tu! Ce temu dodamo še neustrezno in pomanjkljivo pedagoško in kadrovsko zasedbo inštituta za fiziologijo in nenazadnje tudi neresnost in nepripravljenost nekaterih študentov za temeljitejSi študij te osnovne discipline, na kateri gradi praktično vsa klinika — je pred nami } problem medictnske fakultete, ki se mu reče FIZIOLOGIJA. Ta problem se je v vseh svojih razsežnostih (Mfavil prav zadnja leta, najbolj prav v lanskem drugem letniku MF. Zakon o visokem šolstvu je formalno-pravno uveljavil tudi nove dolžnosti in pravice študentov, tistih ,,tretjih" v študijskem procesu in prav ta in generacija pred njo ga je znala s pridom uporabiti.Študentom je bila namreč s tem dana možnost, da so neposredno vplivali na kadrovanje visokošolskih učiteijev in profesorjev. S tem, da so utemeliuioč nepravilne in neprimerne pedagoške prijeme } predstojnika fizioinštituta in predavatelja fiziologije dr. prof. Gojmira Južniča sprejeli negativno stališče do njegove ponovne izvolitve za izrednega \ profesorja, so študentje odgrnili tudi tisto zaveso, ki ponavadi najdlje zatemnjuje realna razmerja. Tu nimamo ne prostora ne časa razpravljati o jlobljih vzrokih, ki so vodili osnovno organizacijo ZSMS MF in pozneje kadrovske komisije na medicinski fakulteti in univerzi, da Nl ponovno habilitirala dr. Južniča za izrednega profesorja. Pa tudi nobenega smisla več nima, razen kolikor se moramo strinjati s tem, da medsebojni odnosi, ki so vladali na tem inštitutu do odhoda dr. Južniča, najbrž niso mogli delovati rtimulativno ne na pedagoško ne na raziskovalno delo. Nov, lahko bi zapisali tako pogostokrat omenjeno besedo, ,,subjektivni" moment, ki je v dobrSni meri zrasel prav na prej omenjeni materiatni podlagi, je naredil problem fiziologije še večji. Kadrovski problemi so se poleg tega s tem šele prav začeli. Različni predavatelji, ki opravljajo delo dr. Južniča, so večidel strokovno specializirani in ustrezen temu je tudi njihov prispevek k pedagoškemu procesu. Pa tudi dekan je, prisiljen ukreniti nekaj v prid reževanja kadrovskih problemov na tem inštitutu, moral na podlagi določil statuta medicinske fakultete izmed asistentov imenovati nekaj izpraševalcev, ki so tako sodelovali v pedagoškem procesu in, kar je v bistvu eden izmed večjih probfemov prav v letošnjem letu, tudi pri opravljanju izpitov. Posledice so znane in v pettisočih izvodih posredovane tudi bralcem Tribune na deseti strani prve letošnje številke. Obremenjenost študentov, iskanje poti manjšega odpora in neizrečenost njihovih interesov je pripeljala do tega, da so vprašanja fiziologije pričela polniti dnevne rede sestankov weta tetnika Šele na l>oncu študijskega leta. Svoj de) odgovornosti mora nositi tudi pedagoški zbor, ki si je pred temi vprašanji vse leto in leto za ¦ctom zattskal oči. Na koncu pa — BUMt Izpitni roki! Neustrezen način everjanja znanja] Osip, ki mu na Ijubljanski univerzi le stežka najdemo mer! Prej razbite po majhnih skupinah in težko dovzetne za skupno tcijo (vzroke za to je potrebno iskati tudi v družbeno-ekonomski, da ne čemo kar razredni strukturi vpisanih študentov MF) je študente združil en im interes — opraviti pogoje za naslednje študijsko leto. Študentje lanskega Jrugega letnika od katerih številni niso opravili teh pogojev so tako združno lastopili s svojimi predlogi oz. zahtevami in se jasno konfrontirali s pedagoSkim kadrom. Razumljivo je, da so študentje, ki jim je koncem ieta idina skrb vpisati se v naslednji letnik, zanemarili globje vzroke velikega sipa pri tem izpitu (posebej še na zadnjem roku) in z enim samim namenom vpisati se v tretji letnik — iskali vse mogoče in nemogoče načine, kako to >seči. Zato je odveč razburjenje nekaterih profesorjev, ki so v prizadetosti zahtevah študentov videli zgolj zniževanje kriterijev, blatenje nekaterih istentov itd. Študentje so enostavno skušali storiti vse, da bi dosegli svoj Ij in tega jim ne gre zameriti. Kar jim je zameriti, se je zgodilo pozneje, ;oraj nazadnje. Na programsko volilni konferenci 00 ZSMS medicinske kultete, ki je v sedmi točki dnevnega reda obravnavala tudi študijske obleme in problem fiziologije posebej. Prej trdno odločeni rešiti akuten oblem ne le lastne eksrstence, ki je bila ogrožena zaradi neizpolnjevanja >i$riih pogojev, ampak tudi fiziologije nasploh, so študentje sodelovali v lu sveta letnika in ZSMS sploh. Potem pa, ko je precej študentov ta izpit le ipravilo na ustnem delu je zanimanje za ta problem naglo upadlo in se ončno na programsko volilni konferenci sprevrglo v pogovor nekaterih osameznikov \z starega in novega vodstva ZSMS z dekanom, prodekanom nekaterimi člani dekanske komisije, ki se s tem problemom ukvarja. Niti redstavniki inštituta za fiziologijo, ki so bili tam, se niso oglasili, da o tudentariji, ki je bila tudi osebno prizadeta, niti ne govorim. Tako je videti, jaseboz zadevo tudi v bodoče ukvarjalo zgolj nekaj posameznikov. Tako jroblematični testi, se zdi, so postali dobri, ,,zafrkavajoči" Japec Jakopin, istent pri katerem izpit naredi le 28 % študentov, ni več problematičen, predavanja so v redu? ! No, menimo, da le ni tako. Primer FIZIOLOGIJA je poučen ne le za študente MF, ampak za vse študente. Zato tu objavljamo zapisnik tistega sestanka sveta drugega letnika, na katerem so ti problemi vzkipeli. Zapisnik je primer nepodkovanosti študentov v svojih tim. amoupravnih pravicah in dolžnostih, demagogije nekaterih profesorjev in zvitosti predsednika, ki je sestanek speljal študentom skozi prste. ib FIZIOLOGIJA 1 V zvezi z velikim osipom pri predmetu fiziologija je bil večkrat kritiziran način preverjanja znanja in predvsem študentje so trdili, da je popolnoma neustrezen. V zapisniku odbora za študentska vprašanja in sprejem novincev dne 3.10.1979 je zapisano: ^Predstavniki študentov so povedali, da so študentje največ časa posvetili Studiju fiziologije, pri opravljanju izpitov pa je bila večina neuspešna. Menijo, da je vsaj 10 % vprašanj dvomljivih oz. nepreciziranih, nekatenh ni v btalogu znanja (npr. adaptacija na višino). Piof. dr. Sirca se je strinjal, da ie potek pouka fizilogije na fakulteti neurejen, ker snov predava večje število predavateljev, ^»raSujejo pa jo pooblaščeni asistenti Izpitna snov za študente obeh odsekov je enaka, kriva za osip na odseku za stomatologijo „ je poleg Studentov tudi fakulteta, kei na otnemeni odsek sptejme tudi take študente, Id na sprejemnem izpitu pokažejo 45 %-ni uspeh in zato težje Studirajo." Studentka Farčnikova pa je na sestanku v zvezi v vpralanjem izpitov iz fiziologjje dne 12. 9. 1979 dejala: ,,Že rezultati izpita sami kot takikažejo na neko nenoimalno stanje. Velika večina študentov je opravila pismeni izpit z oceno 6. Ocena 9 ali 10 doslej še ni bila dosežena. Rezultati so daleč od normalne Gaussove krivulje. To je ptavzaprav čudno, saj pri nobenem drugem predmetu naž letnik ni imel posebnih težav. Studentom še vedno ni vse jasrvo glede sistema ocenjevanja pismenih nalog in sistema tim. negativnih točk. Testov po izpitu ni mogoče videti, ker se - po razlagi dr. Korena -vpralanja iz roka v rok preveč ponavijajo. Gre za vprašanja, na katera ne morejo in ne znajo pravilno odgovoriti. Tudi tisti, ki so že dvakrat neuspešno Donavijali izpit, padejo tudi tretjič. Očitno delajo vsakokiat iste napake. "ravih odgovorov na vprašanja pa ni moč izvedeti, ker jih v predpisani literaturi ne najdemo, na inštitutu pa jih ne izvemo. Studentje II. letnika ielimo in predlagamo, da testna izpitna vpra^anja pregleda in oceni posebna rtr<^ovna komisija. Mnoga vprašanja se nam zdijo brezizhodno dvoumna, nekatera pa docela nerazumljiva. Tieba je poudariti, da 50 testnih vprašanj ae more realno in objekttvno pokazati globalnega in sistematičnega znanja bodoč^a zdravnika. Predlagamo, da se k statutu MF doda klavzula, da sme vnk študent po ocenitvi videti svoj pismeni izdelek - ne glede na to, ali je fcpit opravil! uspešno ali neuspešno. To je praksa na vseh drugih predklinlčnih inštitutih. S takim predpisom pa bi to lahko dosegli povsod in e izognfli študentskim dvomom o pravičnosti in objektivnosti ocen. Studentje želijo in predlagajo, da bi bil zagovor izpitov in kolokvijev v ZAPISNDC sestanka sveta II. letnika medidnske fakultete dne 28. 9.1979 Na sestanek sveta letnika so bili povabljeni pedagoSki delavci InStituta za anatomijo, biokemijo, biomedicinsko informatuco, nziologijo, histologijo in mikrobiologijo ter katedre za TVLO. Prisotni učitelji in asistenti na svetu n. letnika: asist. mag. M. Zoiko - predsednik gvetejvof. dr. M. Kaliinik -podpredsednik prof. dx. R. Ozvald - InSt. za histologijo prof. dr. T. Hudnik - Flevnik - Inšt. za biokemijo prof. dr. A. Širca — Inšt. za anatomijo doc. di. T. Koren - Inšt. za fiziologjjo prof. dr. M. Kordaš - Inšt. za patomiologjgo asist. dr. T. Kiauta - Inšt. za patofiziologgo prof. dx. M. Kordaš - Inšt. za patofiziologjjo asist di. T. Kiauta - InSt. za patofiziologijo asist. mag. J. Jakopin - Inšt. za fiziologijo dr. V. Starc - predavatetj fiziologije asist. Fflipič - Inšt. za niikrobiologijo asist. M. Michieli - Inšt za biomedicinsko informatiko prof. V. Tomc- Katedra za TVLO Turk Du&n - MK ZSMS Hren Slavko - novinar radia Student (Glas Ljubljana) Novinar Tribune - NN Novinarka radia Študent (Qas Ljubljana) Lipušček Daraela Qhhk « MaverSlavica MnrtCvetka K&%^ Antolovič Uljana Kobal Borut boi»/. \tinn StezinarSnežna SbtlJSS StoKNdi. gj^ Rafot Marija Kanič Vojko Lesjak Matjaž Eržen Ivan Reljič Robert Zaletel Lijana Živin Marko Žabar Damjana Kozorog Ksenija Rak Alenka Ramšak Ljudmila Sabovič Senada Benedik Bernarda Veljanovič Lepa Svab \6sna Mezek Meta Ladkovič Barbara Rahne Dušan Bugarski Liljana Farčnik Katarina Demšar Janko Zagoršek Božena PrfincVanda UrbanČ Marjana Lapajne Erika Salda Zdenko Veingerl Bojan Piletič Milivoj Skulj Saša Furlan Neva Rajterič Alenka Urbanc Danica Centrih Ljuba Kanič Zlata Hergouth Ksenija Kragel Marjana Koren Vlasta Jeler Dora Cimerman Matej Sedej Teri Peršič Alenka PelkoBoris Kikel Maijeta Mrdavšič Metka Ropret Tončka Rožanc Bojana PUtaver bena Mirt Cvetka Stravriik Borut Gabrijelčič Maja Praprotnik Igor Vetemik Jožca Tomazin Iztok Sirigoj Martin Verko Marjeta Vadnal Zora Becner Drago Aljančič Mojca Kodiin Janette Tomšič Matej Koren Franc Janežjč Tomaž Toni Andreja Mihelič Andreja Kežar Jože Molka Lučka Peče Andreja Zajc Mojca Hribar Mojca 1 ov. Zorko: Ker je ta svet sklican na pobudo študcntov, jih pronm, da lazložijo svoje probleme. Za overovate^a zapjsnika predlafun tor. Kordaia, tov. Kali&iika in tov. Ozvalda. Tov. fcržen: (v nnenu vseh itudentov) Najprej bom prebnl statistiko izpitov iz fiziologge: Ocene pri pismenem izpitu: 2krat8 3krat7 ostalo6 Ocene na ustnem izpitu: 3krat9 3krat8 4krat7 ostalo6 Srednja ocena dosežena na izpitu je 43 %. Zeiimo navesti piedloge, ki toi jih obravnava: 1. Studijska komisija za itudentska vpraiaiqa in sprejem novinccv 2. PedagoSko znanstveni svet MF 3. Fakultetni svet MF Piedlogi: 1. Fakultetni svet in študijska komisija naj ugotove, ali glede na situacno obstajajo objektivni razlogi, da se upošteva 101. člen našega statuta, ki dovo^uje študentu, da gre lahko v naslednji letnik tudi, ce ni izpolnfl enega od pogojev za vpis. 2. Naj se razpravlja o stmktunii zasedbi stiokovnjakov na Inititutu za fiziologijo. 3. Na sestanku 10. 9. 1979 so se mnenja profesorjev glede ustreznosti io objektivnosti te$tov razhajala, zato je treba dosedanji način preverjaiqa znanja proučiti in določiti ustrezni način izpita. Zelimo, da se na ustnem izpitu, ki se bo zacel v ponedeljek, uveljavi naia statutama pravica. To pomeni, da vsak študent vleče listke, na katerih so napisana vprašanja, ki naj obsegajo vsa področja fiziolo^ije. 4. Želimo, da asist. Jakopin ni med eksaminatorji zaradi iyegovih nepeda-goških prijemov pri študentih. Namesto njega predlagamo asist. Struclja, ki nam je tudi predavaL Moramo poudariti, da ni naš namen reSti množico Studentov, ki Se nimajo opravljenega izpita, ampak želimo skupaj s člani InStituta reSti problem nziologije. Tov. KordaS: Prosim, da utemeljite nepedagoflce prijeme asist. Jakopina. Če mislite študentje ocenjevati pedagoške prijeme uciteljev, morate ppznati visokošolsko didaktiko. Na dana^njem sestanku s tov. prodekanom niste imeli nobenih pogovorov glede tega, da bi bil asist. Jakopin izpraSevalec. Sedaj pa nasprotovanje utemeljite. Tov. Eržen: (v svojem imenu) Ne poznam visokololske didaktike, vem pa, kakšen mora biti odnos med Studentom in profesorjem. Asist. Jakopin zbija študentom moralo m samozavest. Prepri-can sein, da na fakulteti ni pomembno le izobraževanje, oinpak tudi vzgoja. Vse fakultete poudarjajo tudi pomen vzgoje. Redki so profesofji, ki to upoštevajo in se pcgovarjajo z nami kot npi. prof. Dolenc in nas vzgajajo. Glede asist. Jakopina: Na današnjem sestanku tega nisem omenil, ker takrat nisem poznal mnenja študentov in bi bilo to moje osebno mnenje. Mogoče izraz ,,pedagoško neusbrezen" res ni bil pravi, ampak dgstvo je, da pri igem nihče ne žefi opiavljati izpitov. Tov. Zorko: Izničujete delo kadrovske komisije MF, ki sinatra, da je asist Jakopin sposoben za delo asistenta. Postavljena so 3 medla: strokovnost, pedagoSke in družbenopolitične kvalitete. To so mnogo strožji filtri, kot pa je Studentovski. Tov. Vrhovec: Kadrovska komisija upošteva 3 nmenja: 1. O njegovih znanstvenostrokovnih sposobnostih določi kadrovska komisija 2 oziroma 3 poročevalce 2. O njegovih pedagoSkih sposobnostih oblikujejo mnenje študentje, 3. O njegovi družbenopolitični zavzetosti za samoupravni sistem Ni pa kadrovska komisija tista, ki je kompetentaa da odloča kdo je pedagosko sposoben, pač pa v glavnem študen^e s svojim mnenjem. Tov. Zorko: In kakšno je bflo mnenje študentov o pedagoškem delu Jakopina. Ker sem tako kot ti član kadrovske komisije, vem, kako ta postuje. Ali imate podatke, kakšno je bilo mnenje študentov o pedagoških jposobnostih? Tov. Vrhovec: Do sedaj, dokler ni bUo problemov s temi kolokviji, je bflo pozitivno, ni pa rečeno, da je takšno za sedaj in za vnaprej. Tov. Korda^: Mnenje študentov je bilo pozitivno in dokler ne bo reelekci-je, ne moremo ničesar. Poudaiiti hočem, da svet letnika lahko samo po noimalni poti, torej prdco kadrovske komisije in mnenja študentov vpHva. Tov. \^ingerl: (v svojem imenu) Bojim se, da bomo delali proti statutu, člen 134. (citiral, glej prflogo). Tov. Rahne: (v svojem imenu) Ne spuščajmo se v oceno strokovnosti. Gre t& opiavljanje izpitov. Izpit se opravlja po določenem sistemu in rezultat bi moral biti reprezentativea Največ študen-tov je dosegalo od 40-60 točk. Obstaja nek konflikt med nami in InŠtitu-tom. Ali je bilo zahtevano preveč - potem je treba te zahteve obrazložiti, ali pa da s tem znanjem opravljamo izpit - na drugačen način. Tov. Zorko: Mislim, da smo se oddaljili od tega, kar želimo na tem svetu letnika dosečL Torej oblikovati predloge za študijsko komisijo in komisijo za študentska vptašanja in sprgem novincev, ki naj potem naprej sprožita daljnoročne posledice. Obravnavajmo te štiri predloge, da jfli sprejmemo kot svet letnika ter potem po§ljemo naprej. Zataknilo se je pri predlogu štev. 4, torej problem Jakopin, če se lahko tako izrazim. Ugotovili smo, da nal svet fetnika ni kompetenten niti po trditvi diskvalificirati nekega asdstenta. Ce ga sprejmemo, bo sel naprej, vendar presega kompetence tega zbora. (Nadaljevanje na 4. strani) Borovčanin Darja Fon Lucija Nflcel Miia Milenkovič Nebojša Kores Blanka Sebenik Matjaž Rožič Anamarija Merela Ani Novak Silvo Ferfolja Marino Zabukovšek Jožjca Janžekovič Marjeta Markovič Jelka Zagernik Mirjam Čeč Marija Dolinar Hermina Drnovšek Irena Plaper Alenka Kikec Zdenko FiangeŠ Marko Selinger Maja Vrhovec Anton - sekretar OOZSMS MF Bilač Gordana Bubnič Margareta Banrielj Dušanka Grom Adam Siegl Vladimir prisotnosti strokovne komisije. Opaiamo namreč, da m nekaterih kolokvflfli asistentje včasih postavljajo vprašanja, ki se ne prekrivajo s predelano snovjo." Na istem sestanku trdi tudi di. Lokai: - JPr^ledal sem testna vpra&nja za ta izpit. Ugotavljam, da se iuotio dosegli tiste stopnje kulture, ki je potrebna, če hočemo sestaviti dobra testna vprašanja. V pričujočih vpraSanjih migoli slovničnih napak, vehk del vprašani pa je tako nejasen, da ne vem, kaj je sestavljalec želel. Nekatera so tako nejasna, da ne testirajo znanja, ampak sposobnost, da vpraianje razvozlja. Sicer pa menim, da je preverjanje znanja s testom nekaj, kar je prodrlo k nam od drugod, ter da ne bi smelo biti izključna metoda preveijanja. Testiianje znanja na takšen način je beg od človeka, ptav to pa je posebno za nas nedopustno," Nasprotno pa pravi recimo prof. KonlaŠ: ,^Ia prošnjo dr. Korena sem pr^ledal vprašanja. Nekatera so malo nejasna, večinoma s taksonomske ravni I in II, po zahtevnosti pa precej preprosta in se včasfli spuste tudi na raven medicinske sestre." Ker je vprašanje preizkušanja znanja & testi in na način, ki je v navadi pn predmetu fiziologija na medicinski fakulteti, še nedorečeno, bomo v eni naslednjfti Tribun namenili več prostora tudi tem vprašanjem in tako prispevali k tem dclu ,,pedagoške didaktike". ANTON VRHOVEC, SEKRETAR OO ZSMS MF na programsko vodilni konferenci: .JPrisostvoval sem svetu lanskega drugega letnika v zvezi z ustnimi izpiti iz fiziologije. Ce abstrahiramo vsebino tega sestanka in analiztramo, kaklen je bil odnos študent - pedagoški delavec kako je bil pripravlien, voden, dobimo tale rezultat. Priprava klavrna, vodstvo še mnogo slabše. V debati pa se je jasno pokazalo, da se študent boji povedati, kaj misli, da je pnv, da profesorji miroo skačejo vbesedo študentom, pri tem pa jih nihče ne ustavi. Druge akdje študentov v okviru svetov letnika pa so bfle usmerjene predvsem h kratkoročnim tešitvam kot npr. za prehod v četrti letnik le dva pogoja, previsok kriterij pri OLO. Prva akcija pomeni dejansko odstop od začrtane refarme in lahko se vprašamo, ali ima fakulteta še vedno jasne cUje. S tem pa ne obsojamo. študentov za to akcijo, kajti hfliče node biti več poskusni zajček. Drugo akcijo pa obsojam zato, ker študentje niso izrabili neposredni dialog s prof. Tomcem - torej je bila prcuranjena, obenem pa so s to akcuo ožigosali vse študente, da se borijo proti kvaliteti, ne pa za takine pogoje, ki bi nam omogočili njeno rast. To jasno kaže, da bi morala biti OO ZSMS MF bolj dejavna v letnikih, da bi vedela, kaj se tam dogaja; še več - morala bi biti pobudnik med študeati v akcijah, ki bi resnično pomenile prispevek k izboljšanju študija. Istočasno opažam negativni pojav v letnikih med študenti, da peščica ali oelo posameznik manipulira z letnikom, za svoje početje pa ne odgovnja Ce hočemo to stanje preseči, je nujna reorganizacija OO ZSMS MF. To pa pomeni: akcijska oblika našega delovanja naj bodo aktivi v letnikJh, katari morajo biti s študentske strani iniciator akcii v letniku. Pedagoški delavci se razen zelo Tedkih izjem ne vkliučujejo v vseblno «h svetov letnikov. Cudim se, da OO ZKS MF razpravlja le o reoipiiir* |J|, nobenegasestankapaniposvetiladelovanjusvetaletnika." (VlkOVB) ZAPISNIK Tov. Vrhovec: Ker dekan določa, kdo bo eksaminator, lahko damo njemu predlog, da namesto Japca imenuje štruclja. Mislim, da kot svet lahko to predlagamo. Tov. Zorko: Želi o tem še kdo razpravljati? Tov. Zagorškova: (v svojem imenu) Mi smo to o asist. Jakopinu, o ncustreznosti njegovega pedagoškega dela povedali zato, ker imajo nekateri študentje, ki so opravljali kolokvij pri njem, slabe izkušnje. Ampak to ni bistven problem. Gre za to, kar se je govorilo že na sestanku 10. 9. 79, in so tudi profesorji priznali, namreč da so vprašanja neustrezna in da ne kažejo realnega stanja, da so dvoumna. Zakaj se nekaj ni naredilo na teh vpra-šanjih? Ljudje so priai na izpit tretjič, četrtič in so medtem še vedno dopolnjevali svoje znanje, pa niso prišli preko 60 točk. Ni svet zato, da bi prekrivali znanje ali neznanje študentov. Hočemo, da se na ustnem izpitu Ereveri kdo zna in kdo ne zna. Zato hočemo, da se na ustnih izpitih vlecejo stki, da je zastopana cela flziologija. Ne pa, ker so bili predavatelji različni in je bil vsak specialist svojega podiočja, da bi ti spraševali samo svoje podrobnosti. Tega smo se bali pri tov. Jakopinu, drugače pa sploh ni bil problem v tem. Tov. Koren: Glede vprašanj: To je bilo že obravnavano na sestanku 10. 9. 79. Tam je bilo sprejeto, da testna vprašanja ne bodo imela pomembne teže, bilo pa je tudi sklenjeno, da se ta oblika ne bo spreminjala. Ugovor, da so vprašanja ista, ne drži, ker so druga. Glede dvoumnosti - vendar to smo že obravnavali in testna vprašanja kot izključna oblika izpita so bila že elimini-rana. Je pa to le neka osnova, ker so iz vseh področij in predstavljajo neko sliko znanja študentov. Zato mislim, da jih je tudi treba upoštevati pri ustnem delu izpita. Tov. Milenkovič: (v svojem imenu) Moramo se zmeniti za kratkoročne rešitve, kei je to akuten problem. Potem, ko smo mi pokazali na izpitih, da nam fiziologija na testih ne gre in da padamo, potem ne moremo sedaj kar naenkrat na ustnem izpitu narediti. Ali mi lahko kdo odgovori, zakaj je od 115 na zadnjem roku naredOo samo 5 študentov? Tov. Turk: :.. in je bilo doseženo največ 66 %? Tov. Kališnik: Mislim, da se vsi zavedamo, da nekaj ni v redu. Ne smemo kriviti niti profesoijev niti Studentov. Nenormalne razmere so krive za tak rezultat. Testi zorgo več let, da postanejo kvalitetni. Fiziologi so bili v težkem položaju, ker so morali hitro pripraviti teste in je kvaliteta vprašljiva. Ali je smiselno vztrajati na vpraSanjih, ce niti sestavljalci niso vanje prepri-čani? Gotovo je treba najti tisti način sprafevanja, ki bo dal pravo sliko, npt. esejski način — pismeno, dopolnjeno z ustnim izpitom, če je ocena pod kritično mejo. Predlagam, da damo v potnoč še kakšne eksaminatorje, da bo lahko tudi njihovo mnenje upoštevano. Predlagam tudi, da gremo pri že danih predlogih od predloga do predloga in jih damo v razpravo. Ce ni ugovorov, jih sprejmemo, sicei pa zavrnemo. Tov. Tuik: Kršene so samoupravne pravice Studentov. V vsakem statutu piše, da imajo študentje pravico odlocati in da je eno od njihovih mnenj upoštevano. V tem statutu in drugje pa ni napisano, da moia vsak študent hoditi na Pedagoško akademijo in dobiti pedagoško didaktično znaitfe. Zato mislim, da to nikakor ne more biti pogoj, ker od študentov se ne more zahtevati, da poleg vsega študija opravljajo še te stvari. Dnigo - o vzgoji: V našfli družbenopoUtičnih dokumentih marsikaj piše o tem. Tov. KaliŠnik: Tov. predsednik, piosim, da se o mojem predlogu najprej diskutira. Tov. Tuik: Nisem še končal. Tov. Zorko: Rad bi končal diskusijo ... Tov. Turk: Kdo hoče končati diskusijo? Tov. Zorko: Lahko boste vsi govorili, ampak ne vsi naenkiat. Ali gremo od točke do točke? Tov. Turk: Prosiin, da mi predsedujoči ne segate v besedo. • Tov. Zorko: Ali ste za ta predlog, ali niste? Tov. Turk: Sploh ni o tem govora, ker ponovno grobo kršite pravice študentov. Tov. Odarjeva: Tov. Zorko je prej Turku vzel besedo in zdaj naj pove do konca. Tov. Zorko: Dali mu bomo besedo. Tov. Svabova: Zanima me, zakaj se vedno prekinja študente in nikoli profesorje. Ali lahko kolega do konca pove, kaj misli? Tov. Zorko: Dobro, pa poslušajmo tovariša. Tov. Turk: No še tisto o vzgoji. Zadnje čase veliko pišemo v naših družbe nopolitičnih dokumentih o poudarku na vzgoji, ne samo o strokovnetn znanju. Studentje ne morejo govoriti o strokovnosti, ampak vseeno je treba pogledati vzgojo in kot člana - ne vem, Če je tovariš član ZK, ampak kot clan naSe družbe mislim, da bi se moral držati nekaterih smernic. Tov. Zorko: Ali vi ste član ZK? Tov. Turk: Ne. Tov. Zorko: Jaz pa sem. Tov. Turk: Lq>o. Tov. Zorko: Torej, jaz bi samo rad odgovorfl na tisti napad proti samoupravnim pravicam. Moj namen je bil jasen — da dam studentom možnost, da povedo, kaj hočejo. Predložili so štiri točke, nanje smo hoteli odgovortti in jih prediskutirati in začela se je obravnava 4. točke, ki se glasi, da naj asist. Jakopin ne bo eksaminator in naj bo namesto njega asist. štrucelj. Zeleli bi točko spraviti do konca. Drugo: Ugotovili smo, da ta svet letnika nima kompetence ali diskvaliflcirati asistenta, ali ga tudi potrditi. To ne pomeni, da vi nimate pravice dati predloga, da tov. Jakopin naj ne bo eksaminator. Nimamo pravice ničesar o tem skleniti. Tov. Vrhovec: Zadnjič je bil na kadrovski komisiji predlog Japcu Jakopinu za mesto asistenta dan, zanima me, ali ima on mesto asistenta na fiziologlji? Tov. Jakopin: Jaz nimam mesta, sem natnestu strokovnega sodelavca. Bil sem samo izvoljen za naziv asistenta. Tov. Milenkovič: Mislim, da bo treba še enkrat prebrati 134. člen statuta. Ce je bil asist. Jakopiii izbran, če ga je določil dekan, potem mi pri tem nimamo nič besed. Ce pa po 134. čl. ne more spraševati, potem tudi ne sme. Tov. Zorko: Torej mislite, da ne sme? Tov. Milenkovič: (v svojem imenu) Citira 134. cleiu.Ce je bil tako izbran, potemje vredu. Tov. Kordaš: Na sestanku je tov. Kobal nastopal namesto tov. dekana in pooblastil tov. Jakopina. Tov. Kiauta: Val poskus diskretirati tov. Jakopina kaže, da želite po liniji najmanjšega odpora opraviti ta izpit. Ali niso rezultati slabi, ker se premalo ucite? Greste po poti negativne selekcije. Imeli boste čedalje manj učiteljev, ki bodo od vas kaj zahtevali in vas vzgajali, da se boste učili. Tov. Ozvald: Obstajata dve možnosti: 1) nič ne znate — ampak kako to, da toliko Ijudi nič ne zna in 2) z izpitom je nekaj narobe. Če res ne znate, je tieba ugotoviti, zakaj. Če je kriv sistem izpita - hitro nekaj ukreniti. Treba je rešiti veliko število ljudi, ki neznajoalipa niso pravilno roraševani. Tov. Vrhovec: Predlagamo tudf 5. tocko k našim predlogom: še en rok. Tov. Zorko: Torej so predlogi tile: 1) po čl. 101 - tudi brez enega pogoja vpis v III. letnik 2) ugotoviti, ali je strukturna zasedba na Inštitutu ustrezna 3) vprašanja na ustnem izpitu naj bodo napisana na listkfli 4) naj namesto asist. Jakopina sprašuje asist. Štrucelj 5) še en izpitni rok želimo Tov. Kordaš: Študentje morate takole postaviti: Se en rok, tako da se boste lahko vpisali. Oktoberski rok je nonnalen rok, ampak to z drugimi besedami pomeni podaljšanje vpisa. Torej to točko preformirajte tako, da boste povedali, kdaj naj bo rok in kdaj naj bo potem vpis. Pazite, to je kršenje statuta! Preberite statut ali pa vpralajte tajiuka. Študent: Ali je test napačen in je to objektivni razlog, da gremo v III. letnik biez tega pogoja, ali pa ne znamo? Tov. Zorko: Tukaj bi študent rad vpraSal, če so bili dani vsi pogoji, da se naredi fiziologjjo? Ce niso, potem ta člen pride v poštev. Tov. Širca: Govorim kot član odbora za študentska vprašanja, kot član študijske komisije in kot predstojnik oddelka za dodiplomski študij. Pogojnega vpisa fakulteta že leta dolgo ne prakticira in kar je napisano v statutu je namenjeno za izjemne razloge kot so zdravstveni, socialni problemi in podobno, ne pa neuspeh na izpitu. Tendence študijske komisije so v sprotnem študiju in če se letos iz iziemnih razlogov odobri pogojni vpis, je s tem propadel že III. letnik. Študijski komisiji je bilo veliko do tega, da izpelje reorganizacijo študija na naši fakulteti, da bi v 4. letnik študent vstopil z opravljeno predkliniko. Zato ima študent šanse samo, če starta iedno, se pravi 15.9., niti ne 1.10, ti imajo izglede . Za letošnjo generacijo je bilo sicer odobreno, da sta pogoj samo dva izpita, za to generacijo pa se napoveduje, da tega ne bo. Vi zahtevate torej pogojni vpis v III. letnik in se lahko zavedate, da bo katastrofa na koncu III. letnika. Ne vem, koga bomo takrat klicali na odgovornost. Jaz propagiram sistem, ki je human in realen in je dolgo let trajalo, da se je ustanovil na naši fakulteti. Če študent ne zmore tega velikega bremena, se lahko posluži ponovnega vpisa v isti letnik in delnega vpisovanja v višji letnik. Ne bom trdil, da je večina študentov nesposobnih, ampak majhna sapica jfli je že zamajala, da je en izpit bil taka prepreka. Zelo majlina rezarva sile in znanja se je pokazala. Da jfli je en ponesrečen test ali ponesrečen izpitni način tako pnzadel, o tem bi se dalo razpravijati. Studentje odlagajo ta izpit proti koncu. Vse leto smo vas opozarjali: Ce nista anatomija in histologija opravljeni v marcu, so slabe možnosti za dokončanje letnika. Ne s fiziologijo in biokemijo začeti junija in septembra. Torej takšne so okoliščine, ne vem, kako bo odločila študijska komisija, ampak kolikor poznain njihovo nastrojenje, bodo proti. Edino realno: Če res ni bila izpeljava izpita v redu, ker je čutiti marsikaj spornega, je kolektivna pritpžba studentov na izpitno oceno, to je tudi v statutu, in mora dekan določiti izpitno komisijo, ki v najkrajšem času ponovno izpraša Studente. To se mora zgoditi v naikrajšem času, najkasneje prihodnji teden, če bo to sploh sprejeto. To so zakonske vahante. Ponovni rok in naknaden vpis konec oktobra ni sprejemljiv, niti ne pogojni vpis. Moiale bi biti čisto drugačne okoliičine, ki bi to dovoljevale. Torej moj predlog je komisyski izpit, sicer pa samo delni vpis v višji letnik. Tov. KordaS: Ce bodo studentje vztrajali pri tei proSnji, naj ožja skupina študentov utemelji njihovo prošnjo. Samo utemejjeni predlogi gredo skozi študijsko komisijo in fakultetni svet. Tov. Ozvald: Masoven poraz - tudi to je element utemeljitve za pritožbo. Ce preverjanje ni bilo v redu, kar ni bflo, je podan iazlog pritožbe za izpit. Če pa ne znate — zakaj? Ali ste samo vi kiivi? Tov. Zorko: Ali to pomeni pritožbo k dekanu in komisijsko preverjanje znanja? Predlog: Pritožba na izpitni postopek, tov. dekan imenuje komisijo, ki ugotovi, ali je krivo neznanje ali nacin spraševanja. Tov. Eržen: (V svojem imenu) Mi smo se že pritožili na izpit. Rešitevje bila v tem. da imamo možnost ustnega opravljanja izpita. Zakaj še ena pritožba? Ce bo na ustnem izpitu padel kdo, ki misfi, da res zna, lahko izpW opravlja še enkrat pred komisijo. Tov. Kordaš: Tov. dekan mora zaslišati izpraševalca in študenta, potem se šele izpit lahko anulira (po čl. 40) Študent: (v svojem unenu) To bi moral biti pogovor med nami in člani InStituta za fiziologijo. Naj nam oni povedo, kaj je bilo. Radi bi se pogovorili s svojimi učitelji fiziologi. Naj nam povedo, ali je premajhno naše znanje, ali je napaka pri njih. Tov. Koren: Testna vprašanja sestavlja skupina predavateljev. - Gotovo so pomanjkljivosti. Osebno mislim, da tj. dvomljiva vpra^anja lahko prinesejo približno 10 točk. Preverjanje je lahko nezanesljivo v ozkjh %. Tov. Rahne: (v svojem imenu) Največ najboljših študentov je opiavilo izpit z oceno 6. Na vsakem roku je bilo manj najboljJih. Tov. Koren: Vsakkije presegel 60 %, je lahko Sel na ustni izpit. Ocene na ustnem izpitu so se v glavnem skladale s pismenim delom izpita. Da je 60 % meja, je bilo dogovorjeno s profesorji. Na sestanku s študenti smo se dogovorili za testno obliko izpita. Zaradi velikega števila študentov esejska vpraSanja niso sprejemljiva. Tov. Piletič: (v svojem imenu ) Pravite, da so testi v redu. Torej bo slab uspeh tudi na ustnem izpitu. Tov. Koren: Preoblika izpita lahko vpliva, ker ima test svoje pomanjkljivosti. Tov. Rahne: (v svojem imenu) Pri drugih predmetih pomeni doseženiL 60 % oceno 6, dos. 50 % pa pomeni možnost ustnega zagovora. Zakaj niso bili že prej možni ustni izpiti? Tov. Koren: O izpitnem sistemu je bil dosežen dogovor s predavatelji na dekanatu. Tov. Piletič: (v svojem imenu) Ali so testi piavi pokazatelji znanja? Ce so, ustni izpit nima smisla. Tov. Kordaš: Ker je bil InStitut za fiziologijo y veliki stiski, je bilo dogovorjeno, da bo testni izpit. Test je pomanjkljivo sestavljen, zato pa imate možnost ustnega izpita. Po ustnem izpitu se lahko pritožite. Oblika izpita lahko močno vpliva na oceno. Tov. Mezekova: (v svojem imenu) Pismeni izpit je poiazen in če je to prava slika, zakaj bi 3i še na ustni izpit. Študent: Če po krivdi fiziološkega inštituta nismo mogli opraviti izpita, naj nam dajo več izpitnih rokov, ki bodo taki kot bi morali biti in bomo lahko opravili izpit. Tov. Eržen: Vsi naši argumenti izhajajo iz tega, da znam fiziologijo dovolj, da opravim izpit, le da na pismenem izpitu tega nismo mogli pokazati. Res ne razumem od kje sedaj naenkrat tak dvom v znanje Prepričan sem, da kdor zna fiziologijo, ne rabi vseh treh rokov, da bo to dokazal, ampak lahko izpit opravi že naslednji teden na ustnem delu izpita. Student: Pustili smo druge izpite, kei smo morali študirati fiziologijo. Tov. Zorko: Imamo torej dva predloga, ki tičeta 1. točke: predlog v zvezi s 101. čl., ali kolektivna pritožba. Tov. Veingerl: (v svojem imenu) Saj se lahko odločimo za oba. Tov. Zorko: Predlog študentov je: 1) po 101. čl. naj študentje dobijo možnost vpisa v III. letnik 2) če bi bila ocena nerealna - kolektivna pritožba študentov. Tov. Kordaif: 2. točka kratkoredeno mma pomena. To fakulteta že dolgo ve, zelo malo se je pa naredilo. Inštitut je kadiovsko v poraznem stanju in lahko predlagam fakultetnemu svetu, da se to izboljša. Tov. Zorko: V zvezi s 3. točko samo opozorim, da je to po statutu. Tov. Koidaš: Vprašanja naj se striktno držijo kataloga. V zvezi s 4. točko: na sestanku s tov. prodekanom so bili določeni 4 eksaminatorji. Vprašati je treba tov. tajnika, če je bilo jutranje imenovanje v skladu s statutom. Tov. Starc: Testna vprašanja so mogoče dvomljivo postavljena, toda treba je znati več fiziologije, kot je v tistih vprašanjih. Mene je imenoval tov. dekan in ne vem, ali je to imenovanje enakovredno imenu ,,učitelj". Odstopam od spraševanja. Tov. Kordaš: Fiziologijo je predavalo okrog 10 predavateljev. Profesor Sušnik je bil imenovan za koordinatorja in od tedaj ga ni bilo več na sestanku. Na jutranjem sestanku pa je tov. prodekan imenoval samo 4 predavatelje. Naj gredo študenti k tov. tajniku. Če je določilo v zvezi s asistentom Jakopinom v skladu s statutom, pojdite k tov. dekanu. Če ni, pa asist, Jakopin ne more biti izpraševalec. Tov. Zorko: Naj gresta dva ši PRIKAZ USPEHA STUDENTOV PRI IZPTTU IZ FIZIOLOGIJE PRI POLETNIH IN JESENSKIH ROKIH 1979 «*-«, r^ 5.6.1979 prijav 21 delalo 9 opravflo 3 (33 %) Mirjam Zagernik). študenta k tov. tajniku. (Jelka Markovič in 5 11 40 43 8 6 Uspeh pri posameznih izpraševalcih na ustnem delu izpita: delal° opravilo aast. mag. Japec Jakopin: 29 8 (28 %) asist. dr. Anton Koren: 28 14 /50 %) asist. mag. Vito Starc: 27 15 (55 %) asist. Martin Štrucl: 26 14 (54 %) 15 kandidatov ni priflo na ustni del izpita. 17 študentom je bil odobren komisijski izpit, od teh je izpit opravijalo 10 študentov (59 %), opiavfl 1 kandidat. S tem zaključujemo sestanek sveta letnika. Ljubljana, dne 28.9.1979 Overovatelji zapisnika: tov. Kališnik: tov. Kordaš: tov. Ozvald: Priloge: 101., 134., 140. člen statuta MF Opomba: Tekst zaradi izvirnosti ni lektoriianT Zapisnikar: Bugarski Liljana Skupni rezultati: prijav 499 delalo395(79%prijav) opravilo 130 (63 % vpisanfli v ta letnik) FIZIOLOŠKI INSTITUT v. d. predstojai asist. dr. Anton Koren Pozivamo vas, da še danes začnete pisati članke, novice, reportaže, razgovore, prozo, poezijo za vaš — študentski — štirinajstdnevnik TRIBUNO! Se vam je zgodila krivica, ste opazili nepravilnosti, niste s čimerkoli zadovoljni? Ste navdu-šeni nad Študijem, nad mladinsko organizacijo, zadovoljni vse-vprek? Nedržitetega vsebi! Če ste kakšen problem iz svoje študijske stroke posebej obdelali, ne mislite, da drugih prav ta ne zanima. Objavite ga v TRIBUNI. Če vam struktura vsebine TRIBUNE ni všeč, če mislite, da zajema preozko področje, je študentova naloga, da to razširja. Pridite na sestanke uredništva ob torkih (ob 17. uri), prinesite svoje stvaritve. Honorar bo sledil. TRIBl^A FSPN In potem se je začelo. Na samem zaCetku, kajti študijski proces je tisto, s čemer nistno vedno zadovoljni, kar bi bilo treba spiemeniti, izboljšati, narediti takšnega, da bi študenta navajal kreativnega miSljenja, študiranja originalne literature. Vse to - in seveda še marsikaj drugega - zahtevajo študentje - mladinci FSPN, ki so na svoji konfeienci 16. oktobra sprejeli, lahko bi rekli, svoj revolucionarni program, ki jim nalaga številne naloge pri spreminjanju učnega procesa, aktiviziranju ogromnega števila anonimnih clanov mladinske organizacije ... Pa najprej nekaj o sami konferenci. Od velike množice študentov, ki so vpisani na FSFN, se je konference udeležilo le 78, pa šc izmed teh je kakšnih pet bilo v opoziciji, in treba jim je bilo temeljito odgovoriti na njihovo bistveno vprasanje: ,,V čem je pravzaprav namen konference? " Ko je btto to storjeno, so prešli na oceno gradiva za konferenco,ki je izšlo v obliki Razmerij, glasila 00 ZSMS FSPN. Ocenili so razprave o gradivu po letnikih, od katerfli je bila najbolj zanimiva izjava študenta 4. letnika, ki je povedal, da zaradi objektivnih in subjektiviuh razlogov ne more podati ocene o razpravi, ki so jo imeli o gradivu v svojem letniku. Veliko se je govorilo o vpisu na fakulteto, saj se s tem začeiyajo Stevilne težave. Vpis je sproščen, fakulteta pa nima dovolj prostorov, da bi lahko sprejela maso kakšnih 300 Studentov, koliko se jih je vpisalo v preteklem in tem študijskem letu v 1. letnik. Razprava se je nanaJafa tudi na študijski proces, s katerim študentje niso zadovoljni, saj jim ne omogoča kreativnega študija, kolikor pa jim, pa teh možnosti v veliki meri ne izkoristijo, tako da je bila kritika obojestranska. Profesorji, ki so se udetežili konference, so podprli program mladinske konference, in pojasnili nekatera vprašanja, mcd katerimi je bilo najpomembnejše: »Zakaj nimamo omejenega vpisa v 1. letnik in zakaj se diplomanti vseh mogočih višjih šol lahko tako množično vpisujejo v tretji letnik? " Odgovor je bil kratek in jedrnat: ,,Zaradi financiranja fakultete po številu študentov" Odgovor seveda ni zadovoljil prisotnih študentov, toda to je dejstvo. Zaradi teh pioblemov, so študentje sprejeli na svoji mladinski konferenci naslednji, lahko bi rekli kar revolucionarni piogram, ki ga bodo kar najhitreje začeli uresničevati: PROGRAM S ciHem da se preseže sedanje stanje na fakuleteti se bo: 1. 00 ZSMS na FSPN zavzemala za omejen vpjs na naši fakulteti. Nekaterim se zdi ta stavek našega programa zelena luč za omejevanje človekovih pravic. Nfi pa ga konkretiziramo takole: a) na fakulteto naj se vpisujejo le študenti, ki imajo namen resno študirati, ki pokažejo zadovoljivo predznanje. Gre skiatka za uveljavljanje predhodnega izpita, ki naj ga skupaj opravita naša fakulteta in srednja sola iz katere je kandidat. Prav tako naj bo temeljitejše tudi preverjanje znanja tistih študentov, ki se vpisujejo v tretji letnik naše fakultete z viSjih šol in akademij, za katere pa je znano, da ne dajejo zadosti potrebnega temeljnega marksističnega znanja za študij na naši fakulteti. Pri vpisovanju v prvi letnik ne izkljuČujemo planiranega kadrovanja občin, ampak pomagamo le-tem, da bodo dobile na svoje razpise najboljše študente (kriterij, in to ne nepomemben, bo tudi družbenopoliaktivnost kandidata). b> s tem posegom bi odpravili ogromno izgubo, ki jo družbi še vedno prinaša buržoazno demokratični predsodek enakih šans, če se lahko vpiše vsakdo. Govorimo o kratkovidnosti, ki nam ni omogočala oz. nam še ne omogoča videti, da bi družbeno selekcijo izvršili že v osnovm oz. srednji šoli in da s tako zastavljenim izpitom, kot je omenjen zgoraj (in kot ga predvideva Zakon o usmerjenem izobraževanju) izvršimo pozitivno selekcijo, kijo sicer izvrši prvi letnik (tudi do 75 % osip v štud. letu 1976/77) z veliRd manjšimi sredstvi in v korist družbi še pred I. letnikom. Vsem, ki se še vedno bojijo, da bomo s tem ukrepom zapirali vrata študentom iz kmečko - proletarskih družin naj povemo, da je otrok proletarca, ki ga nismo izvrgli do četttega letnika srednje šole, že izoblikovan. Kajti šel je skozi ozek filter osnovne in srednje šole; če je uspel, bo uspel tudi na fakulteti, če le životari mu tudi z enoletnim podaljšanjem možnosti na fakulteti ne bomo pomagali. To pojasnilo velja seveda samo študentom* neproletarsko - kmečkega pordcla, kajti slednjim je tp do dna bitja jasno. c) manjše število študentov bo omogočilo dvig kvalitete študija in dajalo tako družbi kadie, ki jih potrebuje ne pa hiporprodukcijo faliranih študentov, ki z dokončanim enim letnikom ustvarjajo politično in novinarsko kariero. PodrobngJa gradiva o tem vpra&nju - okroglo mizo in potem javno razpravo bo do 15. novembra pripravila komisija za vzgojo in izobraževanje, vodil pa jo bo Kuzmanič Tonči. 2. Mladina na fakulteti se bo zavzemala za zmanjšan obseg študija, za pogtobljenost študga in poudarek na Študiju politične ekonomije in marksizma (tako originalnih del klasikov, kot zgodovine marksizma zopet po originalih vse do sodobnih marksistov, tako da npr. bav-bav Marcuse ne bo zavržen ali oboževan, ampak kritično preraščen; da bo Kapital Marxov in ne Borchardtov oz. še slabše Nešičev). 2^avedamo se, da smo s tem prijeli stvar pri korenu, kot namreč pravi Marx, je koren za človeka človek sam. Slo bo namreč tudi za ure dolocenih profcsorjev. Predmet, ki naj bi še nadalje ostal v predmetniku, bo moral to opravičitL Pri izbiri predmetov pa bo morala imeti večji vpliv tudi praksa, zato bo nujno sklicati tudi nafc diplomante in poizvedeti, kateri predmeti so jim v pomoč pri delu, kateri pa so nepotrebni. S tem posegom bomo odpravljali kompanjsko učenje samo za izpite - pozitivistično piflanje in dvignili študij fQ nivo dostojen kreativnega študenta in naše družbe. Komisija, ki jo bo vodila Vera Seško, bo na podlagi lanskoletne raziskave in pregleda programov, pripravila pogovor na to temo v okviru fakultete. 3. 00 ZSMS na FSPN se bo zavzemala za vzpostavitev vzajemno kreativnega odnosa profesor-študent. Negacija opisanega procesa izobraževanja je predpogoj vzpostavljenja kvalitativno novega odnosa profesor-študent. Iz rečenega o tem odnosu izhaja: a) programe ptedmetov morajo sestavljati piofesorji v sodelovanju s studenti, ki so že sodelovali v procesu izobraževanja. Tisti, ki prihajajo v vi§i letnflc, morajo s profesorjem dopolniti, spremeniti praznino, pomanjkljivosti itd. v programu predmeta, ki so ga že študiiali. b) predavanja morajo biti v bistvu polemično obravnavanje tem, ki so bile postavijene s programom na originalnih tekstih klasikov marksizma; c) na fakulteti je treba študente učiti študirati, torej jim omogočiti individualni študn predvsem originalnih tekstov klasikov marksizma; d) v takšnem kontekstu izpiti postajajo obojestransko kritično ocenjevanje obojestranskega dela. S tem odpada profesorjem monopol nad ocenjevanjem, strah študenta pred izpitom, neurotične dirke po fakulteti, čakanje v dolgih vrstah ... in mnogo drugih posledic, ki zopet povratno delujejo. Na tej nalogi, ki je permanentna bo delalo predsedstvo na čelu s predsednikom. 4. Mladinska organizacga na fakulteti se bo zavzemala za preraščanje predstavniacega sistema v delegatskega - študenti se bodo v vseh organih fakultete organizirali kot delegacije in zastopali stališča študentov. Ker je delovanje delegatskega sistema nemogoče brez učinkovitega infcrmiranja, bomo skrbeli tudi za redno izhajanje ,,nuni-razmerij". Za izvajanje naloge je zadolžena Breda Papež. NfinMaznierja pa izdaja uredništvo Razmerij. 5. Mladina nafe fakultete se bo zvazemala za uveljavitev fakultete v družbi - gre za mesto, ki ji v družbi pripada, pa ga nima 6. Člani OZ ZSMS FSPN bodo spremljali tudi socialno-ekonomski položaj študentov in se bodo, če bo potrebno zavzemali za njegovo lzboljšanje. 7. Izboljšati je treba tudi kontinuiteto smeri SLO in se zavzemati za dcupno delo s študenti te usmeritve. Po sprejetju takSnega programaje sledil, nič manj razburljivi volflni del konference, na katerem so Vero SeSko izvolili za predsedmco 00 ZSMS FSPN. V GRADIVU ZA KONFERENCO TUDIPIŠE: Pogoji za sprotni študij: Predmetov in profesorjev je veliko, predavanj tudi, študentje pa že iz srednjih šol navajeni na ucenje, ki ga motivira le profesorska prisila, v glavnem y obliki ocene. Ce torej tukaj ne bodo dobili drugačne motivacije, kot so jo imeli na srednjih šolah, se bo isti proces naravno nadaljeval. Studirali bodo za ocene na izpitih, za to, da napravijo izpit in za to da dobijo v roke diplomo, ne pa za to, da izpolnijo svoje znanje, da so kreativni tako teoreticno, kot v praksi. Zavedamo se, da je to globoko družbeni problem, vendar pa se ne strinjamo z dejstvom, da ga je treba objokovati. Potrebno ga je spremeniti. ^^^ Naborna komisija študentskega časopisa Tribuna kliče k Isodelovanju štiri stalne prodajalce Tribune. Vsak prodajalec se bo Izavezal, da bo prodal vsaj 500 izvodov posamezne številke Tribune. [Honorar za prodajo teh petsto izvodov je 1000.-din. Za prodajo, Ikj bo presegala 500 izvodov pa dobijo prodajalci nagrado po do-Igovoru Ali res moramo .jjiapraviti" visoko izobražene ljudi, ki ne bodp znali kontinuirano študirati, ki bodo, ko bodo dobili diplomo, da so sploh kdaj slišali za Marksa, Engelsa, Lenina... Ali pa bi bflo študente treba učiti Studirati v tem smislu, da bodo tukaj dobili osnove, okostje svoiega načina miSjenja, na katerega bodo kasneje nizali vse, kar bodo pri svojem praktičnem delu potrebovalL Ne jih učiti shem, ampak gibčnosti mišljenja. Izpit predstavfla kulminacijo napiflanega znanja pri študentu, kipade kakor hitro pride do naslednjega ekspresnega obremenjevanja njegovfli možganov (čim prej pozabiti kaj si študiial za prejšnji izpit, da lahko Studiraš za naslednjega). Osnovna motivacija oziroma antimotivacija za študij na naSi fakulteti je danes še vedno pridobitev diplome (dolgoročni cilj) oziroma napravljanje izpitov (kratkoročni cilj) na fim lažji način. Vzrgki so seveda zelo kompleksni in vedno konkretni pri vsakem posamezniku. Toda skupna jim je prav danost, ki jo naletgo na fakulteti, skupno jim je, da so vrženi v nekaj, Cesar niso hotell Vendar pa to, da so vzroki kompleksni, ne pomeni, 'la ne moremo ničesar več napraviti. Zavedamo se, da so to globoko zgodovimko-družbeni problemi, ki za resevanje zahtevajo zavestno-aktivni zgodovinski proces. Nahajamo se * točki v kateri se ti problemi kristalizirajo in zelo močno jih občutimo. Zato predlagamo, da s skupnimi silami, začnemo zavestno delati na niihoven) . razresevanju. Torg: če Mne klapa" v študijskera pzocesu, de študent ni zadovoljen tu, če ne najde samega sebe (svojega interesa) na tem področju, ampak ga nasprotno celotni mlin melje, potem gotovo ne bo zainteresiran, da se polee najnujngše dejavnosti (ozki »študij") (u)trudi Se za kaj dn^ega: n.px. za delo v ZSMS, ali pa za delo v samoupravnih oiganih (kar je tesno medst bojno povezano). -M Po končanem študiju se našim že tako redkiin diplomantom dogaja, da ne dobijo primerne zaposlitve. V razpisih za delovna mesta v dnevnemčasopisju vidimo, da se za dela ki naj bi jih opravljal sociolog, politolog, i$če pravnikc. ekonomiste, diplomante VUS - skratka, vse razen nafih diplomantov. Če bi sklepali iz razpisov na potrebe po nafih profilih in glede na to tudi vpisovafi, bi lahko našo fakulteto zaprli Torej pogoji so odlični, zato pohitite! Uredništvo 6. SEJA UNIVERZTTETNE KON-FERENCE ZKS Dne 23. 10. 1979 se je na svoji šesti redni seji sestala univerzitetna konferenca ZKS, ki je v dveh to-čkah dnevnega reda obravnavala oceno idejnopoliticnih razmer na univerzi in program dela UK ZKS za študijsko leto 1979/80. Po uvodni besedi sekretarja D. Pučka, ki je govoril o nekaterih nedorečenostih y prizadevanju za preobrazbo vzgojno-izobraževalnem sistemu nasploh in na unrverzi posebej, je nekaj delegatov (pri-sotnih je bilo 28, kar je 68 % udelež-ba) sodelovalo v razpravi k prvi točki. Obsežno, na 31 straneh pri-pravljeno gradivo, ki ga je sestavil sekretariat UK ZKS in, ki je obrav-navalo oceno idejnopolitičnih razmer na univeizi in naloge komu-nistov pri nadaljnji preobrazbi viso-kega šolstva in raziskovalni dejavno-sti, ni vzpodbudilo širše in najbrž pričakovane razprave. Nekaj besed je bilo namenjenlh kadrovski proble-matiki na univerzi in problemom, ki so bili predmet razprave na eni prejšnjih sej UK ZKSK več pa je bilo povedanega o dolžnostih dele-gotovi uporabnikov, privatizaciji laziskovalnega in celo pedagoškega dela itd. Sicer živa in »ustvarjalno kritična razprava" o osnutku za-kona o usmerjenem izobraževanju", kakor je navedeno v oceni, na seii ni naletela na odmev v tazpravah dele-gatov . Za besedo je prosil tudi pred-štavnik našega časopisa, ki je raz-pravljal predvsem o tistem delu gradiva, ki na štirih straneh analizira tim. ,,ultraleve odklone". Ker bo tej razpravi odmerjeno dovolj prostoia tudi v eni naslednjih številk o tem tu ne bomo več pisali. Na seji je govoril tudi mag. Emil Rojc, ki je povzel nekaj misM enega od delegatov in izpostavil problem delegatov uporabnikov v univerzi-tetnih samoupravnih organih. Opozoril je zbrane komuniste na nujnost večje idejno-politične dife-renciacije na univerzi, ki je je po ijegovem mnenju premalo. Sprego-voril je tudi o vlogi Tribune v po-teku javne razprave o osnuticu zakona o u.i. in dejal, da je njen pri-spevek nedvomno velik, da pa je po njegovem zatajila v dajanju rešitev za sanacijo nastalega stanja in v nekaterih primerih zaSla celo na ultraleva stališča (predvsem nekate-re diskusije na okrogli mizi Usmer-jeno izobraževanje in delavsko samoupravljanje). Predlog ocene idejnopolitičnih razmer na univerzi je konferenca sprejela skupaj z vsemi pripombami izrecenimi na tej seji. V drugi točki dnevnega reda je konferenca sprejela predlog pro-grama dela in si zastavila trinajst najpomembnejših področij na ka-tenh bo v naslednjem letu potekala aktivnost komunistov ljubljanske univerze. Tem vprašanjem bomo v eni naslednjih številk posvetili več ptostora zato naj tokrat ta področja le naštejemo: usmerjeno izobraže-vanje, marksistična zasnovanost vzgoje in izobraževanja, razvijanje novih družbenoekonomskih odno-sov v visokem šolstvu, raziskovalno delo na VOZD, krepitev vloge in odgovornosti študentov, utrjevanje samoupravnih odnosov na VOZD, kadrovska politika, nadalinji razvoj univerze Edvarda Kardelja, idejno-politično izobraževanje, integracija studentskega standarda, idejnopoli-tični vidiki mformiianja na univerzi Edvarda Kardelja, povezovanje z 00 ZK, UK ZKS, OK.ZKS med seboj in sodelovanje z mestom Ljubljana. V razpravi je bil dan še eden zelo pomemben predlo^, namreč, naj se v letošnjem letu pnstopi k realizaciji načrta za poučevanje naravoslovja na družboslovnih fakultetah. bi m^^mmui.. .,i.iiiuiiiiiiiji UiiUOOOt^eS se 00001 01 (SL61 «J»0 V5ISU USONVHKINVOHO A (XDI 3f OOX OBROBNAPEi *m ne morem si kaj da ne bi povedal kaj pravkar vidim to je neka deklica ki čepi sredi travnika in serje s tako silo da se drek dviguje v gromozanski hrib s katerega se bodo pozimi otroci s sankami spuščali v dolino ampak-vse le ni tako preprosto deklica namreč iz dreka naredi veliko kroglo in jo kot kak skarabej odkotali na rob pesmi I ko sem bil Še majhen kot kaka nemarna pikapolonica mi je usoda namenila življenje na periferiji ljubljane to je tam kjer se kmetje bohotijo z debelimi prežvekujočimi kravami ki imajo vimena kot ogromne sode za delanje skute in kjer imajo kmetice neprestano nekaj zelenega med zobmi in zato po rokah kar naprej vlačijo vžigalice ali zobotrebce stvarpaje vtem vsakič ko grem na avtobus moram mimo neke bajte ki sem si jo zapomnil ker tam vsako leto posadijo lubenice in to tako da se ena izmed njih zmeraj zatakne v ograjo in potlej tam segnije in pred katero neka kozava baba s kruhom v ustih poleti češnje prodaja pozimi solato cigareto vleče in zamazano kombinežo razkazuje in pri tej bajti imajo tudi psa pač običajnega cucka ki se neprestano goni z najraznovrstnejšimi izmozganimi kuzlami sicer pa sam zase misli da je zelo imeniten že prileten gospod vreden spoštovanja no zadnjič grem lepo mimo te hiše in dim se vije iz dimnika in za pečjo sigumo sedi kaka zgubana stara mama in krpa nogavice ali pa koruzo lušči pes pa sedi pred bajto in si ravno domišlja da je ugleden staroslovanslti poglavar da spominja na turškega sultana in še kup podobnih neslanosti jaz to vidim in me strašno razjezi in droben zvonček-takšen kakršne uporabljajo kelnerji na vlakih-se mi utrne v glav in se mu spačim in mu jezik pokažem in oči zavijem in čakam da bo pes popenil kot kak siten oficir in mi pokazal čekane možakar pa se flegmatično obrne stran od mene široko odpre gobec zazdeha in ga oblizne z velikim slinastim jezikom takšnim kot kak velikanski mesnat klofar ali velika cunja testa za zagorske štrukl< kot kaka dvorna gospa skratka če vstopi zaflekan kmet s klobukom v roki in reče buh dej vošm ona pa takrat ravno plete fine dragocene goblene II s tem dvoriščem pa je povezana tudi neka druga strašno zanimiva a tudi zabavna pesmica pesmica o kurah to so drobne simpatične kokoškaste prijateljice bodisi rjave bodisi bele pač odvisno od razpoloženja zmeraj pa so malo zaflekane s kurjaki kot kake nemarne dninarke ki ne marajo za vodo in sedejo za mizo s čisto črnim zanohtovjem oooooooo pa se mi zdi da so te kure brihtne in to jih rešuje v mojih očeh namreč te deklice se v svojem delovnem času sprehajajo po potki zunaj dvorišča kljuvajo travico in kamenčke pobirajo in s krempeljci včasih zemljo razkopavajo kot kaki mali bagerji skratka dan preživijo tako kot kaka mlinarjeva hči ob potoku ko kamenje v vodo meče in kapeljne lovi potlej se pa usede na kak štoi culico razgme in si potico v usta baSe ko pa se noč spusti na zemljo in se prično po okolici potikati nevarni možje z noži pod pazduhami in jutovinastimi vrečami v žepih se male kokoške vmejo domov ampak se dekline ne vračajo skozi vrata kot kaka mlekarca iz tomačevega ker bi bilo to preveč zamudno in bi se preveč upehale temveč stisnejo perutnice in en dva tri smuknejo skozi odprtino v ograji in se zberejo okrog petelina in navdušeno ogledujejo njegovo rdčo rožo na glavi si nekaj šepetajo in pri tem mencajo in mečkajo drobne predpasničke kot kaka lepa vida ko je zlato čašo v morje spustila I zmerej si pravim: kako dobro da na cesti ne ogovorim vsacga ki se mi zdi znan! čuda stvari bi se mi lahko zgodil! anes na primer vidim tam nekje na nazorjevi fino gospo v belem dežnem plašču in z visokiini petami in natupirano frizuro kako stoji pred neko izložbo zagledana v rebrast žamet če to ni anica si rečem in že hočem lepo vljudno pristopit in spoštljivo reči dober dan, kako ste kaj? pa kaj ko se je ženska nenadoma tako neodgovorno obrnila in sploh ni bila anica in sem moral potlej v tla pogledat in en kamenček brcnit da baba ne bi kaj posumila II zmerej si tudi pravim: madona! ne mešej se u gostilniške tuče! pa nč ne zaleže in tako grem danes v polju spet na eno dvojno kavo s smetano in miroljubno stojim pri šanku in kavo srkam in gledam možakarje ki so za sosednjo mizo špricarje pili in karte metali pa naenkrat pride nek tip iz sosednje sobe ves prešvican in z razpeto srajco kot kak mesar in sploh zelo razbojniškega izgleda in reče gustl! bod tih k tem čez gobc! pa pravi gustl dej ne ser ga pa tisti razbojnik spet tok tem prefuku k vola! in grozeče dvigne stol nad gjavo jaz-nesrečnik-pa takrat slučajno tja pogledam rokomavh to vidi ' # . , , in nekake strele mu švigajo iz oči kot so svoje čase pegamu ko je še pn nas ljudi strahoval pa reče poba! a bi jih tud ti rd tko fasu d boš kri scau! in se za nekaj korakov proti meni pomakne evo! zato si zmeri pravm poba! poba! ne se s pjanci zajebavat! IN SE PESMICA Zk PRIJETEN KONEC ŠTEMBERGERJEV VJUIMA CUKER UZJKOINPLAS77ČNO PIŠUKO Cuker da Bobiju liziko dobi hišnikova hči |: s pituko pa sosedove kure straši! IGOR ŽAGAR IIIiIIIfat^ttzancrk a a^vjna 8 V pričujočem članku obravnava Lenin vprašanje oboroženega 4 boja oz. partizanskega bojevanja. Ta Leninov članek je izredno Ls| aktualen tudi dandanes, ker partizansko vojno oz. oborožen boj ostro razmejuje od anaihizma, blanldzma in teiorizma. Lenin izpi-ljeno analizlra dialektiko partijske taktike do oblik oboroženega boja. Oborožen boj kot obliko razrednega boja proletariata vpenja v razmerja objektivnih pogojev, ko ima le-te svojo upravičenost in kdaj oboroženi boj izgublja zaradi spremenjenih razmer svojo zgo-dovinsko upravičenost. Ta Leninov tekst bo v kratkem izšel v 2. zvezku Leninovih Izbranih del pri Cankarjevi založbi. Tekst je bil natisnjen v časopisu ^Proletari" št. 5,30. septembra (13. oktobra) 1906. „ a . Uredništvo Vprašanje partizanskih dejanj močno zanima naSo partijo in delavsko množico. Večkrat smo se že mimogrede dotaknili tega vprasanja, sedaj pa nameravamo začeti celovitejšo lazlago naših pogledov, ki smo jo obljubfli.l I. Začnimo od začetka. Kakšne osnovne zahteve mora vsak marksist postaviti pri obravnavanju vprašanja oblik boja? Prvič, marksizem se iazli-kuie od vseh primitivnih oblik sorializma tako, da ne povezuje gibanja z neko določeno obliko boja. Marksizem priznava najrazlicnejše oblike boja, pri čemer si jih ne ,,izmišljuje", temvec le posplošuje, organizira, dodaja zavestnost tistim oblikam boja revolucionarnih razredov, ki se pojavljajo same od sebe med potekom gibanja. Marksizem, ki je docela sovražen vsem abstraktnim definicijam, vsem doktrinarnim receptom, zahteva pozoren odnos do potekajočega množičnega boja, ki z razvojem gibanja, z rastjo zavednosti množic, s poostritvijo ekonomskih in politicnih kriz poraja novejše in bolj raznovrstne načine obrambe in napada. Zato se marksizem nikakor ne odreka kakršnihkoli oblik boja. Marksizem se v nobenem primeru ne omejuje na možne in samo v danem trenutku obstajajoče oblike boja, marksizem priznava neizogibnost novih, predstavnikom danega obdobja neznanih oblik boja s spremembo dane socialne konjunkture. V tem po-gledu, če se lahko tako izrazimo, se marksizem uči ob množični praksi in je daleč od poskusov učiti množice oblik boja, ki si jih izmišljujejo kabinetni ,,sistematiki". Vemo — je govoril, na primer, Kautsky, ko je obravnaval oblike socialne revolucije -, da nam bo prihodnja kriza prinesla nove oblike boja, ki jih sedaj ne moremo predvideti. Drugjč, marksizem zahteva brezpogojno zgodovinsko obravnavanje vpra-šanja oblik boja. Postaviti to vprašanje izven zgodovinsko-konkretne situacije pomerii ne razumeti osnove dialektičnega materializma. V različnih tre-nutkih ekonomske revolucije, odvisno od različnih političnih, narodnostno-kulturnih, življenjskih itd. pogojev, se različne oblike boja zastavljajo na prvo linijo, postajajo glavne oblike boja in v zvezi s tem, seveda, modificirajo tudi drugorazredne, stranske oblike boja. Poskušati odgovoriti z da ali ne na vprašanje o določenem načinu boja, ne da bi podrobno obravnavali konkret-no stanje danega gibanja na dani ravni njegovega razvoja - pomeni odreči se marksizmu. Takšni sta dve osnovni opredelitvi, ki naj nas vodita. Zgodovina marksiz-ma v zahodni Evropi nam ponuja mnogo primerov, ki potrjujejo to trditev. Evropska socialna demokracija v danem obdobju ima parlamentarizem in sindikalno gibanje za glavni obliki boja, priznavala je vstajo v preteklosti in popolnoma je pripravljena priznati vstajo, s spremembo konjunkture, v prihodnosti - kljub mnenju liberalnih buržujev, podobnih ruskim kadetom m bezzaglavcem. (268) Socialna demokracija je v 70-ih letih zavračala vse-splošno stavko kot socialno panacejo, kot sredstvo za takojšnje strmoglavlje-nie buržoazije po nepolitični poti - toda socialna demokracija popolnoma priznava množicno politično stavko (posebej po izkušnji Rusije leta 1905), kot eno od sredstev boja, potrebno v določemh pc^ojih. Socialna demokra-cija je priznavala poulični barikadni boj v 40-ih letih 19. stoletja, zavračala ga je na podlagi določenih izkušenj ob koncu 19. stoletja, izražala pa je popolno pripravljenost spremeniti to zadnje mnenje in priznati koristnost barikadnega boja po moskovskih izkušnjah, ki so osnovale, po besedah K. Kautskega, novo barikadno taktiko. II Sedaj ko smo definirali splošne opredelitve marksizma, bomo preSi na rusko revolucijo. Spomnimo se zgodovinskega razvoja oblik boja, ki jih je razvila ruska revolucija. Najprg so ekonomske stavke delavcev (1896-1900), za tem so politične manifestacije delavcev in študentov (1901-1902), kmečki punti (1902), začetek množičnih političnih stavk v različnih kombinacijah z manifestacijami (Rostov 1902, sta^ci poleti 1903, 9. januai 1905), vseruska politična stavka z lokalnimi primeii barikadnega boja (oktober 1905), množjčni barikadni boj in oborožena vstaja (1905, december), parlamentarni mirni boj (april - junij 1906), delne vstaje vojske (junij 1905 - julij 1906), kmečke delne vstaje (jesen 1905 - jesen 1906). Takšen je položaj stvari z vidika oblik boja nasploh jeseni leta 1906. ,,Odgovarjajoča" oblika boja samodrštvr. so črnosotenski pogromi od KiSneva spomladi 1903 do Sedleca jeseni * )06. (269) V vsem tem obdobju organizacija črnosotenskega pokola in pobijanja židov, študentov, revolu-cionarjev, zavednih delavcev vse bolj napreduje, se izpopolnjuje, naalje podkupljenega ljudstva se povezuje z nasiljem črnosotenske vojske, združuje se s kazenskimi ekspedicijami, kazenskimi vlaki in tako dalje. Takšno je v glavnem ozadje položaja. Na tem ozadju se prikazuje — nedvomno, kot nekaj lokalnega, drugoraziednega, postranskega - tisti pojav, čigar obravnavanju in oceni je namenjen ta članek. Kaj je ta pojav? kakšne so njegove oblike? njegovi vzroki? čas nastanka in raven raz&rjenosti? njegov pomen v splošnem poteku revolucije? njegov odnos do boja delav-skega razreda, ki ga organiziia in vodi socialna demokracija. Takšna so vpiašanja, h katerim moramo preiti sedaj, ko je prikazano splošno ozadje položaja. Pojav, ki nas zanima, je oborožen boj. Tako se borijo nekatere osebe in majhne skupine ljudi. Delno pripadajo revolucionarnim organizacijam, delno (v ncdkaterih predelih Rusije vecinoma) ne pripadajo nobeni revolucionarni organizaciji. Oborožen boj si prizadeva doseci dva različna cflja, ki ju je potrebno strogo ločiti enega od drugega; - in sicer je ta bpj naravnan pivic, na ubijanje določenih oseb, načeltukov in podrejenih vojaSko-policijske službe; - drugič, na konfiskacijo denarnih srulstev tako vlade kot tudi posameznikov. Odvzeta sredstva so namenjena deloma partiji, deloma specialno za oborožitev in pripravo vstaje, deloma za vzdrževanje oseb, ki vodijo oborožen boj, ki ga mi sedaj karakteriziramo. Veliki ekspropriaciji (kavkaška več kot 200 tisoč rubljev, moskovska 875 tisoč rubljev, (270) sta bili namenjeni ravno za vzdrževanje ,,ekspropriatorjev". Velik razvoj in razširitev je ta oblika boja dobila nedvomno šele leta 1906, t.j. po decembr-ski vstaji. Zaostritev politične krize do stopnje oboroženega boja in še posebej zaostritev pomanjkanja, lakote in brezposelnosti na vasi in v mestih so odigrali veliko vlogo v skupnem številu vzrokov, ki so izzvali omenjeni boj. Kot glavno in cdo izkljucno obliko socialnega boja so to obliko boja sprejeli bosjaški elementi prebivalstva, lumpen proletarci in skupine anarhi-stov. Kot ,,odgovarjajočotf obliko boja s strani samodrštva je treba obtavna-vati obsedno stanje, mobilizacijo nove vojske, črnosotenske pogrome (Sedlec), vojaška sodišča. III Splošna ocena obravnavanega boja je v naslednjem: to je anarhizem, blarikizem, (118) stari teror, dejanja od množic odtrganih posameznikov, ki demoralizirajo delavce, ki odvračajo od le-teh široke kroge prebivalstva, dezorganjzirajo gibanje, škodijo revoluciji. Primere, ki potrjujejo tako oceno, se zlahka najde v dogodkih, o katerih se vsak dan poroca v časopisih. Toda ali so ti primeri res dokazi? Da bi to preverili, vzemimo pokrajino, kjer je obravnavana oblika boja najbolj razvita - Letonski kraj. Tako se na primer na dejavnost Letonske socialne demokracije pritožuje časopis ,3lOBOE BPEMJA" (9) (z dne 9. in 12. sq)tembra). Letonska socialno-demokratska delavska partga (del RSDRP) pravilno izdaja svoj časopis (271) v 30.000 izvodih. V uradni rubriki se objavljajo seznami vohunov, katerih likvidacija je obveznost vsak^a poštenega človeka. Pomagači policije so objavljeni za ,^iaspiotnike revolucije" in morajo prejeti kazen, ki vključuje tudi delni odvzem njihove lastnine. Denar za parttjo s.d. lahko prebivalstvo preda le takrat, če dobi za to potidilo z žigom. V zadnjein partijskem poročilu je med 48.000 rublji letnega dohodka zabeleženih 5.600 rubljev od Libavske filiale za orožje, pridobljenih s eksproprmcijo. - ,JHOBOE BPEMJA" je vse iz sebe od jeze, seveda, proti ,,revolucionaini zakonodaji" te ,^rozovlade". Boljševiki v vasi Popovka s transparentom SMRT VSEM SOVRAZNIKOM DELOVNEGA LJUDSTVA Imenovati to dejavnost letonskih s.-d. za anarhizem, blankizem, terori-zem si nihče ne upa. Toda zakaj? Zato, ker je tukaj očitna povezava nove obhke boja z vstajo, ki je bila v decembru in spet dozoreva. V odnosu do celotae Rusije ta zveza ni tako očitna, toda obstaja. Razširitev ,,partizan-skega boja ravno po decembru, njegova povezanost z zaostritvyo ne le ekonomske, temveč tudi politične krize, je nedvomna. Stari ruski terorizem je bil stvar mtelektualca- zarotnika sedaj partizanski boj vodi, po splošnem pravilu, delavec-bojevnik aTi preprosto brezposelni delavec. Blankizem in anarhizem zlahka prihajata v glavo ljudem, podvrženim šablonam, toda v pogojih vstaje, ki je tako jasna v Letonskem kraju, je neuporabnost teh nauceruh lzrazov preveč opazna. Na letonskem primeru jasno vidimo, da je za nas tako običajna analiza vojne brez upoštevanja situacije vstaje absolutno nepravilna, neznanstvena, nezgodovinska. Treba je upoštevati to situadjo, razmisliti o posebnostfli vmesnega obdobja med veukimi dganji vstaje, treba je razumeti, kakšne oblike boja se pri tem pojavijo neizogibno, ne pa se otresati s pomočjo naučenih besed, ki so ene in iste pri kadetih in novovremencih: anaihizem, grabež, bosjaštvo! Pravijo: partizanska dejanja dezorganizirajo naše delo. Uporabimo to razmišljanje pri situaciji po decembru 1905, pri obdobju anosotenskih pogiomov in obsednih stanj. Kaj v takem obdobju bolj dezorganizira gibanje: odsotnost odpora ali organiziran partizanski boj? Primerjajte centralno Rusijo z njeno zahodno periferijo, s Poljsko in Letonskim krajem. Nedvomno je, da je partizanski boj piecej bolj razšiijen in razvit v zahodnem predelu. Prav tako je tudi nedvomno, da je revolucionarno gibanje nasploh, s.-d. gibanje še posebej bolj dezorganizirano v centralni Rusiji kot v njenem zahodnem predelu. Seveda, nam niti na kraj pameti ne pade, da bi iz tega potegnili zaključek, da je poljsko in letonsko s.-d. gjbanje manj dezorganizirano zahvaljujoč partizanskemu boju. Ne. Od tod sledi samo to, da partizanski boj ni kriv za dezorganiziranost s.-d. delavskega gibanja v Rusiji leta 1906. Pri tem se pogosto sklicujejo na posebnost narodnostnih pogojev. Toda to sklicevanje še posebej jasno poudarja slabost obrabljene argumentacije. Ce je problem v narodnostnih pogojih, potem stvar ni v anarhizmu, blankizmu, tetorizmu - splošnoruskih gtehih in celo specialno ruskih -, maiveč v nečem drugem. Razčlenite to konkretno nekaj, gospodje! Potem boste videli, da naiodnostno zatiranje ali antagonizem ničesar ne pojasnjujeta, kajti v zahodnih predelih sta bila vedno, partizanski boj pa je porodilo le dano zgodovinsko obdobje. Veliko mest je, kjer obstajata narodnostno zatiranje in antagonizem, toda ni partizanskega boja, ki se včasih razvija brez vsakega narodnostnega zatiranja. Konkietna razčlenitev vpiašanja bo pokazala, da stvar ni v narodnostnem zatiranju, temveč v pogojih vstaje. Partizanski boj je neizogibna oblika boja v tistem času, ko je gibanje množic dejansko že prišlo do vstaje in ko prihaja do večjih ali manjših presledkov med »velikimi bitkami" v državljanski vojni. Gibanja ne dezorganizirajo partizanska dejanja, marveč slabost partije, ki ne zna obvladati ten dejanj. Žato se pač za nas, Ruse, običajne anateme partizanskih nastopov združujejo s skrivnostnimi, slučajnimi, neorganizitanimi partizanskimi dejanji, ki dejansko dezorganizirajo partijo. Če ne moremo razumeti, kakšni zgodovinski pogoji povzročijo ta boj, ne moremo niti paralizirati njegovih slabih stram. Toda, ne glede na to, boj poteka. Ta boj povzročajo velikanski ekonomski in politični razlogi. Ne moremo odpraviti teh razlogov, niti tega boja. Naše pritožbe zaradi partizanskega boja, to so pritožbe nad našo partijsko slabostjo v stvari vstaje. Vse, kar smo rekli o dezorganizaciji, se nanaša tudi na demoralizacijo. Ne demoralizira partizanska vojna, temveč neorganiziranost, nered, politična neorganiziranost partizanskih dejanj. Obsojanja in zmerjanja na račun partizanskih deianj nas niti malo ne rešujejo te absolutno nedvomne demoralizacije, kajti ta obsojanja in preklinjanja so popolnoma nemočna ustaviti pojav, ki ga porajajo globoki ekonomski in politični vzioki. Ugovarjali bodo: če ne moremo ustaviti nemoralnega in demoralizirajočega pojava, potem pač to ni razlog za prehod partije na abnormalna in demoralizirajoča sredstva boja. Toda takšno ugovarjanje bi bilo že čisto liberalrio-buržoazno, ne pa marksistično, kajti marksist ne more imeti državljansko vojno ali pa partizansko vojno kot eno njenih oblik nasploh za abnormalno in demoralizirajočo. Marksist stoji na poziciji raziednega boja in ne socialnega miru. V določenih obdobjih ostrih ekonomskih in političnih kriz se razredni boj razvije do direktne državljanske vojne, t.j. oboroženega boja med dvemi deli ljudstva. V takšnih obdobjih je maiksist dolžen stati na poziciji državljanske vojne. Vsako moralno obsojanje le-te je s stališča marksizma popolnoma nedopustno. V obdobju državljanske vojne je partija, ki se bori, ideal partije proletariata. To je absolutno nesporno. Popolnoma dopuščamo, da se lahko s stališča državljanske vojne dokazuje in dokaže nesmotrnost teh ali onih oblik državljanske vojne v tem ali onem trenutku. Kiitiko različnih oblik državljanske vojne s stališča voja^e smotrnosti popolnoma priznavamo in se brezpogojno strinjamo s tem, da imajo odločilen glas pri takšnem vprašanju praktiki s.-d. vsake določene pokiajine. Toda v imenu načel marksizma brezpogojno zahtevamo, da se nihče ne otresa analize pogojev državljanske vojne s pomočjo obrabljenih in šablonskih fraz o anarhizmu, blankizmu, terorizmu, da se ne bi nesmiselna metoda partizanskih dejanj, ki jih je uporabila ta in ta PPS organizacija (256), uporabljala kot strašilo pri vpiašanju o samem sodelovanju s.-d. v partizanski vojni nasploh. Sklicevanja na dezorganizacijo gibanja zaiadi partizanske vojne je treba jemati kritično. Vsaka nova oblika boja, povezana z novimi nevarnostmi in novimi žrtvami, neizogibno ,,dezorganizira" oiganizacije, ki so nepripravljene na to novo obliko boja. Prehod k agitaciji je dezoiganiziial naše stare krožke propagandistov. Prehod k manifestacijam je kasneje dezorganiziral naSe komiteje. Vsaka vojaška opeiacija v kakišnikoli vojni vnaša določeno dezorganizacijo v vrste vojskujočih. Od tod ne moremo sklepati, da se ni treba vojskovati. Od tod je treba sklepati, da se je treba nauciti vojskovati. Samo to! Kadar vidim socialne demokrate, ki oholo in samopašno izjavljajo: mi nismo anarhisti, nismo tatovi, nismo ropaiji, smo višje od tega, mi zavračamo partizansko vojno, takrat se sprašujem: ali razumejo ti ljudje to, kar govorijo? Po celi deželi potekajo oboroženi spopadi in boji čmosotenske vlade in prebivalstva. Ta pojav je neizogiben na dani ravni razvoja revolucije. Prebivalstvo nekontrolirano, neorganizirano - in ravno zato pogosto v ponesrečenih in slabih oblikah — reagira na ta pojav prav tako z oboroženimi spopadi in napadi.Razumem, da se zaradi slabosti in nepripravljenosti naSe organizacije lahko odrečemo temu, da bi v dani pokrajini in v danem trenutku kot partija vodili ta nekontrolirani boj. Razumem, da morajo to vpiaSanje reševati lokalni praktiki, da je preoblikovanje slabih in nepripravljenih organizacij težka stvar. Toda, ko vidim pri teoretiku ali pubhcistir socialne demokracije — ne občutek bridkosti zaradi te nepripravljenosti, temveč oholo samozadovoljstvo in narcisoidno-navdušeno ponavljanje v zgodnji mladosti naučenih fraz o anarhizmu, blankizmu, terorizmu, mi pa postaja žal zaradi ponižanja doktrine, ki je najbolj revolucionarna na svetu. Pravijo: partizanska vojna zbližuje zavedni proletariat z zanemarjenimi pijanci, bosjaki. To je res. Toda iz tega sledi samo to, da partija proletariata nikoli ne sme imeti partizanske vojne za edini ali celo glavni nacin boja; da mora ta ničin biti podrejen drugim načinom, biti usklajen z glavoimi načini boja, oplemeniten s prosvetnim in organizatorskim vplivom socializma. In brez tega zadnjega pogoja vsi, absolutno vsi načini boja v buržoazni družbi zbližujejo proletariat z različnimi neproletarskimi sloji nad njim in pod njim, in če so prepuščeni nekontioliranemu poteku dogajanj, se izrabljajo, sprevračajo, prostituirajo. Stavke, prepušcene nekontioliranemu poteku stvari, se sprevračajo v ,,alliances" - sporazume delavcev z lastniki proti potrošnikom. Parlament se sprevrača v javno hišo, kjer tolpa buižoaznih politikov na debelo, in diobno prodaja ,4judsko svobodo", »liberalizem", ,,demokracijo", republikanizem, antiklerikalizem, socializem in drugo popularno blago. Časopis se sprevrača v splošnodostopno zvodnico, v orodje za zapeljevanje množic, grobega laskanja nizkotnim instinktom množice itd., itd. Socialna demokracija ne pozna univeizalnih siedstev boja, takšnih, ki bi kot kitajski zid ogradili proletariat od slojev, ki se nahajajo nekoliko vijje ali nekoliko nižje. Socialna demokiacija v različnih obdobjih uporablja različna sredstva, uporabo le-teh vedno opravičuje s strogo določenimi idejnimi in organizacijskimi pogoji. * IV Oblike boja v ruski revoluciji se odlikujejo z velikansko raznovrstnostjo v primerjavi z buižoaznimi revolucijami Eviope, Kautsky je to delno napovedal, ko je leta 1902 govoril o tem, da bodoča revolucija (dodajal je: mogoče z izjetno Rusije) ne bo toliko boj ljudstva z vlado, koiikor boj med dvema deloma ljudstva. V Rusiji vidimo nedvomno šiiši lazvoj tega diugega boja kot v buižoaznih revolucijah Eviope. Sovražniki naie ievolucije so raed ljudstvom maloštevflni, vendar se pri zaostritvi boja bolj in bolj organizirajo in dobivajo podporo reakcionamih slojev buržoazge Zato je popolnoma naravno in neizogibno, da se v takem obdobju, obdobju vseijudskih političnih vstaj, upor ne more izteči v staro obliko posameznih aktov.kise omejujejo na zelo kratek časovni presledek in zelo majhno podiočje. Popolnoma naravno in neizogibno je, da dobiva upor vi$e in bolj kompliciiane oblike dolge državljanske vojne, ki zajema celo deželo, U.1 oboroženega boja med dvemi deli Ijudstva. Takine vojne si ni mo^oce ' zamisliti drugače, kot vrsto nekaj velikih bitk, ločenih med seboj z reUtivno dolgimi časovnimi presledki, in množico diobnih spopadov med potekom teh presledkov. Ce je to tako - in to je nedvomno tako, - potem mora socialna demokracija vsekakor zastaviti za svoj cilj ustanovitev takšnih organizacij, ki bi bile v najve^i meri sposobne voditi množice v teh velikih bitkah in, po možnosti, tudi v teh drobnih spopadih. Socialna demokracija v obdobju razrednega boja, ki se je zaostril do državljanske vojne, si mora zastaviti za nalogo ne samo sodelovanje, temveč tudi voditeljsko vlogo v tej državljanski vojni. Socialna demokracija mora vzgajati in pnpravljati svoje organizacije na to, da bodo dejansko nastopale kot vojskujoca stran, ki ne zapravi niti ene priložnosti, da zada udarec sovražnikovi moci. To je, brez dvoma, težka naloga. Ni je mogoče takoj rešiti. Kakor se med bojem v državljanski vojni vse ljudstvo prevzgaja in uči, tako morajo biti vzgojene tudi naše organizacije, na podlagi izkušenj morajo biti preoblikovane za to, da bi zadostile tej nalogi. Niti malo nam ni do tega, da bi praktikom vsiljevali kakišnokoli izmišljeno obliko boja, ali celo do tega, da bi vprašanje o vlogj teh ali drugačnih oblik partizanske vojne v splošnem poteku državljanske vcjne v Rusiji reševali v kabinetu. Daleč smo od misli, da bi v konkietni oceni teh ali onih partizanskih dejanj videli vprašanje smeri v socialni demokracijL Toda svojo nalogo vidimo v tem, da bi po svojih močeh pripomogli k pravilni teoretični oceni novih oblik boja, ki jih zastavlja življenjej - v tem, da bi se neusmiljeno borfli s šablonami in predsodki, ki motijo zavedne delavce, da bi pravilno zastavili novo in težko vprašanje, pravilno priSi do njegove re&t 1 Gl. PSS 13, str. 365 *Boljševike s.-d. pogosto obtožujejo zaradi lahkomiselnega pristramkega odnosa do partizanskih dejanj. Zato ne bo odveč pripomniti, da je v osnutku resolucije o partizanskih dejanjih (št. 2 Glasila Partijnije izvestija" (254) in referat Lenina o kongresu (672), tisti del boljševikov, ki jih brani, postavljal naslednje pogoje za priznanje teh partizanskih dejanj: ,,ekse" priratne lastnine se sploh niso dopuščale; ,,ekse" državne lastnine nlso bOe priporočljive, temveč so se dopuščale pod pogojem partijske kontrole in uporabljanja sredstev za potrebe vstaje. Partizanska^ dejanja v obliki terorja so priporocali proti nasUnikom vlade in aktivnim črnosotencem, toda pod pogoji: l) upoštevati razpoloženje širokih množic; 2) upoštevati pogoje delavskega gibanja dane pokrajinej 3) skrbeti za to, da se ne bi moč proletariata trošila zastonj. Prakticna razlika med tem osnutkom in tisto resolucijo, ki je bUa sprejeta na združitvenem kongresu, je izključno vtem, da se ne dopusčajo ,,ekse" državne lastnine. prevod Ana Demšar-Sadikov in Aleksander Sadikov s ISTEMPOTROŠNIŠKEPRODUKCIJE VINDUSTRIJSKIDRUŽBI (drugidel) V teodovinskem kontekstu se pot idejami ne razumejo samo miselne abstrflkcije, marveč Jtudi subjekti družbenega, filozofsko-teoretičnega procata. Ceprav imajo miselne tvorbe, ideje družbeni in politični pomen, v kolikor prispevajo k spoznanju o stvarnosti ter preseganju obstoječega, to inspiracije za akcije emancipirajočega razreda. Takeakcije, ki spremi-njajo obstoječe, se ne udejanjijo, vkolikorni misli, idej, ideologije, vendar pa sem niso shematsko všteto samo tiste, ki postanejo materialna sila množic, marveč tudi ideje, ki jih odkrivajo in v seoi razvijajo manjšine ne atode na to, če jih v danem zgodovinskem trenutku večina sprejema ali ne. Prav tako v tem smislu, da individumi v končni konsekvenci odkri-rajo to kar že obstaja kot tudi v tem, da se izdelano definira v odnosu konkretnega sistema. Pri tem iz zgodovine vemo, da ideje niso izključno individualni intelektuatni akt, ampak: »Produkcija idej, predstav, zavesti je najprej neposredno vpletena v naterialno dejavnost in materialno občevanje Ijudi, jezik dejanskega Svtjenja. Pradstavljanje, mišljenje, duhovno občevanje Ijudi se tu §e kažsta kot direkten izliv njihovega materialnega obnašanja."13.) Poleg tega .so ideje projekt v procesu ustvarjanja, oporekanja in ne-pcije posamezmn duhovnih struktur in s tem, kot sem že omenil, so uMTMrjene k rušenju dogmatskega in shematskega sistema; kakor so tudi usmarjene k ustvaritvi strukture v smislu dialektike osvoboditve in eman-iipacije. . Marcuse formulira dialektiko osvoboditve v sistemu kot izoblikovanje vobodne družbe, ki je odvisna predvsem od splošnega sprejemanja živ-enjskih potreb y tem smislu, da se ukine etablirani sistem potreb in Irugič, kar je odlbčujoče, ta dialektika je odvisna od življenjskega anga-maja, zavestne, podzavestne in nezavestne težnje, svobodnega generi-inega človeka. Brez pojava laternativnega sistema pbtreb je vsaka spre-nemba prevrat po Marcuseju v institucijah", samo zamenjava sistema uženjstva z drugim sistemom suženjstva". Kot tudi to, da morajo razvoj iltamativnih institucij udejanjiti že Ijudje s predrugačenim sistemom rrednosl V takem smislu je Marx spoznal v industrijskem proletariatu isti zgodovinski subjekt emancipacije, ki to zmore; vendar pa ne zato, ;er je bil proletariat v zahodni in centralni Evropi temeljni razred v rocesu produkcije in ne samo zaradi tega, ker je delavski razred bil v fečini; marveč zato, ker ta razred ni bil obremenjen z represivnimi in igresivnimi konkurentskimi potrebami kapitalistične družbe in je bil s em potencionaino nosilec bistveno novih potreb, vrednost in zadovo-jitev. Marcusa tBdaj poudarja takšno koncepcijo socializma, da so estetske potFebe in vrednote prisotne od samega začetka pri ,,rekonstrukciji" iružbe in ne samo na koncu ali morda v neki oddaljeni idealno zamišljeni prihodnosti; ker bi drugače potrebe in \vrednote, ki reprezentirajo re-presivni sistem, bile prenesene v alternativnega. Ob temu Marcuse dodaja, da čim bolj učinkovito deluje represivni aparat družbe blagostanja, tem manj je verjeten postopni prehod \z ,,suženjstva" v ,,carstvo svobode". 14.) Kot je tudi dejstvo, da so notranja protislovja sistema bolj zaostrena kot kdaj koli prej, kot takšna se tudi vedno bolj ostrijo z ekspanzijo monopolnega kapitala. Ne samo to, da se ostrijo nasprotja med ogrcmnim bogastvom na eni strani in pohlepno, razsipno uporabo (tege bogastva na drugi strani), še yeč, prihaja do potrebe, da se sistem izpo-[olni v materialni reprodukciji družbe, tedendence k zmanjševanju izvora profita in nenazadnje nevarnosti tehnološke nezaposlenosti, ki je ne more niti najbogatejša družba več kompenzirati, s tem, ko ta odpira nova delovna mests, ki so povsem neproduktivna in parazitskega pomena, s tem ta nasprotja kot takšna v stvarnosti obstajajo. Kot reakcija na vse to, lupresija, manipulacija in integracija v sistem raste. Udejanjenje tega, iravi Marcuse, je že pred nami in v nas samih, torej se temelji emanci-Bcija morajo pripraviti, zakaj represivno zavest in pohabljene nagcne inoramo premagati; čuti in zavest o alternativnem transcedentalnem vrednostnem sistemu so že prisotni. TakŠen sistem vrednost eksistira med neihtegriranimi družbenimi skupinami in med tistimi, ki morejo prodreti ikozi ideološko in materialno kopreno masovnih komunikacij in idnoktrinaciie, kar je potencionalno lahko prisotno pri inteligenci. Ver-dar pa ne samo pri inteligenci, ki je neodvisna in samostojna natproti produkciji, marveč tudi pri inteligenci, ki je direktno v sistemu produkcije, kot mezdni delavec ob tekočemu traku; pri inteligenpi, ki vojo emancipatorsko vlogo ne izraža več na spakulativen metafizičen nčin, ampak ki svojo emancipatorsko vlogo prenese direktno v šam 'Hterr, tj. v ostre spopade razrednega boja. ' V i*vodu ,,Erosa in civilizacije" pravi Marcuse o tem nekako takole, da f podbbnemu merilu, v katerem delavske organizacije sodelujeio v ohra-fiitvi statusa qua in v merilu, v katerem se zmanjšuje manuelno delo, v procesu produkcije, intelektualne sposobnosti in dejavnosti postajajo druibena io politična dejstva. Pri tem se sistemsko zavračanje, sodelo-vanje s strani znanstvenih delavcev, matematikov, tehnikov, industrijskih piihologov, zbiralcev statističnih podatkov itn. lahko izvrstno uresniči v tsm smislu, kar neki štrajk velikih razsežnosti ne more udejanjiti, tj: tačetek prevrata, pripravc na pclitično akcijo. To, da se ta ideja pt! kazuje kot utopistična, ne zmanjšuje politične odgovornosti intelektual-cev, ki je v samem njihovem statusu in vlogi v moderni industrijski družbi. Vzporedno s tem se kritična teorija nahaja pred nalogo, da teora-tično in praktično konstruira rnisel in idejo humanistične filozofije, tj. Idejo tolerantnosti. O tej misli Marcuse pravi, da se tolerantnost pojavlja |X>novrK> v smislu svojega izvora v začetku sodobne industrijske dobe: »rben cilj, prevratniška in osvobodilna ideja in prakja. V tem htstorič-lem momentu pomeni biti toleranten, pomeni biti netoleranten proti listemu, proti obstoječi vladajoči politiki; ker razume pojem tolerance v fneščansko-represivnem smislu, kot element manipulacije in ohranitve obstoječega. Ideja tolerance je tako metamorfozirana iz aktivnega v asivno stanje, iz dejavnega v nedejavno itn. Skratka ijudske moožipe tolerirajo vlado, vlada tole,rira opozicijo; vsi pri tem tolerirajo siste-natsko poneumljanje profape indoktrinacije 15.) Iz tega izhajajoča pro-lana tolenintnost ipna mejne vrednosti, ki so institucionalizirane s siste-nom razrodne strukture industrijske družbe, ki takšne norme neenakosti in diskriminacije sankcionira. Vendar pa v Marcusejevi analizi, ria eni itrani, manjka spoznanje o subjektu emancipacije, o spoznanji^ razraca ^epriviliairanifi" v katerega spadaio poleg evropskega delavskeoa r^urp-la, ki Jv. j0 vedno ^ptencialno različen od severnoameriškega. K subjektu ipacije, kot faktorja rtegaeij« rszradn« družb«, bi lahko priitcli M. ionalne in ettčne manfline, proletariat trotjega sveta, naetoftalrv-Ina Ofvobodilna gbanja; revolucionarna gibanja oboroženega boja v itwn induttritiktn »ittamu in trtlam gmfaiJto- -, Na drugi strani pa pri podajanju tehnike emandpacije in otvobodit«i, Marcuse ne gre naprej od profane meščanske neuklonljivosti in povezo-vanja političnega upora z etično-erotskim uporom. Marx o dialektiki osvoboditve v Nemški kJeologiji pravi, da je osvoboditev zgodovinsko dejanje in nikakršno subjektivno (miselno) spoznanje in da sprožijo zgo-dovinske razmere stanje industrije, trgovine, poljedeljstva, prometa. 1$.) Osvoboditev človeka s tem še ni naredila niti koraka dalje, če so morfri filozofi razrešili filozofijo, teologijo, substenco in vso navlako v samoza-vedanje,.17.) In če se Marcuse sprašuje, mar nam je potrebna osvoboditev od takšne družbe, če je ob tem ta vendarle sposobna (morda v daljnji prihodnostf), premagati socialno bedo v večji meri kot kdajkoli prej, s tem, ko morda zmanjšuje breme dela in hkrati povečuje življenjski standard? Tedaj se vprašanje obrne: Mar je potrebno prihodnost osvoboditi od bede te družbe? In mar je mogoča družba18.), ki se zave komunizma in se komunizem zave kot totaliteta; torej totaliteta svobode, ki je udejanjena v skupnost, ki obsega osebno in družbeno svobodo in s tem posega v jedro esence generičnega človeka, ker združuje delo in užitek, tako dejavnost, ki zgubi represivi in manipulacijski karakter in postane tako samo sabi cilj in namen? Razrefitev vseh dosedanjih protislovij, kot »m ž« zgoraj omenil, je tedaj rtiogoča v alternativnem Sistemu, ki raste in se razvija v samih nedrjih tega sistema; razvoj in udejanjenje takšnega sistema, s predruga-čenimi vrednotami in novim sistemom potreb postane dejanskost z obo-roženim aktorn socialne revolucije tj. z razkrojem iracionalnega sistema in z družbo, (ci vzpostavi generično življenje ,,torej iz sredstva zopet vzpostavi cilj. V tem smislu kot pravi Marx, da totalna družba za nas ni «tanje, ki naj bo vzpostavljeni ideal, po katerem naj se ima ravnati dejan-skost. S komunizmom poimenuje dejansko gibanje, ki odpravtja zdajšnje stenje. Pogoji tega gibanja se podajajo po Marxu, že iz zdaj obstoječih predpostavk celotne družbe. Zavoljo tega so demokratični samoupravni družbeni odnosi del socialne emancipacije v procesu produkcije, kolikor se sami sebe v takem smislu zavedo, kot tudi pri oblikovanju (samo-upravnega, humanističriega) razreda v smislu enotnosti razreda na sebi in za sebe. 19.) Zato brez oboroženega boja in akcij ni jasno derf inirane avantgarde. Kjerkoli v industrijski družbi ni oborožene akcije in kjer za to ne obsta-iajo pogoji, pomeni, da ne obstaja niti politična avantgarda. Potem-takem, totaliteto socialne revolucije potencialno razumemo kot revolucijo v revoluciji. 20). Vpraianje oboroženega prevrata se tako od pojava moderne mestne gverile zadnjih desetih let ne pojavlja več kot predvsem praktično vprašanje v delih ..sodobnih marksistov", torej problem je v tem, kako oboroženo akcijo v raavitem industrijskem si-stemu prepoznati kot revolucionarni subjekt in jo s tem sprejeti v filo-zofsko-teoretski sistem kot kategorijo emancipacije.21.) S tem je revolucionarni subjekt po svojem objektivnem položaju po-glavitni proces socialne emancipacije in s tem faktor negacije vseh oblik dominacije. Tedaj revolucionarni subjekt postane nosilec emancipacije vseh ,,nepriviligiranih", vendar le s pogojem, da se njegova praksa organ-sko poveže s? kritično teorijo družbe 22.), ki si je postavila nalogo, da išče sredstva in metodo za osvoboditev tega razreda in človeka. O zgornjem Marcusejevem vprašanju osvoboditve se filozofsko-^teore-tična vprašanja spreminjajo v vprašanja praktične osvoboditve. Pri tem se ve, med drugim iz Marxove enajste teze o Feuerbachu, da filozofska — teoretska osvoboditev od represivne družbe ni dokončna niti končna, ker filozofska emancipacija ni neprotisloven način človeške emancipa-cije, k«r socfelna emancipacija (revolucija) ni izlet v najbtižnjo vas, nekje izven mesta, marveč je vzpenjanje k najvišjim goram, ki jth samo slutirrio nekje na obzorju, Prav zato, ker je v taki družbi oblast emancipacije, emancipacija oblasti in ker ]e emancipacija do represije in manipulacije represija v emancipaciji. Zakaj represivna in ,,krščanska je politična denaokracija v tem, da velja v nji človek, ne le človek, marveč vsak človek, za suvereno, za najviSje bitje, toda človek v svoji nekultivirani, nesocialni pojavnosti, človek v ..23.) Za zaključek Sicer sem se pri pisanju tega spisa zavedal tega, da bi lahko vsakc poglavje bila že samostojna celota (v obliki seminarske naloge ali ps kar / obliki diplomskega dela), vendar pa mi tukaj ni Slo za to, da v (^joti prikažerh kot takšno, marveč da misli, ideje in asociacijf, ki se inl pt rajajo ob problemih sodobnega sveta zberem in da se sploh izfazim. Tako ^jtudi navedeno literaturo nisem prebiral kot nespremenljiva dejst^a, kot argumente (ne)spornih avtoritet znanja in spoznanja, mar/eč v tem amislu, da podprem svoje misli in ideje, ki so zopet odraz, v taki oblikl, kot so napisane na papirju, tega družbenega sveta. V Cetfu, septembra 1979. LETERATURA: Karl Marx: Prispevek k žkfovskemu vpraianju, Kritika Heglovega državnega prava (izbor v MEH5 I), KRitika Heglove pravne filozof ije, Kritika nacionalne ekonomije, Krltika najnovejl« nemške filozofij«, dWod v očrte krrtike polKifine ekončfnt}« (Prvi Osrmtsk). . Prispevek h kritiki politične ekonomije. Ptedgovor. Ffiderich Engels: Anti-Duhring, CZ v Ljubljani 1979. Gajp Petrovič: Mišljenje revolucije, Naprijed Zagreb 19788, Bloch in Hegel ili mogočnost filozofskog sistema danas. Theodore Roszak: Kontrakultura. Naprijad Zagreb 1978. Andrej Kirn: Mancovo razumevanje znanosti in tehnike, MK, Ljub-Ijana 1978. Herbert Marcuse: Kraj utopije, esej o oslodenju, Stvarnost, Zagreb 1972. Eros i civilizacija, Veselin Masleša, Sarajevo 1966. Kontrarevolucija i revolt, Grafos, Beograd 1979. Čovjek jedne dimenzije, V. Masleša, Sarajevo 1968. Adolf Bibič: zasebništvo in skupnost, civilna družba in država pri Heglu in Mancu, MK, Ljubljana 1972. Pogovor s Sretenom Petrovičem, Umetnost — enotnost umnosti in čutnosti, Oko, julija 1979. MARKSIZAM USVETU.godina II, 1975,broj9. JVIARKSIZAM U SVETU, flodina V, 1978, broj 11 - 12. 13.) Karl M«rx, Kritika najnovej«« namike fllozofije; MEIO II, ttr. 24 14.) Kakor je prav tako težko oziroma nemogoče v takinl druft* indentiflcirati neko druibeno skupino, ki zmoro soclatno eman^ipacljo. 15.) Propagande in raklame, z direktnim In indirektnim načlnorh •oclallzacije In prh/a]anjem množic na nasil|e in dastrukcijo. 16.) ,,in te razmere porajajo potem dodatno, pač gled« na ivojd razllčno razvojno stopnjo, nesmitel »ubttance, tubjekta, samozavadanjd In člste krltike prav tako rellgiozni In taoloSki nesmisel ko nam predstavlja Nixona kot bojazljivega in Rezo Pahlavija kot plašnega človeka. Filistrski del redakcije ,,Dela" pač računa na zanimanje siovenskega malomeščana za razne intimnosti ,,velikih ljudi". Za nas komuniste je prekleto vseeno, kaj sta predstavljala tadva diktatoija osebno in kakšne so bile njune osebne težave (Teleks je šel svojčas ,,do konca" in razpravljal, ali Hitler res ni imel levega moda) in kaj sta si domišljala, da sta, ampak kaj sta dejan&o predstavljala, kakšna je bila njuna razredna vloga) Posebno važno je, kaj piše pisun o Iranu in kaj stoji v ,,spominih" p tem. ,,Zakaj ob vsem dolžnem spdštovanju (? ? ? ) do uglednega (???) profesoija se je težko otrestivtisa, da njegovo obrambo šaha zlasti navdihuje, četudi nehote (?) ?), tista veliko državniška psihologija, ki države in ljudi predvslem na ,naše' in ,njihove\ poslušne in neposlušne." V onilo inbebastozavest hlapcaprikaplja odnekodzavest, da j< žurnamt v SOCIALISTlCNEM CASOPISU. Zato DOPUŠCA MOŽNOST, da je Kissinger IMPERIALIST. Vse to pa je korigtrano z ,vsem dolžnim spoštovanjem" do uglednega profesorja." Prav bebasto je, kako ,,Delo" takoj obleče faSstoidne politike v ,,ugled", razen mogoče, če je dokazano, da osebno pobijajo ljudi. Kissinger v svojih ,,spominih" na Iran debelo laže in potvarfo dejstva in sploh kaže svoje reakcioname poglede na politiko. S tem je sklenjen sklop poroCanja ,,Dela" o dogodkih v Iranu. Slovenski delavski razred je bil o dogodkih v Iranu popolnoma dezinformiran (vrhunec so K. ,,informacije") od strani meščanskih žurnalistov iz zunanjepolitične redakcije ,,Dela". Njihovo poročanje je btta zmes eksotike verskih strasti in poskus prikazati Rezo Pahlavija kot velikega reformatorja. Zastavo reakcije prav gotovo v tem primeru nosi B. Pahor (le-ta se je spustil celo tako daleč, da je iz Newsweeka in Timea prepisal intervju z Rezo in potem to pod svojim imenom prikazal na straneh Dela kot ,,objektivno informacijo" - to mu lahko dokažemo ob vsakem času). B. P. dokazuje, da je njegov poklic res perverzen. Ne samo, da se mora prodajati, ampak mora to tudi javno oznanjati. Očitno je prvi pogoj zgodovinarja v zunanjepolitični redakciji Dela, da je teoretsko impotenten (v proletarski teoriji) in da mora biti skrajno ,,apolitičen". Delo je NEPOLITIČEN časopis prav tam, kjer bi moral biti z vso razredno ostrino angažiran za razredni boj na strani proletariata in je z velikim uspehom POLITIČEN na področju MEŠČANSKE VZGOJE bralcev in v političnem drobnjakarstvu. Le-ta se kaže v raznih občudovanjih fašistoidnih politikov in prikazovanju nepomembnih stvari kot bistvenih. Svoj del odtehta verjetno tudi dejstvo, da se na tem tako ,,delikatnem" področju neki časopis posebno težko izogne tutor-stvu države. (To se seveda ne da dokazati, sledi pa iz stvari same). Tako nastane situacija, v kateri je tako pomembno področje prepuščeno meščanski zavesti. Naj živi proletarska revolucija! D.P. •1 EINTERPRETACUA ŽGODOVJNB Zaznala sta nevarnost Enako papež Pij XI. kot njegov iržavni tajnik kardinal PaceHi (poznej-ii papež Pij XII.) - že leta 1938 nista zojBa nobenfli utvar v presojanju Hitlerjevih napadalnih namenov. Prvo in najhujšo nevarnost za svetovni mir sta videla v nacističnem ,,voditelju", ki so ga zaslepfli potitični uspehi, in ne več v oboroženem « sovjetskem komunizmu (stalinizmu). Do tega spoznanja jc prišel Ludwig Volk v jezuitskem časopisu ,,Stimmen der Žeit"' Jezuit Volk je v eni od: zadnjih številk te znane ievije prikazal doslej neobjavljeno poročflo britan-skega poslanika pri svetem sedežu iz . Ietal938. f V nedvoumni presoji, s katero je Pij XI. ocenil nevarnost HiHerjeve de-javnosti, ni prostora za mnenje. kj se je razširilo v šestdesetfli letlh. češ da ie bfla rimska kurija zaradi svojega oko-steneiega m tc^eea antJkomunizma vše preveč doico aepa za Hitlerjevo poEtiko nasflia, Fapež PiiXl. se ie jasno zavedal, da je bil Hitler v tistem trenutku prva in največja nevarnost za svetovni mir. Dan po podpisu »mun-chen^kega sporazuma" leta 1938, v katerem so zahodne velesile ^iedale reSitev pred grozečo vojno, je Pij XL izjavil, oa gre pri tenj le za ,#pretaL slcparijo" sfl osi. Verski tednik ,,Družina" je objavil notico, v kateri trdi, da si papež Pij XI. in njegov tajnik Pacelli (poznejši papež XII.) nista delala nobenih utvar pri ,,presojanju Ffitlerje\ih namenov." Tribuna kot glasilo študentov ni mogla mimo teh trditev, ki nedvomno niso v celoti točne. Današnja generacija pač ni doživd« II. svetovne vojne in zato se mora zgodovino učiti iz knjig in časopisov ter v šoli. Gre za zgodovinska dgstva, ne pa za kakSne izpade verske nestrpnosti s strani Tribune. Če bežno orišemo ,,politično" usmeritev Pija XI. in Pija XIL, moramo ugotoviti, da je bila ena od njunih usmeritev stmpen antikomunizem in strah pred zmago socialističnih revolucij v Evropi (Med II. vojno se je ta politika odrazHa tudi v Sloveniji, kjer je katoliška cerkev z belogardizmoin odigrala skrajno reakcionarno vlogo). ,,Za Pija XI., očeta močno protikomunistično poudaijene okrožnice ,Quadragesimo anno' iz 1.1931, je »komunizem zgrefcn v svojem bistvu in zategadelj nihče izmed tistih, ki hočejo rešiti krščansko civilizacijo, ne sme z njim sodelovati nikjer in v nobenih okoliščinah'. Še leta 1949 je njegov naslednik na papeškem prestolu Pij XIL izdal odlok o izobčenju vseh, krivfli takega iodelovanja." (B. Ziherl, v TiP 1965, št. 7-8) Ce smo zgodovinsko dosledni, potem nas ne more zadovoljiti trditev, da sta omenjena ,,zaznala nevarnost". Bistveno vprašanje, ki se postavlja tukaj, je, zakaj je Pij XIL med II. svetovno vojno MOLC AL in ni obsodil nacizma. Katoliška cerkev se predstavlja laičnemu svetu kot glasnik in varuh vseh tistih človeških in moralnih norm, ki jih vsebuje krščanstvo. Zato je bil pač Pij XII. prvi poklican, da povzdigne glas proti nacističnim okrutnostim. ,,Ne more nas presenetiti, če je papežev molk ali polovični naolk ob najstrahotnejSh nacističnih kršitvah osnovnih človeških vrednot v zgodovini še dolgo po vojni morda najbolj vznemirjal prav iskiene katoličane." (M. Kerševan: ,,Čas,ko je cerkev zatajila (Ob knjigi Saula Friedlanderja ,Pij XII. in tretji rajh')", TiP 1966, št. 10). To je torej tudi neka zelo važna plat tega zgodovinskega dogajanja. Kljub temu, da je Picelli ,,zaznal nevarnost" (izredno presene-tljivo bi bilo, če te nevarnosti ne bi ,,zaznal" — v letu 1938 namreč), pa je kot Pij XII. gojil izredne simpatije do Nemčije. Za dokaz te trditve bomo uporabili oceno M. Kerševana ob knjigi S. Friedlanderja ,,Pij XIL in ttetji rajh". V tq knjigi Friedlandei na podlagi dokumentov ocenjuje odnose Pija XII. do nacistične Nemčije od marca 1939 do jeseni 1944. ,,Komentarji se stečejo v dve ugotovitvi: vsi nemški dokumenti enoglasno pričajo, da je papež gojil do Nemčije prav posebno ljubezen, ki je ni mogla zmanjšati niti narava nacistične^ režima (s katerega rasističnimi, ,,po^nskimi' in totalitarističnimi naSeli papež in katolicizem nista mogla sogjašati; temveč jih kvečjemu tolerirati): ter da se je Pij XII. bolj kot vsega drugega bal ,boljševi-zacije' Evrope in zaradi tega tudi sovjetske zmage na Vzhodu". (Isto, str. 1487) ,,Še več, papež je bil zato, ,da (v pomoč državam Osi) s primerno pobudo v Evropi podpre mobilizacijo protiboljše-viflcih sU'". (isto, 1489). Čudi nas, da ,,Družina" zopet pogreva polemiko iz šestdesetfli let, ko se je pridružila napadom veiskega tiska po svetu na Friedlanderjevo knjigo. ,,Naš verski tisk ,Družina', ki se je pridružil napadom konserva-tivnega dela katoliškega tiska (Osservatore Romano, La civilla cattolica, La Croix ipd.) na knjigo, kljub temu skrbi, da preprosti bralec tega najbrž ne bo vedno opazil'. (gre za določeno omgenost virov, na kar pa Friedlander vseskozi opozarja - op. K.B.) Kritika v .Družini' mimo opozoril na razne manjše netočnosti zvečine le ponavlja, kar je o pomanjkljivosti svojega dela povedal že avtor sam. Kljub temu pa sklepa izrazito odklonilno: ... karikatura Pija XII. skoraj izključno le sovražno, pristransko gradivo ...' In Vendar so v Friedlanderjevem delu citati, ki jSh ,Družina' ob prikazu letos objavljenfli pisem nemškim Škofom pod nailovom JHj XII. in nemški rajh' z mastnim tiskom priobčuje kot dokaze v papežev prid! (Glej ,Družina' 1966/12 in 7)." (isto, glej op. 1, str. 1487) Mislili smo, da je to pogjavje zgodovine za nami. S tem mislimo na čas, ko je cerkev zatajfla in sta omenjena papeža kaj slabo opravila svoje zgodovinsko poslanstvo. Ni nobenega realnega vzroka, da sedaj ,,Družina" navaja neke dvoumne dokumente, dabi ,,rehabilitirala" dejavnost teh dveh papežev. Kajti drugi vatikanski koncil je nedvomno jasno presegel dejavnost cerkve v tistem času. Bojan Koraikft Namen tega skromnega članka se je pomuditi ob italijanskem fflmu ,,Drevo za cokle," (L'ALBERO DEGLI ZOCCOLI) ki se je pred časom kakšen teden vrtel v kinu Komuna. Sama zamisel filma je kaj preprosta. ,,Drevo za cokle" prikazuje življenje nekaj kmečkih družin na pristavi v okolici Bergama v severni Italiji v času GG ]čS?ni Ista 1898 pa do pomladi naslednjega leta. Podobno bi lahko trdili tudi o realizaciji filma. Filmski čas se pokriva s kronološkim, priča nismo nikakršnim ,,posebnim" dramaturškim posegom (razen enega, ki pa je seveda bistven za celotno zgradbo) in (včasih) prisiljeni poetičnosti, nikakršni ,,presenetljivi" montaži. Občutek imamo, kakor da je kamera spremljala kmečki delavnik skozi šest mesecev in je fihn prišel v kinodvorane brez pretiranega zadrževanja na montažni mizi. Film gradi predvsem na življenju treh družin: - družine, ki pošlje svojega najmlajšega v šolo; - družine, kjer umre oče in tako zaobveže najstarejšega, da se zaposli; - družine, kjer se najstarejša hči poroči s fantom iz okolice; (to samo kot informacija, podrobneje kasneje). Bistveno za film je, da je Olmi pristavo izoliral iz konkretnih socialno-zgodovinskih okoliščin, kot tudi iz okolja mnogih njej podobnih pristav. Tako filmska predstava fungira kot nekakšen ,,lonely island", na katerega lahko Olmi aplicira vse svoje takšne ali drugačne ,,vizije", katerih osnovna dimenzija - religija — bo tudi predmet naše obravnave. Vprašanje, ki si ga bomo (predpostavlja-joč bralčevo poznavanje filma) zastavili in skušali nanj odgovoriti je: kakšno vlogo je religiji v tem filmu predpisal Olmi in kakšna dejansko je? 1. primer Film se začne s prizorom v zakrstiji, kjer duhovnik svetuje staršem, (imenom v tem zapisu ne bomo obračali pretirane pozor-nosti( naj svojega najmlajšega pošljeta v šolo, kajti: ,,bog ga je obdaril z nadaijenostjo." Staršem to seveda ni razumljivo, to se jima zdi nekaj sramotnega: ,,kmet pa v šolo, kaj bodo rekli Ijudje? '* Kljub temu pa otroka pridno pošljeta v šolo. Na dlani sta takoj dve stvari: - Svojega duhovnika imajo bergamski kmetje dejansko za božjega odposlanca, ki prenaša voljo vsemogočnega Boga in ne le za vaško dekoracijo, ubogajo ga, ne drznejo se mu ugovarjati, skratka - vaški duhovnik ima skoraj brezmejen vpliv. Duhovnik je prikazan kot človek z izrazito prosvetiteljsko vlogo. Brez njegovega prigovarjanja otrok nikoli ne bi videl šole. To ni pop, ki preptosto trdi: ,,To je vaša usoda. Molite k Bogu! Njegovo mišljenje ni: ,,Kmet je neumen in omejen, učenost ni zanj." Nasprotno! V omenjenem dejanju bi lahko videli stopanje na pot, ki pelje kmetijstvo ven iz nevednosti, zaostalosti in začudenja nad ,,malimi živalcami, ki jih ne vidimo s prostim očesom", o katerih pripoveduje mali šolar. Za začetek fUma zelo dekiarativno—demonstrativen prizor, vendar se bomo v tem primeru držali starega pregovora: ,,Ne hvali dneva pred nočjo" in se pazljivo odpravUi naprej. 3. primer Tretji primer je na videz v sebi najbolj kontroverzen in prav zaradi tega tudi najbolj zgovoren. Gre za družino, kjer (kot sem omenil že na začetku) umre pater familias. Da bi se lahko prežMjali, vdova dan in noč pere perilo ob vaškem potoku, najstarejši sin se zaposli v mlinu, stari oče pa že pozimi sadi paradižnik, da bo tako prvi, ki ga bo prodajal in tako tudi on prispeval kakšen kovanec za kolikor toliko normalno življenje. NajstarejS sin se celo zaobljubi, da bo delal dan in noč, samo da najmlajšima sestrama zaradi revščine ne bo treba v sirotišnico. Prvič (in tudi zadnjič) v filmu je kar se le da eksplicitno prikazano, da imajo kmetje in samo kmetje v svojih rokah vse niti svojega bivanja, da popolnoma sami odločajo o svojem življenju, ko pride do preobrata: nekega jutra zboli krava, ki je zanje eksisten-čnega pomena. Veterinar ji ne more pomagati in tedaj obupana vdova napolni steklenico s posvečeno vodo, z njo napoji kravo — in naslednjega jutra je le-ta spet na nogah. Krava torej ozdravi s pomočjo transcendentalnih sil in Olmi pogumno zakorači v polje mistike. To je obenem tudi ključni prizor, ki dokončno eksplicira vso obravnavano tematiko. Prizor, ki edini bistveno izstopa iz sicer zelo preproste in umirjene drama-turške zasnove. Je edini tovrsten poseg, ki pa dokončno obrne rokavico. Iz vse olepševalne navlake spregovori (končno) spretno prikrivana resnica, s čimer je radikalno razkrinkana tudi farjeva demokratičnost in svobodomiselnost z začetka filma. Sijaj ponikljanih križev in votle farške pridige se pokažejo v pravi luči. Zdaj, ko je spregovorila resnica, (sicer zakrinkana v.- iKvazunis-tično zgodbo o čudežni ozdravitvi krave — in prav zato), lahko Olmi bolj odkrito zaključi film — in sicer z zgodbo iz naslova. Torej. Oče šolarja naskrivaj poseka drevo, da bi lahko svojemu sinu, ki obiskuje oddaljeno šolo, naredil novo coklo. Gospodar to odkrije in ga prežene s posestvžLSosedje pregon skrivaj gledajo skozi okna in - molijo. Nihče jim ne pomaga pri natovaijanju skromnega imetja, nihče se ne poslovi od njih, kajti tudi njih bi lahko doletela podobna usoda. Tega pa jih bodo obvarovale: Molitev, Strpnost in Pokornost. S pregonom s pristave je seveda zapečatena tudi usoda malega šolarja. S tem dogodkom se je njegovo šolanje brez dvoma končalo. Tt> pa še ni vse. Pregc^e obenem tudi pouk vsem ostalim kmetom, Jetj se zgodi: ,,če kriifprevisoko leta, če hoče biti učen, de hoče ,,tekmovati" z gospodarji". S tem je vsakrSna progresivna perspektiva ukinjena. Kmet naj ostane v Jdiličnem" okolju, dela naj na polju in bo z vero v Gospoda zadovoljen s svojim položajem. Posebno vlogo v filmu ima tudi glasba J.S. Bacha, ki s svojo umirjenostjo in enakomemcstjo skuša sugerirati gledalcu^ da gleda le neobvezne (za oko prijetne) sličice in prigodice iz idiličnega kmečkega življenja. Zato ni seveda nič čudnega, če je tudi naša prefinjena in skrajno ostrovidna filmska kritičarka Stanka Godnič (pa ne samo ona) v enem od svojih poročil z letošnjega FEST-a zajamrala, češ, ,,zakaj je moral Olmi svoje junake pripeljati iz idilike vasi v ihesto". . • IGORŽAGAR Dklier Castagnou hoče že dolga leta slavistiko opozoriti, da veljavne iesnke niso edine in neoporočene. Njegove s tehtnimi argumenti pod-prte razprave v Sloveiuji ne naletijo na polemičen odmev. Nima mož-nosti, da bi jih objavil v slavističnih strokovnih glasilih in zato objavlja v najrazličnejšfli jjrofilih časopisja in revialnega tiska, povzetke svojih razprav tiska celo na letake, ki jfli sam razdeljuje na pomembnejsih slavističnih srečanjih. Ta v Tribuni objavljen članek le na kratko prikazuje njegova priza-devanja v zadnjem letu dni, da bi teoriji, ki ju zastopa, postavil v javen, polemiki odprt prostor. Clanek je neke vrste odprto pismo, ki kliče na odgovore. Vera Pejovič DRUŠTVU STROKOVNIH IN TEHNIČNIH PREVAJALCEV SLOVENiJE SPOSTOVANI CLANI DRUSTVA! Naslov mojega predavanja je: Pomen slovenske (klasične) slavi-stike v luči 8. Mednarodnega sla-vističnega kongresa, ki je bil v Za-grebu in deloma v Ljubljani od 3. do 9. septembra oz. kimavca 1978. Na tem kongresu je sodelovalo tudi vaše društvo z iastno brošuro z naslovom »Rajko Nahtigel et 1' authenticite du dit la campagne d' Igor". Odmev te je zabeležen v članku študentke slavistike in radioreporterke radia študent Vere Pejovič, članku, ki ga je objavila zadnja štev. glasila štu-dentov slavistike na ljubljanski uni-verzi Ornica. Obširnejša inačica tega članka bo natisnjena v Časopisu za kritiko znanosti, ki ga izdajajo mladi znanstveniki fakultete za politične vede, sociologijo in novinarstvo (FSPN) hkrati s prevodom članka o Nahtigalovem prispevku v zvezi s Slovom o Igorju v slovenščino. Ce je res, da je vsak znanstveni kongres neke vrste bitka, seveda na srečo brez prelivanja krvi, a vendar ostra bitka, se je to potrdilo na 8. MSK. Izidi, strateški in taktični, ter zgodovina bitk, ki potekajo na kon-gresih, se pokažejo y pravi luči samo iz daijSe perspektive in z vidika kasnejsih prizadevanj. Namen mojega predavanja je pravzaprav osvetuti cilj, za katerega je 3o v tej bitki na 8. MSK in i odgovoriti^na vprašanje, kakšni nai bi bili pred-meti, smisli, cilji nadaljnjih bitk in prtzadevanj. Kar takoj naj povem, da je ta predmct-kako pokazati od-lučujoč pomen slovenske kkasične slavistike v mednarodnem maHu. 8. MKS je dal priložnost za osvct-litev encga izmed pomembnih pred-stavnikov klaačne slovenske sla-vistike - Rajka Nahtigala. Odslej ni več mogoče, da bi sli mimo po-membnega dela R. N. o Igorjevem pohodu. Zakaj je spldh bila po-trebna bttka, da bi se izkazala po-membnost Nahtigalovih raziskav in zakliučkov na področju te proble-matike? Odgovor na to vprašanje teija poznavanje zgodovinsk^a poteka (historiata) vpraianja o avtentičnosti (ali neavtentičnosti) staroruske pesnitve. Historiat, ld sem ga orisal za Casopis za kritiko znanosti in vaše dmštvo, je kiatek cdgovor na vprašanje: zakaj je avtentičnost Slova sploh bila pred-met tako dolgotrajnega boja in je to Sedanes? V tej razpiavi sem se dotaknfl tudi drug^a predstavnika iz zgo-dovine slovensjce klasične slavistic, ki ni nič manj pomemben kot Rajko Nahtigai, Frana Miklošiča, predvsem pa njegove ,,panonske teonje", ki jo je avtor po svojem rojaku Jerneju Kopitaiju razšinl in kot res dobro poakovan izvedenec starocerkveno-slovanščine poglobil in končno dognal. Vpiašanje jezikovnega izvora staroslovanskega knjižnega jezika je prisotno od prvih raziskav stcsl. tekstov v začetku 19. stoletia-(Dobrovsky, Kopitar, Šafarik, Vostokov, Sreznjevskij). Že na za-četku sta obstajali dve tezi: tako imenovana ,,bolgarsko-makedon-ska" glede na možnosti jezikovnega znanja Konstantina in Metoda, ki naj bi pisala oz. prevajala ,,slovenski jezik" tega podiočja (mesta Soluna, od koder sta bila doma) — in pa-nonska, ki vidi osnovo fega jezika y nekdanjfli prebivalcih Panonije (tj. pretežno ozemlje današnje Madžar-ske, skrajni rob slovenskega jezikov-n^a ozemlja v Pomorju oz. Prek-morju in Porabju, ozemlje Moravske in Slovaške), ki jim je bila ta dejav-nost namenjena m do koder so tudi bili številni učenci Konstantina in Metoda (Rastislavova Velikomorav-ska država in panonska kneževina kneza Koclja), kar se ujema z dejst-vom, da je prav sodobna slovenščina izmed vseh slovanskih jezikov temu stcsl. jeziku najbližja - kot izrazito arhaični jezik! 2e Kopitar, predvsem pa Mi-klošič, sta za uveljavitev svoje teze o panonskem izvoru stcsl, jezika raz-polagala s številnimi neizpodbitnimi dejstvi in dokazi (jezikoslovnimi, jezikovnimi in zgodovinskimi). Miklošič je izhajal iz temeljitega poznavanja vseh jezikovnih značU-nosti, predvsem leksike, takrat znanfli stcsl. spomenikov (od naj-starejšfli kot Glagolita Clozianus ^(1836 - Kopitarjeva izdaja) - do mlajših slovanskih - ruskih, srbskih, bolgarskih, čeških redakcij) in iz zgodovinskih dejstev. Pristaši druge teze so se opirali na ožje jezikovne, predvsemglasoslovne značilnosti. Sicer pa ni npr. nobenih zgodo-vinskih dokazov o delovanju Kon-stantina in Metoda med Bolgari, predvsem pa ni zanesljivih dokazov o slovanskih asimilaciji pokri-stjanjenih bolgarskih višjih slojev v okviru prvega bolgarskega cesarstva (ti sloji so namreč odločali tudi o verskem jeziku). Ne glede na vse to je končno dandanes zmagala uradno teza o .^nakedonsko-bolgarskem" izvoru najstarejšfli slovanskih pisanih spomenikov (tudi kot vpra-sanje kulturnega prestiža!) in tako so tudi sodobni strokovnjaki za stcsl. predvsem bolgaristi oz. make-donisti z zelo pomanjkljivim zna-njem slovenščine, ki je glede na ta jezik v marsičem odločujočega pomena (zelo!). Mejnika te .^mage" sta predvsem Leskienova stcsl. slov-nica s poemnljiviin naslovom .^andbush der Altbulgarischen Sprache (Leipzig 1872) in »Entste-hungsgeschicnte des Kirchenslavi-schen ... V. Jagiča (druga izdaja tik pred prvo svetovno vojno). Zmaga te teorije je sovpadala s končno prevlado nemške filozofije te dobe, ki je temljila na Heglovem prepri-čanju, da je pruska država udejanja-nja uiliverzalr.?ga duha. Miklošič je bil preveč razgledan in trezen fi-lozof (mimogrede rečeno: imel je doktorat tudi iz filozofije in je ta predmet v začetku svoje univerzi-tetne dejavnosti tudi več semestrov predaval na graški univerzi), da bi naivno nasedel taki filozofski modi, ki je dajala ton nemško usmerjeni znanosti, ki se ji je podiejal Jagič (au travaillant pour le roi de Prusse"). Kot priča še do danes neobjavlje-no Miklošičevo pismo, je bil sloven-dci slavist prepričan, da je ta zmaga samo začasna (beri!). AJi se je Mi-kloSič glede te začasnosti motil ali ne? Res je, da trajne strukture med-narodnih kongresov, ki odiažajo rav-notežje in razmerje določenih druž-benih sil, ne dajejo nobene možnosti za ponovni pretres ali vprašljivost, z eno besedo za oporekanje upravi-čenosti, milo receno dvoljive, a kljub temu danes uiadno merodajne Spriznane teze Safarika, Leskina, nča (dej o temzanimivprispevek o 8. MKS v Vjesniku!). Za znanst-veno usmerjene duhove je to seveda ialostna ugotovitev, ni pa mogoče prezreti tega stanja. Kako naj se v tem položaju oboalajo in postopajo omenjeni znanstveno usmerjeni du-hovi, raziskovalci? Donkihotstvo se ne splača in tudi v tem primeru ni primerno, saj bi bilo utopično upati, da se bo v kiatkon in celo dolgo-ročno to ravnotežje in razmerje sH spremenilo. Analo^ja z zmagoviton Masarykovim bojem proti zagovor-nikom avtentičnosti čeških pona-redkov, zopcr katere je vse od za-četka odločno nastopal Kopitar, naj nas ne vara, saj je Masaryk povzročfl teoietični preokret v tej zadevi ne zaradi novfli argumentov v odnosu do Kopitaijcvih, pač pa zaradi svoje vodilne vlc«e kot piedstavnik no-v^a estabtismenta, medtem ko je, najmanj, kar je mogoče reči, so-dobni mednarodni slavistični esta-blišment malcmarno brezbrižen do katerekoli teorije, seveda vključno do panonske. (glej že omenjeni Vjc-snikov članek) Kljub temu obstaja možnost, kot v brošuri o ,,Slovu Igorja", ki jo je izdalo vaie dniJtvo, da se morebitni ,,c^>orečniki" obrnejo na šfršo družbeno javnost in zato uporabijo npr. kakršnokoli gla-silo, čeprav bi sploh ne sodflo med uradno priznane slavistične znanst-vene publikacije. Mimogrede po-vedano, mar ni ta postopek že dobro znan iz zgodovine slovenske klasične slavistike, saj ga je uporabil že S. Škrabec, ko je uvT$čal svoie jezikoslovne razprave, zavrnjene spričo Jagičeve ,,trde roke" nad sla-nstičnimi glasili? ! Tiskati jih ni mogel niti v Aihivu, niti v LMS, pač pa na platnicah nekega povsem po-ljudnega versk^a časopisa. Seveda je mednarodni odmev takega članka posebej še v sodobnem času neopa-zen, omejen kot v Škrabčevi dobi, kar pa ne oomeni, da bi argumenta-cija, ki jo te vrste članek vsebuje, ne bila učinkovita v odnosu do strogo znanstveno usmerjenih razisko-valcev, če taki obstajajo..... Na kongresu je bflo slišati obe reakciji: in tako se je poleg množič-n^a odklonilnega odnosa tistfli, za katere je izključno važen uradni pečat, semteitiale oglasila peščica posameznikov, bolj sprejemljivih za vsebino in argumentacijo razprave. Bili so to tisti ,,true Scholars", ki jim je bila razprava namenjana! Vendar bi varali sami sebe, če bi mislili, da taka dejavnost lahko kaj spremeni v razmerju sil, na katerih temeljijo teze uradne slavistike Jagčevskega obdobja. Naj nam bo v tolažbo, da se bo vendaile tudi slo-venska klasična slavistika, četudi samo na robu kongresov uveljavila, kot se je to zgodilo posebej na zad-njem slavističnem kongresu v Ljub-liani. Poudarimo, da se vsekakor na dela klasične slovenske slavistike na-slanjajo (hote ali nehote, zavestno ali ne) in iz nje čipajo celo tisti, ki je javno ne priznavajo ali jo odločno izpodbijajo... Didier Castagnou 2. primer Ko se mlada dva poročita se z ladjo odpravita na potovanje v Milano. To je njun prvi stik z mestom, kjer so socialni odnosi veliko bolj zaostreni, veliko bolj izkristalizirani, razredi so veliko jasneje oblikovani in postavljeni eden proti drugemu kot na vasi. Ko je ladja že zelo blizu Milana, nekdo od potnikov zagleda velik steber dima, ki se dviga nekje iz mesta, drugi pa dogodek takole komentira: ,,To je zato, ker v mestu ni nobene vere več". In dejansko je ni. Vsaj takšne ne, kot jo poznajo na vasi. V mestu se bije boj za ekonomske in politične pravice, ozračje je naostreno, prihaja do oboroženih spopadov, katerim sta takoj ob prihodu priča tudi mladoporočenca. Prihajajoč iz ,,zavetišča mim," kjer vse socialne vrzeli in prepade, nesreče in krivice blaži in gladi vera z upanjem v boljše čase, ki bodo prišli po božji volji, vdanostjo v usodo in zadovoljnostjo z obstoječim položajem — prihajajoč iz polpreteklega obdobja - prestrašeno stojita in nerazumevajoče strmita v dirjajoče vladne konjenike, ki naj bi zadušili nekakšen upor. Seveda je zelo tipično, kje se nastanita — v nunskem samostanu, mestni oazi vere in miru, tam, kjer je vzdušje najbolj podobno domačemu in kjer se jima ni bati neprijetnosti, kakršno sta doživela na ulici. In potlej - ,,haklc".K Po v samostanu prespani noči jima ena izmed redovnic (nekakšna daljna nevestina sorodnica) prinese otroka, z željo, da bi ga posvojila. In sicer pravi nekako takole: ,,Pomagati moramo eden drugemu" (kar je seveda dvoumno: komu bi s tem dejanjem mlado-poročenca bolj pomagala: otroku ali samostanu, ki bi imelo tako ,,ena lačna usta manj na grbi") in še: ,,S tem bosta pomagala tako otroku, kot sebi." (Kar je do neke mere res. Otroku s tem, da bi mu nudila takoimenovano ,,srečno otroštvo", sebi in svoji revščini pa bolj z denarjem, ki bi ga dobivala do otrokovega petnajstega leta in s tem, da bosta ,,p9nosna oče in mati." Prefinjeno cerkveno podkupovanje pride tu najbolj do izraza. Torej sta v zagati: Po eni strani: spala sta v samostahu, za kar morata biti (že po ustaljenih zakonih vkljudnosti) redovnicam hvaležna; spala sta v ženskem samostanu, kjer preživljanje poročne noči ni najpogosteje v navadi, torej sta jim ,,večna" dolžnika; redovnice so najbližje Gospodu, ki je v domači vasi prva avtoriteta; in — last but not least — tu je denar, ki izredno spretno in prefinjeno funkcionira kot podkupnina. Po drugi strani pa bi bila tako prikrajšana za od Boga dano in od Boga žegnano pravico in dolžnost, da delata otroke sama, kar je vsekakor drugačno dejanje kot posvajanje. Če navežemo Je na vaško ,,asketsko" seksualno življenje (pri čemer se omejujem na obravnavani primer in izvzemam slovenski primer) je s tem ogrože-no njuno seksualno življenje na sploh. Otroka seveda posvojita, s čimer se še enkrat potrdi fantastična moč, ki jo ima reUgija nad temi ljudmi, sramežljivo pa se prikazuje tudi že pravo bistvo zatohlega krščanskega , Jiumanizma". -Mm^mmh FlLIPClC: GREIN VAUN DZS. Ljubljana 1979 Annie le Brun: ,,Za vsem obstaja strah. To se pravi, da si tisto, kar si. Da si samo tisto, fcar si, da si vse tisto, kar si, zaradi tega strahu ljudje sploh sprejmejo vse te vloge, ki jim jih predlagajo, da jih igrajo. A te vioge so, to je treba dobro vedeti, psihične bergle. Sa-dizem patriarhalne tradicije, kom-pleks inferiornosti, družbeni sta- tus.....vse to sestavlja viteško opremo dovršenega falokrata in to so psihične bergle, Nahajamo se pred osebami, ki nisp sposOune, da vi ŽiVele in katerim so potrebne psi-bične proteze, da bi imele vtis, da začenjajo napredovati, da začenjajo imeti odnose z drugimi, ampak to je obenem problem družbenega kon-senzusa, ideologije. Vedno v tem strahu, vsi veliki podvigi zmanjše-vanja človeka najdejo idealna tla za vzklftje. Najsi bo to religija ali pa so to ideologije. Še več, ne sme se po-zabiti, da je družba izvajala in da še izvaja neznosni pritisk na žMjenje žensk, izvaja isti pritisk tudi na moSke ..." Student,25.4.1979 S čim se ukvarja Emil Filipčič skozi celo knjigo Grein vaun? Osvo-baja se nameščenih, nadležnih, iz-mišljenih, sanjanih, želenih, ne-resničnih vlog, drž, ki v rojih sedajo na belino papirja, se spreminjajo v jare kače zgodb in zgodbic, ena je rep druge m tako v neskončnost, oziroma do hitrega konca - ,,krat-ko, kot to dela Beethoven v sim-fornijah". Izredno duhovito napi-sane anekdote, vici pa pravijičarsko izmiSjevanje pa poseg pripovedo-valca v tekst, fci se tudi pošau z bral-cem in ga opomni, da je vse izmišljo-tina, najveckrat pa pripoved v prvi osebi. Ta oseba z različnimi imeni se ne pretvarja, da gre za različne like, nasprotno, še piav trudi se, da vemo s kom imamo opravka, namieč s pi-sateljem samim, Emilom Filipci-čem, ki zapiše tudi svoj naslov, na katerega mu lahko nakažete denar v vseh oblikah (Moric Filipčič, Gla-varjeva 12 a, Ljubljana). Napeto pri-povedovanje nas zavaja v pričako-vanje nenavadnega konca npr. o Mersonu in njegovi mami, pa se izte-Le v tek s dadoledom, za neko žensko, kl jo le ujame in z njitn po-maže. Prehodi med različnimi zgodba-mi so utemeljeni le v pisateljevi fan-taziji, zato se dostikrat znajdemo v njegovi beli sobi s črnim naslonja-čem in se skupaj z njim odpravimo na novo potovanje v svet domišljije. v katerem se s svetlobno hitrostjo prikazujejo, pa spet izginjajo najraz-ličnejši bolj ali manj smešni liki, naj-bolj nepričakovane situacije, ki se še bolj nenavadno razpletejo. Svojo zgodbo pripoveduje kos. « ^tčrim se spoZHS Fia terasi; preberemo zapis pesmi grajskih hlapcev; sledimo biku, ki krade žabam kruh, da bi lahko pojedel liptaver, ki ga je našel pod kamnom; prisluhnemo pogo-voru dvdv sekačev, sostanovalcev, ki si s kuhinjskimi noži sekata pot na prosto skozi prozorno snov, ki je zalila hišo, ulice: ,,Jože, daj, reži, reži, ne popuščaj! - Nož se mi je pokvaril, nož ne reže, pizda. - Kai? Vzemi tega. Misliš, da bomo lahko kaj. Kaj? - Bomo že, bomo že, samo ne vem, če sekava na pravo stran, veš." Kam gre Emil Filipčič, bi ga vpra-šala, če bi se srečala na cesti na zadnji strani njegove knjige. Grein vaun (za bralce moja zasebna razlaga te čaiobne besede: ven grem), bi rekcl, položil bi pas na tla, kajti iAnogo stvari ga je naučil in odšel. Kajti igra je končana, igra, ki jo je igral od švoje zgodnje mladosti. Ulegel se je na hibet - in vzel pas med prsti, ga zvijal, potresaval z njim, ga gladil, vrtel, vrtel. ,^ri tem, ves v tem, bila je to omama, sem si domišljal, da sem nogometaš, kralj, filmski igralec, boksar, avtomobilski diikač, milijonar, učenjak, mate-matik, teniSki igralec, princ, grof, plemič. Samo nečesa si nisetn mogel predstavijati. Sebe. Predstavijal sem si strastno, piedstavljal sem si do onemoglosti, po večkrat ponavljal usodo kakšn^a lika, a sebe tam nisem našel. Sebe sem našel tu". P. S. Še dodatna opomba za vse že zdaj radovedne bralce — namreč ta ,,tu" se nanaša na tigpvino, kjer po-kupi vse čokoladke Zivalsk^a car-stva. Vsakdo ve, kakšna slast te pre-vzame, ko trgaš ovoj in čokoladke in že razpoznavaš sličico. Slast ob branju knjige želim Vera Pejovič dorovič DOC(k)s, n° 12 - YOUGOSLAVIE 1. Doc (k) s je mednarodna ET CATALANS ali jugoslovanstvo, avantgaidna revija, ki jo izdaja kakor si ga zamišlja in kroji M. To- Julien Blaine, Le Moulin de Ven- tabren, Fiancija. Izhaja tromesečno, največkrat pa izide po nekaj številk skupaj, tako da ima revija obliko za-jetne knjige - antologije eksperi-mentalne poezije in podobnega. Šte-vilke revije so povečini tematsko, oziroma področno urejene. Menja-vajo se tudi uiedništva za posa-mezne številke glede na to, kateri del svetovne eksperimentalne po-ezije je trenutno zastopan. Tako izide med drugim leta 1976 zvezek imenovan .^oesies et expressions d^avant-garde en Ame' rique Latine", y naslednjem letu .^pecial Japon" in v lanskem letu ,,Yougoslayiet et Catalons" z 90 stranmi &**L% ici predstavlia^ jugoslovansko^av^ntgar-do. Ta del je uredil beograjski avant-gardist Miroljub Todovovič. 2. Gre za znanega srbskega pesni-ka, ki je pričel objavljati svoje knjige poezije, signalistične, gestualne ii> računaMške poezije leta 1965. Risbe, signalistično in računalniško poezijo je začel razstavljati leta 1969 doma in pozneje tudi po sve-tu. Leta 1970 pa se proslavi z ureja-njem Signala, mednarodne revije za signalistične raziskave - njen izda-jatelj je beograjska signalistična skupina. V prvi številki se pod naslo-vom ,,Jugosloyanska signalistična poezija" pojavijo tudi podružnične skupine, tako Signalistična skupina Subotica, Signalistična skupina Novi Sad, Signalistična skupina Niš in Signalistična skupina Priština. V tej številki revije nastopajo tudi številni tuji ,,signalisti" od Josefa Hiršala in Bohumile Grogerove iz ČSSR pa proti zahodu do Shimiza Tochihika na Japonskem. K sreči so na neki način ,,spregledane" signalistične skupine iz Hrvaške in Slovenije. Avantgaidisti iz teh dveh republUc pa tudi niso uvrščeni med tuje ,,signaliste". 3. To je po svoje lazumljivo, po-sebno če upoštevamo, da je ,^liro-ljub Todorovič ... osnivac jugoslo-venskog pokreta vizuelne poezije i vizuelruh istraživanja (Signalizam)," kot si je to zapisal in kot si lahko preberemo v spremni besedi k nje-govi pesniški zbirki ^otovanje v Zvezdalijo" iz leta 1971. V tem smislu je nemara treba pojmovati tudi pojave konkietne in vizualne poezije na Hrvaškem in Slovenskem kot svojevrstno neprimerno prehi-tevanje in anomalijo v velikih diža-votvornih načrtih signalizma, ker je po vsej verjetnosti nikdar ne bo mogoče vključiti v podružničrii si-stem Miioljuba Todoroviča, ki pa je vendarle ,,osnivač jugoslovenskog pokreta vizuelne poezije ..." itn. Resda je signalizem v oklepaju, to. da je povsem v skladu z bednim re-zultatom jugoslovanskega avantgar-dizma v Doc (k)su, če upoštevamo, da se signalizem v tem primeru po-vsem umakne pod firmo avantgarde v Jugoslaviji; v uvodnem tekstu go-vori Miroljub Todovoroč namiec o njem pod naslovom ,,L'avant-garde en Yougoslavie". Misli iz tega uvod-nika pri tem ne morejo biti niti zanimive in jih tudi ni potiebno na-vajati, saj se že več kot desetletje valjajo nespremenjene po vseh mo-gocih revijalnih in časopisnih mani-festacijah tega .jugoslovanskega" signalističnega gibanja, četudi vse-buje med diugim celo en stavek o dcupini OHO,^ ki je po njegCVSH ljublianoj^; -^ ^ teg^ nepotrebne-ga izjavljanja in netočnosti o tem ohoju ne zvemo. 4. Sama po sebi se ponuja ugo-tovitev, da je takšno , jugoslovanst-yo" Miroljuba Todovoriča falsifikat in izgovor za uveljavljanje njegovih povsem zasebnih ambicij in apetitov v škodo celotnega umetniškega avantgardnega dogajanja v Jugo-slaviji. Sama po sebi se ponuja tudi ugotovitev, da Miioljub Todoiovič mma nobene pravice, ne dolžnosti in ne morale, ne kot ustvarjalec in ne kot urednik, da se še naprej kiti z jugoslovanstvom kot s svojo zasebno lastnino. Jugoslovanstvo, kot ga pojmujemo nasploh v naši družbi, ne samo avantgardni umetniški ustvarjalci, ni nobena privatistična štacuna, ki bi si jo katerikoli posa-meznik lahko odpiral po svoji osebni meri in osebnih potrebah. Ni to, kar Miroljub Todorovič vztrajno počenja od Ppjava Signala naprej po najrazličnejših zbornikih in anto-logijah, ne samo doma, ampak zdaj tudi v Franciji. Kakor signalizem ne more biti nobeno svetovno pa tudi ne jugoslovansko gibanje umetnišKe avantgarde, tako ne tnoie pomeniti tega niti v sami Srbiji niti v samem Beogradu. Predvsem ne, zato ker gjbanje kot skupinsko delovanje, predvsem kar zadeva literarno avant-gardo, ne pomeni edine oblike avantgardnega umetniškega ustvarja-nja au zgolj menežerstva te proiz-vodnje. Prav tako ni nobenega razlo-ga, da bi se takšna oblika delovanja postavljala na prvo mesto. Glede tega lahko ugotavijamo le tiste pri-oritete, ki si jih kdo samovoljno lasti. V doiočeiuh ozirih je mogoče pojmovati skupinsko delovaiije kot socialno negativen in ieakcionaren pojav. Kot obliž bolni, neizživeti patriarhalnosti voditeljev in ideolo-gov takšnih skupin. 5. Odtod tudi takšno napfliova-nje, ki si nadene kar ime državnosti (Vougosiavie et Catalons). Seeda smo daleč od tega, da bi lahko trdili, kako v tej antologiji, ki se po- naša z imenom jugoslotanske avantgarde, karkoli in kdoikoli manjka. Več kot gotovo je, da bi bilo sramotno sodelovati v takSnem konceptu jugoslovanstva, tako ti-stim, ki jfli v antolog^i ni, Se bolj pa tistim, ki v antologiji so. Zanimivo bi moralo biti tudi to, da se Kata-lonci v svoji postavitvi zraven Jugo-slavije oe čutijo prav nič jnajhni in se ne odevajo s plaščem Spanslce državnosti. Tako kot Srbi, ali de-nimo bolj točno, sibski signalisti, lahko ostanejo to, kai so. Ne pa da njihov poglavar Miroljub Todorovitf obljublfa svetu jugoslovansko pe^ii-ško avan^srio, nemaia v stralro, da bi bfla njegova zasluga preneznatna ali celo sporna glede tega, da je Ju-lien Blaine, urednik Doc (k)sa, ver-jetno želel predstaviti juosloansko pesniško avantgardo, ne pa kakine separatistične umetniške kljke. Izid je sramoten. Prav tako je siamotno napisati in objaviti kakršnokcli po-zitivno recenzijo o tej in taklni ju-goslovanski antologiji, kot to počne na primer kritik Ostoja Kisič v beo-grajski Politiki. Franci Zagoričnik