cena 10 dinarjev številka 24 (687)
glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva
Poimenovanje po Francu Leskošku-Luki
Veliko priznanje in obveza
France Popit obiskal velenjsko občino
0 celodnevni šoli in gospodarjenju
Eden od učencev je tovarišu Popitu podaril sliko, ki jo je sam
naredil
Rudarsko elektroenergetski kombinat Titovo Velenje naj bi že za letošnji praznik rudarjev poimenovali po nedavno umrlem narodnem heroju, častnemu članu tega kombinata in častnemu občanu velenjske občine Francu Lesko-šku-Luki. Pobudo za to so dali delavci Rudnika lignita Vele-rijeT medtem pa je ta predlog obravnaval in se zanj zavzel tudi koordinacijski odbor sindikata. Ta predlog so v ponedeljek obravnavali člani izvršnega odbora predsedstva občinske konference SZDL Velenje in ga podprli, enako podporo pa mu je dalo tudi vodstvo družbenopolitičnih organizacij občine Velenje. Seveda ga je treba sedaj uskladiti še na republiški ravni, potrditi pa ga morajo zbori skupščine občine Velenje.
Delavci velenjskega kombinata so v predlog, da bi svoje delo trajno povezali z imenom tovariša Lesko-ška zapisali, da je bila njegova pomoč pri razreševanju vseh večjih težav v rudniku, elektrarnah ter tudi v drugih industrijskih panogah v občini neprecenljivega pomena.
„Vedno je bil drag gost rudarjev, zato so ga sprejeli medse kot častnega člana kolektiva. Ob povezovanju rudnika in elektrarn v kombinat in ob razvoju drugih panog so ga tudi delavci kombinata sprejeli za svojega. Tovariš Luka je bil ponosen na tak razvoj in je vedno rad delil veselje z rudarji, delavci in občani. Prepričani smo, da so naši
V soboto je bila na velenjskem gradu vsakoletna občinska revija odraslih pevskih zborov. Nastopilo je 9 zborov, in sicer: Šaleški oktet iz Šoštanja (Julij Pačnik), ženski pevski zbor društva upokojencev Titovo Velenje — zborovodja Vida Polutnik, Moški pevski zbor društva upokojencev Titovo Velenje — zborovodja Milan Marguč, mešani pevski zbor Konovo — zborovodkinja Štefka Lojen, moški pevski zbor KUD Ravne — zborovodja Andrej Pačnik, Mešani pevski zbor KUD »Stane Sever« Skale — zborovodja Pavla Lipnik, mešani pevski zbor DPD »Svoboda« Šoštanj — zborovodja Anica Ver-dnik, moški pevski zbor »KAJUH« Titovo Velenje — zborovodja Zmago Frankovič in mešani pevski zbor »Gorenje« Titovo Velenje — zborovodja Ciril Ver-tačnik. Kot gost je uvodoma nastopil dekliški pevski zbor Gimnazije Titovo Velenje — zborovodkinja Danica Pirečnik. ki je
dosedanji delovni uspehi, nakopane tone premoga, proizvedene kilo-vatne ure električne energije in uspehi delovnih organizacij, dovolj veliko zagotovilo, da bomo to ime nosili častno in ponosno," so zapisali v predlog delavci sozda REK.
Zelja za ohranitev podobe, imena in dela tovariša Franca Lesko-ška-Luke je še veliko, vendar so člani izvršnega odbora menili, daje treba sedaj upoštevati tiste predloge, s katerimi se je tovariš Luka strinjal, ko je še živel. Tako naj bi po tovarišu Luki poimenovali krajevno skupnost Pesje ali kakšen objekt v njej, kot so predlagali v Pesju. Tudi ena od občinskih brigad naj bi nosila ime po tovarišu Luku. Povedati je treba, da so na občinski konferenci ZSMS pred petimi leti že ustanovili brigado Franca Leskoška-Luke, sedaj pa je treba to opredeliti še v občinskem odloku, po njem pa naj bi poimenovali tudi trg v novi soseski Šalek III, ko bo zgrajena.
Ker je poimenovanje veliko priznanje vsakomur in velika obveza za nadaljnje še boljše delo, moramo upoštevati, da ne bomo razvrednotili bistva in kriterijev, ki jih bodo posebej v ta namen določili v občinskem odloku, vse dosedanje še ne upoštevane in morebitne nove predloga pa naj bi prav tako obravnavali delegati občinske skupščine na enem od jesenskih zasedanj.
nedavno na zveznem tekmovanju v Celju dosegel prvo mesto in zlato plaketo.
Za letošnjo revijo odraslih zborov sta presenetljivi dve stvari: izredno zanimanje občinstva, saj je bil atrij velenjskega gradu premajhen, da bi sprejel vse, lepe pesmi željne poslušalce in pa lep napredek vseh zborov. Mirno lahko trdimo, da ni.bilo slabega zbora, da so se vsi močno potrudili in zato poželi tudi zaslužen aplavz. Razveseljiv je pojav novega — ženskega zbora društva upokojencev, razveseljivo pa je tudi vse večje vključevanje mladih v pevske zbore. Mnogo mladih, novih obrazov smo opazili pri »Svobodi« iz Šoštanja, pri mešanih zborih Škal in Konovega, pa tudi »Kajuh« je začel pomlajevati svoje vrste. Precejšen napredek so zbori in zborovodje dosegli tudi pri izbiri programov, kar daje slutiti, da lahko od zborov v prihodnje še mnogo pričakujemo (Konovo, Škale).
Občina Velenje
Praznovanje dneva borca
Osrednja slovesnost ob letošnjem 4. juliju, dnevu borca, bo v šaleški dolini 1. julija ob 19. uri zvečer. Tudi tokrat se bodo zbrali borci, mladina, rezervni oficirji in 'ostali občani pred Rdečo dvorano, od koder bo krenila povorka proti Titovemu trgu, kjer se bo pričela ob 20. uri proslava.
Nastopili bodo harmoni-kaši. pionirji, pevci in recita-torji. Po slovesnosti pa naj bi si prisotni v Domu kulture ogledali še film o maršalu Titu.
Delovne akcije
Brigadirji v Sisku
V soboto je petinštirideset brigadirjev brigade Karel Destovnik-Kajuh odšlo na delovno akcijo v Sisak. Mladi iz naše občine bodo na tej zvezni delovni akciji pomagali pogozdovati bližnjo okolico tega industrijskega mesta.
Naslednjo nedeljo bo na republiško delovno akcijo v Belo krajino odšla še brigada Franc Leskošek-Luka.
Na posvetu po reviji je glasbeni odbor pri ZKO Titovo Velenje, ki je bil organizator revije, predlagal. da se trije najboljši zbori udeležijo medobčinske pevske revije, novembra v Celju. Ti zbori so: moški pevski zbor »Kajuh« in mešana pevska zbora »Svoboda« Šoštanj, in »Gorenje« Titovo Velenje.
Vsem pevcem in zborovodjem za nastop iskreno čestitamo in jim v novi sezoni 1983484 želimo čim več uspehov in lepega petja.
INDUSTRIJSKA PRODAJALNA NAZARJE
.
odprta od 8. do 19. ure sobota od 8. do 12. ure
Izvršni svet
Kako uresničujemo
socialno politiko
Na zadnji siiji izvršnega sveta so posvetili vso pozornost poročilu o uresničevanju socialne politike v občini Velenje. Na osnovi zakonov, ki so bili sprejeti v preteklih letih, so bile sprejete neposredne naloge, ki so podrobno programirane v dokumentih za to srednjeročno obdobje. Temeljna usmeritev socialne politike je, da si mora vsak sam, z lastnim delom zagotoviti socialno varnost. Solidarnostno preko sistema uvedenih socialnih pomoči pa je potrebno pomoč zagotoviti le tistim, ki so je potrebni iz objektivnih razlogov.
Zaradi poslabšanja gospodarskih razmer se znižuje osebni standard, tako pa se slabša tudi socialna varnost. Cene skokovito rastejo, to pa občutijo zlasti kategorije občanov, ki imajo nizek dohodek. Razkorak med rastjo življenjskih stroškov in osebnih dohodkov je velik. Neugodne posledice je potrebno preprečevati z ukrepi socialne politike. Ti pa so seveda uresničljivi le v obsegu naših ekonomskih zmogljivosti. Opozorili so, da se prepočasi uresničujejo cilji socialne politike kot sestavni del socialne varnosti delavcev in občanov v tozdih in krajevnih skupnostih. Prav tako so razpravljali o solidarnosti, o uresničevanju nekaterih socialno varstvenih pravic ter nalogah na področju socialne politike. Podprli so predlog o uvedbi enotne skupne evidence socialnih pomoči v občini Velenje, saj bo le tako mogoče doseči, da bodo te dodeljene res tistim, ki jih v resnici potrebujejo. O uresničevanju socialne politike v občini Velenje bodo govorili na eni prihodnjih sej tudi delegati občinske skupščine.
Člani izvršnega sveta so bili seznanjeni, da potekajo aktivnosti pri pripravi prostorskega dela družbenega plana občine Velenje po predvidenem programu. Vneše-nih je bilo nekaj sprememb. Med drugim so dobili podatke o spremembah na eksploatacijskem področju. Osnutek prostorskega dela družbenega plana je tako pripravljenih in ga bodo na prihodnji seji občinske skupščine obravnavali delegati vseh treh zborov.
GD Šalek
50-letnica delovanja
Gasilsko društvo Šalek bo v soboto in nedeljo slavilo pomemben jubilej, 50-letnico delovanja in uspešne požarno varnostne dejavnosti. Ob tej priložnosti bodo v soboto odkrili spomenik padlim borcem in žrtvam fašističnega terorja iz tega kraja, nato pa bodo pripravili svečano sejo, na kateri bodo podelili priznanja najzaslužnejšim članom društva. V nedeljo zjutraj se bo pričelo veliko tekmovanje gasilskih desetin iz vse Slovenije, ki se ga bo udeležilo več kot 100 ekip. Popoldan, po tekmovanju bo osrednja slovesnost s slavnostnim sprevodom in kulturnim programom.
Gasilsko društvo Šalek je v svoiem 5Q-letnem delavaniu želo vrsto pomembnih uspehov. Po letu 1965. ko so dogradili nov gasilski dom pa se je močno povečalo tudi število članov. Društvo ima sedaj več kot 100 članov in članic, mladine in pionirjev, ki šo se že večkrat izkazali pri gašenju požarov, preventivnem delovanju in na različnih gasilskih tekmovanjih.
Član CK ZKJ in predsedstva SRS Franc Popit je prejšnji teden obiskal osnovno šolo Biba Roeck v Šoštanju, nato pa se je sešel na pogovore z aktivom komunistov poslovodnih delavcev občine Velenje, predstavniki izvršnega sveta, družbenopolitičnih organizacij in medobčinske gospodarske zbornice. Tovariša Popita je spremljal predsednik medobčinskega sveta ZK celjskega območja Emil Roje.
Učenci"šole, kjer so pred osmimi leti med prvimi v Sloveniji prešli na celodnevni program, so pripravili gostu nadvse prisrčen sprejem, nato pa so mu tudi'povedali, kakšne vtise je v njih pustila celodnevna šola.
Kot prvošolčki se še nismo zavedali pomena vrednot nove oblike šole. vendar moramo priznati, da smo pridobili s pomočjo učiteljev mnogo več delovnih navad in znanja, kot bi sicer, kljub slabim razmeram, saj šola obstaja že 210 let. Trudimo se biti marljivi na vseh področjih. Šoštanjske Termoelektrarne nam omogočajo, da čimbolj spoznamo delo v proizvodnji in letos smo obiskovali kemijski, strojni in mizarski krožek. Poleg tega deluje na šoli še mnogo drugih interesnih dejavnosti. Pa še nekaj je treba omeniti: COŠ je resnično naš drugi dom. saj preživimo tukaj večino dneva. Na šoli nas je malo, vsi se poznamo, odtujenosti ni. Tudi med učitelji in učenci so sproščeni odnosi, saj nismo z njimi samo pri
pouku, ampak tudi v prostem času. Tako smo se naučili živeti v skupnosti in upamo, da bomo tudi na delovnem mestu znali uskladiti medsebojne želje in potrebe.«
Tudi učitelji te osnovne šole so dejali, da ta oblika šolanja med drugim izenačuje možnosti za učenje oziroma, kot je poudaril ravnatelj Matjaž Natek, odhaja prva generacija celodnevne šole bolj pripravljena na življenje od prejšnjih.
V velenjski občini so sedaj tri celodnevne osnovne šole, katere obiskuje 34,5 % vseh učencev. Če hočemo obdržati takšno organiziranost pouka, bomo nujno morali, kot je dejal na pogovoru predstavnik občinske izobraževalne skupnosti, začeti graditi novo šolo. Tu pa pričakujemo podporo celotnega združenega dela.
Tovariš Popit je dejal, da uspehi, ki so jih dosegli tako učitelji in Učenci na COŠ, potrjujejo pravilnost odločitve za to obliko šole in dodal, da si bomo morali prizadevati, da bo šolstvo dobilo v prihodnje večji kos kruha, v sedanjih težavah pa je treba denar za šolstvo kar najbolj koristno trošiti. Zavedati se moramo, je dejal, daje skrb za večjo in boljšo izobrazbo tesno povezana z gospodarsko stabilizacijo.
Na popoldanskem sestanku je predsednik skupščine občine Velenje Božo Lednik podrobno se-(nadaljevanje na 2. strani)
Petkovo neurje je tudi na nekaterih območjih velenjske občine povzročilo precej škode. Toča je marsikje poškodovala trto, hudourniške vode pa so razdejale marsikatero cesto. Svoje zobe je pokazal tudi sicer mirni potok Lepena, ki je prestopil bregova in takole poškodoval asfaltirano cesto proti Hrastovcu.
Občinska revija
Odrasli zbori so peli
Gasilsko društvo Šoštanj in Industrijsko gasilsko društvo Tovarne usnja Šoštanj sta v nedeljo, 23. maia, na stadionu v Šoštanju pripravila' občinsko tekmovanje gasilskih desetin pionirjev in mladincev.
Na tekmovanju je sodelovalo 37 ekip iz trinajstih gasilskih društev in
BREZ VOZNIŠKEGA DOVOLJENJA
Frančiška Brglez se je peljala 8. junija nekaj po 19. uri v Lajšah z motornim kolesom. Vozila je brez vozniškega dovoljenja. Zaradi prevelike hitrosti je padla po cestišču in se pri tem hudo telesno poškodovala.
IZZIVAL GOSTE
V KSCje prišel 11. junija nekaj pred 20. uro močno vinjen A. K. Zahteval je alkoholno pijačo, vendar mu je niso dali. Potem je hodil od mize do mize in izzival goste. Eden izmed njih ga je udaril, tako daje padel v nezavest in so ga morali prepeljati v bolnišnico.
industrijskih društev Občinske gasilske zveze Velenje.
Zmagovalne ekipe za leto 1983 so pionirji A in B skupine Gasilskega društva Šentilj, mladinke Gasilskega društva Bevče ter mladinci Gasilskega društva Šentilj.
UTOPITEV V BAZENU
V letnem bazenu v Titovem Velenju se je 10. junija približno ob pol enih utopil sedemnajstleten Ivan Ravnak iz Frankolovega. Utopljenca so v spremstvu zdravnikov prepeljali v celjsko bolnišnico.
UKRADEL VETROBRAN-SKO STEKLO
V noči iz 11. na 12. junij je neznani storilec ukradel vetrobransko steklo iz osebnega avtomobila na ulici Vrnjačke Banje. Vetrobransko steklo je vredno okoli 10000 dinarjev.
OO ZZB NOV
Dopolnjujejo
sezname
Občinski odbor ZZB NOV iz Beograda si prizadeva, da bi uredili sezname borcev Artilerijske brigade VI. proletarske divizije Nikola Tesla.
Za podatke pa prosi tudi mestni odbor Zveze združenj borcev NOV Maribor. Potrebujejo podatke borcev 31. divizije in sicer Vojkove, Prešernove in Gradnikove brigade, jurišnega bataljona in ostalih prištabnih enot divizije in brigad.
Podatke zbira občinski odbor Zveze združenj borcev NOV Velenje. Prosijo vse krajevne organizacije Zveze borcev in njihove člane, da posredujejo sezname, če so njihovi člani omenjeni borci.
KRADLA BENCIN
Na Kraigherjevi cesti v Titovem Velenju je uspelo miličnikom izslediti 9. junija letos M. F. in D. H., ki sta pred tem ukradla bencin iz treh osebnih avtomobilov.
VLOM V KOMPRESOR?
V popoldanskih urah 11. junija letos naj bi bilo vlom-
Srečanje delavcev nekdanjih okrajev
V soboto bo v prostorih Rekove Družbene prehrane srečanje delavcev nekdanjih okrajev Mozirja in Šoštanja. Srečanja se bo udeležilo preko 100 delavcev, čeprav je bilo zaposlenih veliko več. Težko pa je dobiti naslove vseh.
Pozdravni govor bo imel prvi predsednik okraja Vlado Miklavc. Udeležence srečanja pa bosta pozdravila tudi predsednika skupščin občin Mozirje in Velenje Alojz Plaznik in Janez Basle.
Likovna oprema Vesne
Prizadevanja velenjskih kulturnikov, da bi notranje prostore novozgrajenih zgradb likovno opremili domači avtorji, so prinesla prve sadove. Ho-tcl-zdravilišče Vesna v Topolšici bo opremljeno s sto štiridesetimi deli domačih likovnikov. V dveh nadstropjih hotela — 4. in 5. — pa bodo dobila svoj prostor dela velenjskih umetnikov. Zelo si želijo, da bi podoben prostor našli tudi v novem PTT centru v Titovem Velenju.
ljeno v kompresor tozda Gradbena dejavnost RLV na Kardeljevem trgu. Prijavljeno je bilo. da je zmanjkalo 87 čekov za gorivo. Vse pa kaže, da ne gre za vlom. temveč ni bilo razščičeno, kdo je za kaj zadolžen.
Pokazenska
Prihodnjo sredo, 22. junija, se bodo sešli na 6. redni seji delegati obeh zborov skupščine občinske skupnosti socialnega skrbstva Velenje.
Kot lahko razberemo iz gradiva, bodo delegati namenili največ besed analizi aktivnosti socialnega skrbstva pri izvajanju pokazenske pomoči v občini Velenje s programom nadaljnih aktivnosti in usmeritev. Vloga občinske skupnosti socialnega skrbstva pri pokazenski obravnavi obsojenih oseb ne predstavlja le pomoči, ampak je to pravica posameznika in dolžnost družbe. Način, vsebina in uspeh prestajanja kazni niso več samo v pristojnosti kazenskih zavodov, temveč vključuje vse tiste dejavnike, ki kakorkoli skrbijo za človeka kot občana. In prav tu nosi najpomembnejšo nalogo občinska skupnost socialnega skrbstva, saj je postala nosilec in koordinator celovite obravnave obsojeniške
pomoč
populacije na terenu. Število obravnavanih v okviru pokazenske pomoči se od leta 1979 dalje povečuje, zato se mora skrb za obsojenca pričeti že pred prihodom s prestajanja kazni. Zakon določa, da mora pristojna občinska skupnost socialnega skrbstva v sodelovanju s kazensko poboljševalnim zavodom, s skupnostjo za zaposlovanje, z zdravstveno, stanovanjsko, izobraževalno skupnostjo ter drugimi najmanj tri mesece pred odpustom s prestajanja kazni pripraviti program potrebnih ukrepov za pomoč obsojencu in njegovemu prilaganju v okolje.
Med nekaterimi drugimi točkami dnevnega reda 6. seje bodo delegati spregovorili še o nekaterih kadrovskih zadevah ter obravnavali aneks k samoupravnemu sporazumu o svobodni menjavi dela sklenjenim med to skupnostjo in Domom za varstvo odraslih Titovo Velenje — predlog za povišanje cene oskrbnega dne.
»NAŠ ČAS«, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, cesta Františka Foita 10.
»NAŠ ČAS« je bil ustanovljen 1. maja 1965; do 1. januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar«, kot tednik pa izhaja »Naš čas« od 1. marca 1973.
Uredništvo: Stane Vovk — odgovorni urednik (v. d. direktorja in glavnega urednika), Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Boris Zakošek, Mira Zakošek in Milena Krstič-Pla-ninc (novinarji).
Izhaja ob četrtkih.
Sedež uredništva in uprave: Titovo Velenje, cesta Františka Foita 10, telefoni (063) 850-087,
850-317,850-316.
Brzojavni naslov: Informativni center Velenje.
Cena posameznega izvoda je 10 dinarjev. Letna naročnina za I individualne naročnike je 432 din (mesečna je 36 din) za inozemstvo 900 dinaijev).
Letna naročnina na Naš čas z rubriko Uradni vestnik občine Velenje za temeljne in druge
organizacije združenega dela, delovne skupnosti, družbenopolitične organizacije, samoupravne interesne skupnosti in krajevne skupnosti ter za«ebne obrtnike Da znaša 720 din in je plačljiva vnaprej.
Žiro račun pri SDK, podružnica Titovo Velenje, številka 52800-603-38482.
Grafična priprava, korekture.
tisk in odprema: ČGP Večer, Maribor.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Za »Naš čas« se po mnenju sekretariata za informacije izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije številka 421-1/72 od 8. februarja 1974 ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.
France Popit obiskal velenjsko občino
0 celodnevni šoli in gospodarjenju
(nadaljevanje s 1. strani)
znanil tovariša Popita z gospodarskim stanjem v občini, predstavniki delovnih organizacij pa so spregovorili o svojih težavah, v uvodu pa je sekretar predsedstva občinskega komiteja ZK Velenje Janez Zivko spregovoril o aktivnostih komunistov oziroma sploh o prizadevanju subjektivnih sil za odpravljanje ovir, ki preprečujejo učinkovitejše gospodarjenje. Predstavnik REK je med drugim opozoril na še vedno neurejene dohodkovne odnose v energetiki in na velike likvidnostne težave, kj so takšne, da niso mogli ustvariti niti sklada skupne porabe, predstavnik sozda Gorenje pa je spregovoril o sedanjih razmerah v Gorenju. Dejal je, da si še vedno nekateri v Gorenju samem, občini, pa še kje drugje, zapirajo oči pred stvarno sliko stanja v tem velenjskem kolektivu. V nadaljnji razpravi so predsedniki kolektivnih poslovodnih organov opozorili še na neučinkovitost raznoraznih ukrepov, na
vprašanje cen, na togost različnih predpisov, itd.
V sklepni besedi je tovariš Popit dejal, da si moramo tudi v prihodnje vsepovsod prizadevati za čimvečjo proizvodnjo, nove proizvodne programe, skupna vlaganja. zniževanje stroškov, poviševanje produktivnosti dela in za kar najbolj dosledno nagrajevanje po delu. Izvoz je pogoj našega obstoja, ne le danes, ampak tudi v bodoče. Ob vseh teh težavah pa ne smemo zanemarjati samoupravljanja, kajti če ne bi imeli tako razvitih samoupravnih odnosov, bi bil položaj še težji, oziroma — kot je dejal — brez razvoja samoupravnih odnosov ne bomo uresničili stabilizacije. Delavce je treba dosledno obveščati o stanju v njihovem okolju in si prizadevati, da se bodo kar najbolj zavzeto vključevali v razreševanje vseh težav, kajti problemov ni mogoče odpravljati z raznimi tehnokratskimi rešitvami, je na koncu poudaril France Popit na sestanku z aktivom poslovodnih delavcev.
Skupnost za ceste
Več potreb kot denarja
Prejšnji ponedeljek so se na seji zbrali delegati skupščine samoupravne interesne skupnosti za ceste občine Velenje. Delegati zbora uporabnikov in zbora izvajalcev so obravnavali nekaj zelo pomembnih vprašanj. Med drugim so razpravljali o prenosu pravic in obveznosti za lokalne ceste iz samoupravne komunalne interesne skupnosti na samoupravno interesno skupnost za ceste. Obravnavali in sprejeli so tudi predlog sklepa o določitvi normativov in standardov za vzdrževanje avtomobilskih, magistralnih, regionalnih in lokalnih cest. Sprejeli so še sklep o določitvi osnov in meril ter cen storitev za \zdrževanje in varstvo cest.
V nadaljevanju seje so delegati posvetili precejšnjo pozornost predlogu načrta samoupravne interesne skupnosti za letos' ter problematiki vzdrževanja in obnavljanja lokalnih cest. Poudarili • so. da so v občini Velenje tri regionalne ceste, skupno merijo 48 kilometrov, v- načrtu za vzdrževanje in varstvo pa je upoštevanih 71 kilometrov lokalnih cest. Slednje so v tako slabem stanju, da jih bo potrebno temeljito obnoviti. Zaradi pomanjkanja de-naija vseh načrtovanih del ne bo
mogoče opraviti, zato so se odločili. da bodo uresničili le polovico predvidenih nalog. Ostala dela bodo opravili, ko bo na voljo dovolj denarja. Pričakujejo tudi, da bodo morali na nekaterih cestah omejiti nosilnost, ali jih celo zapreti. Za letošnje vzdrževanje lokalnih cest in za sofinanciranje krajevnih bi rabili dobrih 64 milijonov dinarjev.
Delegatska vprašanja
Ob koncu seje so se delegati seznanili tudi z nekaterimi delegatskimi vprašanji. Na vprašanje kdaj bodo nadaljevali z deli na Šaleški magistrali so dobili odgovor, da zaradi pomanjkanja sredstev ta dela niso načrtovana za bližnjo prihodnost, v srednjeročnem programu pa je del ceste proti Mislinji. Delegati so vprašali tudi. če bo most v Paški vasi zdržal do predvidenega začetka obnovitvenih del, ali pa bo za odstranitev nevarnosti zares potrebna nesreča. V odeovoru ie hiln slišati, da je obnova mostu povezana tudi / regulacijo Pake. Za predviden podhod na Kidričevi cesti pa so menili, da sodi v sklop mestnih ulic. ki niso v pristojnosti skupnosti za ceste. Delegat krajevne skupnosti Škale je vprašal, zakaj cesta v centru, ki sojo sami uredili in asfaltirali, kljub obljubam še vedno ni lokalna cesta. Odgovor — to in podobne ceste bo pregledala posebna komisija in svoje predloge posredovala skupnosti za ceste. B. M.
Občina Velenje
Tekmovanje pionirjev, mladincev
Srečanje zdravstvenih delavcev
Tokrat so se že četrtič na strokovnem, športnem in družabnem srečanju zbrali delavci zdravstvenih centrov Ormož—Ptuj in Velenje. Gostitelji srečanja so bili letos Ptujčani, ki so pripravili pogovor vodilnih delavcev obeh centrov o aktualnih dogajanjih na področju zdravstva (predvsem o svobodni menjavi dela te organiziranosti zdravstva), športna srečanja v desetih panogah ter družabno srečanje.
Tudi letos je bil glavni namen srečanja dosežen — delavci dveh različnih zdravstvenih centrov, iz različnih okolij in z različnimi težavami so izmenjali svoje izkušnje, hkrati pa so še okrepili prijateljske vezi, ki so jih navezali pred štirimi leti.
Libijski študentje so praznovali
Libijski študentje, ki živijo v Titovem Velenju, so pripravili pretekli petek v počastitev svojega državnega praznika v domu kulture v Titovem Velenju priložnostno slovesnost, na katero so povabili tudi predstavnike velenjske občinske skupščine in njenih družbeno-političnih organizacij ter Šolskega centra Titovo Velenje. V pesmi in besedi so predstavili svojo domovino.
SEJE• SEJE* SEJE• SEJE• SEJE• SEJE
Skupnost za zaposlovanje
Drugačen odnos do zaposlovanja
Delegati skupščine občinske skupnosti za zaposlovanje bodo v sredo lahko slišali oceno uresničevanja resoludjskih usmeritev na področju zaposlovanja v prvih treh mesecih letošnjega leta. Ker zaposlovanje ne poteka enakomerno skozi vse leto, nekatera obdobja so bolj druga manj intenzivna, tromesečni podatki pa so nezadostna podlaga za realno oceno, je skupnost za zaposlovanje v gradivu delegatom dala večji poudarek izhodiščem za aktivnosti pri zaposlovanju.
Načrtovana globalna stopnja rasti zaposlovanja, ki je ena od najnižjih v zadnjih letih, bo zaradi gospodarskih težav večine organizacij združenega dela v občini težko uresničljiva. Se več, izgube pri nekaterih pomembnih gospodarskih subjektih v občini nakazujejo celo možnost ekonomskih presežkov delavcev. Zato je potrebno v vseh organizacijah, ki poslujejo z izgubo, izdelati programe preusposabljanja in prezaposlitve delavcev ter zagotoviti sredstva za izvedbo te naloge.
S hitrejšim razvojem drobnega gospodarstva bi odprli tudi vrata zaposlovanju lastnega generacijskega priliva, ki bo zaradi nazadovanja odpiranja novih delovnih mest za kvalificirani kader, precej omejilo možnosti zaposlitve. Trpe-
lo bo zaposlovanje generacije rojene v letih 1960—1965, to je v letih skokovite rasti naravnega in selitvenega prirasta prebivalstva.
Letos v občini Velenje končuje osnovno šolsko obveznost 550 učencev. V srednješolskem centru je prostih še 162 mest in to v rudarstvu, energetiki, elektroniki, računalništvu in v družboslovno jezikovni usmeritvi. Z usmerjanjem učencev v program izobraževanja za proizvodne usmeritve pa še vedno ne moremo biti zadovoljni, saj je razmerje še vedno samo 62:38 v korist proizvodnih usmeritev. V proizvodne usmeritve se je vpisalo malo deklet, kar je posledica negativnega odnosa organizacij do njihovega zaposlovanja.
Za novo šoilsko leto so OZD razpisale 710 kadrovskih štipendij, kar sicer presega generacijo osmošolcev, vendar pa je večina štipendij razpisana do IV. stopnje zahtevnosti.
Položaj, v katerem smo in čas, v katerega stopamo, zahtevata aktivnejši odnos do problematike zaposlovanja. Zato lahko pričakujemo, da se bo tudi odgovornost in obseg delovanja občinskih skupščin za zaposlovanje pomembno povečal in zaostril, s tem pa tudi vsebina dela strokovne službe.
M. Krstič-PIaninc
Otroško varstvo
Ureditev in vzdrževanje
! U V
igrisc
V četrtek, 23. junija, bo ob 18. uri v sejni dvorani skupščine občine Velenje, 7. seja Zbora uporabnikov in Zbora izvajalcev Občinske skupnosti otroškega varstva.
Delegati bodo obravnavali Samoupravni sporazum o izvajanju vzgojnovarstvene dejavnosti v tem letu. V Vzgojno varstvenem zavodu Titovo Velenje bo od 1. septembra delovalo 69 oddelkov, sedaj jih je 65, varstvo v njih pa bo našlo 1515 malčkov, okrog 110 pa jih bodo varovale varuhinje na domu. Delovni čas bo prilagojen potrebam zaposlenih staršev otrok in bo trajal od 6. do 20. ure. V Šoštanju pa bo delovalo 13 oddelkov s 321 otroki, delovni čas pa bo v Šoštanju nekoliko krajši — od 6. do 16. ure.
Prav tako bodo delegate seznanili S'spremembami in dopolnitvami Samoupravnega sporazuma o uresničevanju pravic do porodniškega dopusta. Spremembe sta narekovala novelirani Zakon o delovnih razmerjih in
Samoupravni sporazum o skupnih izhodiščih za zagotavljanje socialne varnosti v obdobju 1981 —1985. Pomembna novost je doba trajanja porodniškega dopusta očeta — delavca ali drugega delavca, ki otroka neguje, če mati umre, zapusti otroka, ali če je nesposobna za samostojno življenje. Doba trajanja je povečana na največ 216 dni (prej 141 dni).
Ob koncu bodo pregledali problematiko urejanja in vzdrževanja otroških igrišč v občini Velenje. Financiranje vzdrževanja še vedno ni rešeno, igrišča ob vrtcih v centru mesta, pa so zelo obremenjena in izpostavljena onesnaževanju in uničevanju. Zato skupnost otroškega varstva predlaga, da se določijo upra-vljalci igrišč, ki bi skrbeli za redno vzdrževanje in čiščenje. Hišni sveti naj bi prevzeli igrišča ob blokih, društva prijateljev mladine ali krajevne skupnosti igrišča v podeželjskih krajevnih skupnostih. Samoupravna komunalna skupnost pa naj bi »bdela« nad javnimi otroškimi igrišči.
Vsa vzdrževalna dela bi lahko opravili prostovoljno in tako zmanjšali stroške vzdrževanja.
MILIČNIKI SO ZAPISALI'MILIČNIKI SO
Elkroj — tozd Konfekcija Šoštanj
Uspešno uresničujejo načrtovane naloge
Kolektiv šoštanjske Konfekcije sodi med tiste, ki uspešno kljubujejo sedanjim neugodnim gospodarskim težavam. To jim uspeva zato, ker so njihova prizadevanja usmeijena v izboljšanje proizvodnje, predvsem v boljšo kakovost izdelkov. To je tudi dovolj tehten razlog, da so njihovi- izdelki razprodani že vnaprej in zelo iskani na domačem in tujem tržišču.
V šoštanjskem tozdu bodo letos izdelali 190.000 ženskih in otroških hlač ih jih 30 odstotkov izvozili. Da bodo to zmogli, priča tudi podatek, da nadvse uspešno gospodarijo in uresničujejo letošnje delovne načrte. V prvem letošnjem tromesečju so ustvarili za 48 odstotkov več dohodka kot v enakem obdobju lani. letošnje načrte pa s tem presegli za 7 odstotkov. Za poslovni sklad so namenili za 13 odstotkov več sredstev kot lani, ali 95 odstotkov več kot so predvidevali z letnim načrtom. Glede na ugodno rast dohodka in na povečano proizvodnjo so tudi za osebne dohodke namenili za 30 odstotkov več
sredstev. To je vsekakor lepa spodbuda za slehernega delavca v tem kolektivu, da se bo še naprej trudil in si prizadeval za še boljše gospodarske režultate.
Zelo uspešno se uveljavljajo tudi na tujih tržiščih, kjer svoje izdelke uspevajo prodajati predvsem zaradi visoke kakovosti. Splošno znano seveda je, da tuji kupci neusmiljeno zahtevajo visoko kakovost izdelkov in spoštovanje dogovorjenih rokov. V Šoštanju pravkar izdelujejo 10.000 ženskih hlač za nemško tržišče. Ker morajo delo končati do začetka julija, so se delavci odločili, da bodo delali vse proste sobote, ob konicah pa več ur na dan. S tem želijo zadržati zaupanje kupcev kar je na izredno zahtevnem tujem tržišču še kako pomembno. Za tega nemškega kupca bodo letošnjo jesen in zimo izdelali 40.000 ženskih hlač. Poleg tega morajo za nemško tržišče izdelati tudi standardni program otroških hlač. Poudariti velja, da so vsi roki, zlasti za tuje kupce, izredno kratki in včasih težko dosegljivi. Vendar se delavci zavedajo, da je od tega odvisen prihodek in s tem seveda tudi dohodek in končno osebni dohodki.
Zanemarili seveda niso tudi
Največ pozornosti namenjajo kakovosti izdelkov
domačega trga. V začetku prejšnjega meseca so sklenili izdelovanje izdelkov iz programa pomlad — poletje 83 in izdelki so že na voljo, pravkar pa izdelujejo hlače iz programa jesen — zima. Vseh načrtov v šoštanjskem kolektivu ne bodo zmogli uresničiti sami, zato jim bodo pomagali kooperanti.
Z reprodukcijskim materialom nimajo težav, skrbi pa jih, kako bodo uvozili potrebno opremo, s katero želijo nadomestiti zastarele in iztrošene stroje. Več sodobne opreme bodo zanesljivo potrebovali tudi takrat, ko bodo nared novi proizvodni prostori, ki so seveda nujno potrebni. Sedanji so že pretesni, zato širitev proizvodnje ne pride v poštev. Pripra-vlj alna dela za novo naložbo, ki bo veljala 30 milijonov dinarjev (brez opreme), lepo napredujejo. Soglasja so že pridobili, zemljišče pa jim je brezplačno odstopila TEŠ. Vsa ostala pripravljalna dela bodo opravili do konca letošnjega leta. Tudi izvajalec del je že znart. povedati pa velja to, da bo v novih prostorih tudi industrijska prodajalna v kateri bo moč kupiti vse Eikrojeve izdelke. Načrtujejo tudi zaklonišče, ki bo na voljo tudi delu ktajevne skupnosti Šoštanj. Sicer pa tozd Konfekcija še dalj časa dofcfro in uspešno sodeluje s krajevno skupnostjo. Za načrtovano naložbo bodo, porabili združena sredstva Elkroja, kredite izvajalca in banke, ter lastna sredstva, ki jih bodo pridobili s prodajo sedanjih prostorov, kijih bo kupila tovarna usnja. S pridobitvijo novih prostorov bodo v Šoštanju proizvodno povečali za 80 odstotkov in zaposlili 60 novih proizvodnjih delavcev.
V šoštanjskem tozdu ugotavljajo. daje sodelovanje z mozir-skim tozdom nadvse pristno in uspešno, prav tako z delovno skupnostjo skupnih služb. To je tudi poroštvo, da bodo tudi v prihodnje dosegali dobre gospodarske rezultate, tako v Šoštanju kot v celotnem Elkroju.
B. Mugerle
HB9BHMBHH
mmjMtiimjaBmmm
Ljubno ob Savinji
V soboto dopoldne so davili na Ljubnem ob Savinji in v Solčavi. Z lepo pripravljeno slovesnostjo so namreč proslavili desetletnico obstoja in nadvse uspešnega delovanja ljubenskega obrata Iskrine temeljne organizacije združenega dela Feriti. Slovesnosti so se udeležili številni delavci in delavke z Ljubnega. Solčave in matične tovarne iz Ljubljane, predstavniki krajevnih skupnosti Ljubno in Solčava, skupščine občine Mozi-ije, izvršnega sveta in družbenopolitičnih organizacij, sestavljene organizacije združenega dela Iskra in drugi gostje.
Vodja tozda Feriti Dušan Dol-ničar je v uvodnem nagovoru orisal desetletno pot in sedanje dosežke. Poudaril je. da so se pred desetimi leti ujele težnje Iskre, ki je želela svoje delo razširiti po vsej Sloveniji ter želje tukajšnjih prebivalcev. zlasti številnih žena in deklet, ki so dobile možnost zaposlitve v domačem kraju. V skromnih prostorih je pričelo delo delavk. Med tem so pridobili nove delovne prostore in na Ljubnem je danes zaposlenih že 71 delavcev.
predvsem seveda žensk. S problemom «iška ženske delovne sile so se soočali tudi v krajevni skupnosti Solčava, zato je pred leti Iskra tudi v tem kraju ustanovila svojo enoto. V sodobno urejenih prostorih nekdanje osnovne šole je tako danes zaposlenih 36 žensk.
Sodobni in razširjeni delovni prostori v obeh krajih so seveda plod tesnega sodelovanja obeh krajevnih skupnosti, občine Mozirje in temeljne organizacije Feriti, predvsem pa so plod marljivega in uspešnega dela vseh zaposlenih. V vsem tem obdobju so se razumljivo srečevali z vrsto pomislekov in težav, ki pa so jih s skupnimi močmi uspešno reševali in premagovali. O uspešnem medsebojnem sodelovanju priča tudi podatek, da je prav včeraj temeljna organizacija Iskra Feriti iz Ljubljane prevzela pokroviteljstvo nad spominsko sobo NOB v Šolčavi.
Vsem zaposlenim so kasneje čestitali še predstavniki krajevnih skupnosti Solčava in Ljubno, delovnih organizacij in sozda Iskra, v imenu skupščine občine Mozi-
ije pa je spregovoril predsednik
izvršnega sveta Franc Miklavc. Posebej je poudaril pomeri uvajanja nove industrijske panoge v Gornji Savinjski dolini, saj so se pred tem prebivalci večinoma zaposlovali le v kmetijstvu, gozdarstvu in lesni industriji. Največ je seveda vredno dejstvo, da so z obema obratoma v veliki meri razrešili problem nezaposlenih žena in deklet v zgornjem delu Gornje Savinjske doline, veliko pa je vredno tudi delo v domačem kraju, saj so s tem odpadle naporne vsakodnevne vožnje v Kamnik in druge sosednje kraje.
Ob koncu slovesnosti je predsednik skupščine občine Mozirje Lojze Plaznik podelil državna ■odlikovanja, priznanja za desetletno delo v Iskri in najboljšim delavkam še posebna priznanja, za kulturni spored pa so poskrbeli ljubenski osnovnošolci. Vsi zaposleni in gostje so zatem krenili proti Solčavi kjer so si ogledali sodobno urejene prostore tamkajšnjega Iskrinega obrata in spominsko sobo, slavje pa sklenili v tovariškim srečanjem v Logarski dolini.
Slovesnost ob desetletnici so pripravili pred Iskrinim obratom na Ljubnem ob Savinji
Čeprav ima množična inventivna dejavnost v Gorenje TGO. resnično že tradicijo, pa so prvi pomembnejši napredek v prizadevanjih za razmah te dejavnosti dosegli pred dvema letoma. Medtem, ko so leta 1980 delavci prispevali le 49 inovacijskih predlogov, so jih 1981. leta 164, lani pa kar 312. Na večji razmah množične inventivne dejavnosti so, med drugim, vplivali tudi novi samoupravni akti s področja inovacijske in inventivne "dejavnosti. Inovacijske predloge so začeli obravnavati delavski sveti temeljnih organizacij združenega dela in delovne skupnosti skupnih služb, uveljavljeno pa je tudi stimulativno nagrajevanje delavcev, avtorjev inovacijskih oziroma inventivnih predlogov, upoštevaje gospodarsko korist sprejetih in realiziranih inovacij.
Inovacijska dejavnost začenja preraščati v množično gibanje
Čeprav so leta 1981 zabeležili takorekoč rekordno število inovacijskih predlogbv, pa je bilo v množično inventivno dejavnost vključeno le nekaj več kot 2 odstotka vseh zaposlenih. Zategadelj so začeli razmišljati o tem, da bi inovacijsko dejavnost razvili v resnično množično gibanje, ki bi prispevalo k izboljšanju delovnih pogojev, odpravi ozkih grl v proizvodnji, zagotovilo večji skupni prihodek in dohodek ter omogočilo tudi večjo konkurenčnost izdelkov Gorenje TGO na zahtevnih zahodno-evropskih tržiščih, kamor prodajo približno polovico vse proizvodnje.
Rezultat tovrstnih razmišljanj in hotenj je akcija za nove inovacijske rešitve, ki so jo bili poimenovali »Predlagaj nekaj koristnega.« najprej pa so jo pričeli na začetku 1982. leta v tozdu Pralna tehnika.
Med prvo akcijo 48 koristnih predlogov
V Tozdu Pralna tehnika, kjer izdelajo na leto okrog 300.000 pralnih strojev, pri čemer jih več kot polovico prodajo na tuje, imajo najstarejšo tehnologijo v Gorenje TGO. Ker ni bilo denarja, da bi se lotili predvidene prepotrebne posodobitve proizvodnega procesa, so se odločili, da z inovacijskimi rešitvami in izboljšavami, torej s sodelovanjem vseh delavcev, odpravijo največje težave v proizvodnji. Z akcijo »Predlagaj nekaj koristnega« so torej želeli zbrati predloge za konstrukcijske, tehnološke, organizacijske in druge izboljšave proizvodnje pralnih strojev, kar vse naj bi hkrati predstavljalo tudi začetek prizadevanj oziroma stalnih aktivnosti za spodbujanje množične inventivne dejavnosti v tej temeljni organizaciji združenega dela. In ker so želeli v akcijo resnično vključiti kar največ zaposlenih, posebej še delavce ob tekočih trakovih, so se odločili, da bodo vsak smiselni predlog nagradili z enkratno nagrado od 500 do 1.000 dinarjev. Torej so želeli nagraditi sleherno razmišljanje.
Med trimesečno akcijo »Predlagaj nekaj koristnega« so dobili v tozdu Pralna tehnika 48 inovacijskih predlogov. Na uspešnost akcije je nedvomno vplivata, med drugim, odločitev organizatorjev, da navedejo vprašanja oziroma probleme, ki so jih želeli razrešiti. Tako je akcija »Predlagaj nekaj koristnega« dejansko predstavljala začetek prizadevanj za izboljšanje pogojev dela, povečanje obsega gospodaijenja, za večjo kvaliteto izdelkov ter. ne nazadnje, tudi za manjšo porabo materialov in energije.
Vse več zaposlenih se vključuje v prizadevanja za boljše delo in gospodarjenje
Ob koncu 1982. leta so začeli z akcijo »Predlagaj nekaj koristnega« tudi v tozdih Štedilniki in Kuhalni aparati. Iskanje rešitev za odpravo proizvodno tehnoloških problemov v obeh tozdih je trajalo dokonča meseca januaija 1983. Organizatorje akcije so še posebej zanimali predlogi za izboljšanje težkih delovnih pogojev v surovinskem oddelku, mon-
taži in emajlirnici, za zmanjšanje porabe energije v emajlirnici, pa za zbiranje, čiščenje in ponovno uporabo odpadnih emajlov. Prav tako so iskali rešitve za izboljšanje tehnologije v predpripravi pločevine za emajliranje, s čimer bi sočasno zmanjšali onesnaževanje ozračja in okolja ter privarčevali energijo. Pozabili pa tudi niso na predloge za racionalizacijo posameznih sklopov in delov kuhalnih aparatov, in to s konstrukcijskimi in tehnološkimi izboljšavami, prav tako pa tudi na nadvse pomembne predloge za zamenjavo uvoženih sestavnih delov z domačimi.
V tozdu Štedilniki se je v akcijo »Predlagaj nekaj koristnega« vključilo 81 delavcev, v tozdu Kuhalni aparati pa 61 zaposlenih. Se pravi, da se zače-
nejše inovacije, razvojno raziskovalne dosežke in najuspešnejši tozd na področju množične inventivne dejavnosti v občini Velenje in osvojila več priznanj, med drugim tudi za najuspešnejši tozd. Sodelovala je še na 3. razstavi inovacij občine Velenje, in sicer s tremi dosežki razvojno raziskovalnih programov ter s prikazom sedmih inovacij oziroma tehničnih izboljšav. Tozd Kondenzatorji Rogatec Gorenje TGO pa se je udeležil natečaja »Inovator 82«, ki ga je razpisala Občinska raziskovalna skupnost Šmaije pri Jelšah.
Prostor za preizkušanje zamisli inovatorjev
V Gorenje TGO že nekaj časa razmišljajo o tem, da bi v okviru
Inovacijska dejavnost mora prerasti v množično gibanje
nja vse več zaposlenih načrtno vključevati v prizadevanja za boljše delo in gospodatjenje.
Množična inventivna dejavnost v letu 1982
V delovni organizaciji Gorenje TGO, Tovarna gospodinjske opreme Titovo Velenje je lani 422 zaposlenih prispevalo skupaj 312 inovacijskih predlogov. Med 100 zaposlenimi je bilo skoraj 6 predlagateljev inovacij. Ob dokaj raznoliki strukturi (med predlagatelji inovacijskih predlogov je bilo dobrih 26 % nekvalificiranih delavcev, skoraj 34 % kvalificiranih delavcev, nad 23 % zaposlenih s srednjo strokovno izobrazbo itd.), je bilo največ predlagateljev iz tozdov Pralna tehnika (95) in Štedilniki (94), od koder je bilo tudi največ predlogov, sicer pa so prispevali predloge zaposleni iz 15 temeljnih organizacij združenega dela in delovne skupnosti skupnih služb. Delavski sveti tozdov in DSSS so lani obravnavali 188 inovacijskih predlogov (med njimi jih je bilo ngkaj tudi še iz prejšnjih let), v obdelavi je 358 predlogov, sicer pa je bilo 1982. leta realiziranih 162 inovacij. V treh temeljnih organizacijah združenega dela, ih sicer Pralna tehnika, štedilniki in Kuhalni aparati so med akcijo »Predlagaj nekaj koristnega« (v tozdih Štedilniki in Kuhalni aparati so jo končali januaija letos) skupaj zbrali do konca 1982. leta 149 inovacijskih predlogov.
Skupna gospodarska korist Gorenje TGO na račun inovacijskih predlogov za leto 1982 pa je znašala skoraj 40 milijonov dinaijev.
Številne medalje, priznanja in nagrade
Inovator Anton Lesjak iz tozda Pohištvo Gorenje TGO je prejel lansko jeto »Prvomajsko nagrado dela« za njegov prispevek k povečanju produktivnosti dela. Rezultat njegovih pobud in idej so veliki prihranki pri stroških proizvodnje v tozdu Pohištvo. Zraven številnih inovacij pa je Anton Lesjak avtor tudi več tehničnih in tehnoloških izboljšav.
Delovna organizacija Gorenje TGO je tudi lani sodelovala na razstavi RAST YU 82 na Reki in prejela zlato in bronasto medaljo, udeležila pa se je tudi nagradnega natečaja za najuspeš-
delovne organizacije ustanovili aktiv izumiteljev, avtorjev tehničnih izboljšav in koristnih predlogov.
Prizadevajo pa si tudi, da bi inovatorjem in racionalizatoijem zagotovili prostor, kjer bi lahko v prostem času preizkušali svoje zamisli. Tako bi bilo zagotovo še več inovacijskih rešitev in izboljšav, še laže in učinkoviteje pa bi razvijali in usmeijali množično inventivno dejavnost v tem skoraj 7.000 članskem delovnem kolektivu.
Sprva so v Gorenje TGO prevladovale predvsem inovacije tehničnega in tehnološkega značaja. ki prinašajo neposredno gospodarsko korist, pa so bile v zadnjem času predlagane tudi inovacije z gospodarskega področja, varstva pri delu in boljšega počutja zaposlenih na delovnem mestu.
Akcija »Predlagaj nekaj koristnega« od 1. junija naprej v 4 novih tozdih
Uspešnost prvih treh akcij »Predlagaj nekaj koristnega« ko so zbrali med trimesečnimi akcijami skupaj kar 190 inovacijskih predlogov (v tozdu Pralna tehnika beležijo 1 inovacijski predlog na 14 zaposlenih, v tozdu Štedilniki na 9 zaposlenih, v tozdu Kuhalni aparati na 5 zaposlenih), je spodbudila organizatorje, to je oddelek industrijske lastnine Gorenje TGO, psihologe, vodstva družbenopolitičnih organizacij in poslovodne organe, da še skrbneje organizirajo akcijo za razmah množične inventivne dejavnosti v drugih tozdih Gorenje TGO. Od 1. junija naprej teče akcija »Predlagaj nekaj koristnega« v tozdih Zamrzovalniki Titovo Velenje. Hladilna tehnika Titovo Velenje, Kompresoiji Črnomelj in Kondenzatorji Rogatec. Vse predloge, ki jih bodo prispevali delavci, bodo tudi tokrat nagradili s 500 do 1.000 din. obravnavali pa jih bodo tudi skladno z določili pravilnika o inovacijah in inventivni dejavnosti posamezne temeljne organizacije združenega dela.
Zapišimo še, da skrbi v Gorenje TGO za organiziranje in spodbujanje množične inventivne dejavnosti posebna služba v okviru oddelka industrijske lastnine, ki pripravlja, med drugim. tudi predloge za obravnavo na samoupravnih organih tozdov in DSSS.
4. stran ★ fiaS C9S
OD TU IN TAM
Titovo Velenje * W. junga 1983
ANKETA • ANKETA
Kam na dopust?
Lepi dnevi nas vse bolj spominjajo na čas dopustov. Eni si bodo odpočili na moiju, drugi v hribih, tretji pa bodo poletje preživeli kar doma in si dneve krajšali s potepanjem po okoliških izletniških točkah. Kadar pa bo sonce še posebno močno grelo, se bodo hladili na šoštanjskem in velenjskem bazenu, ki so iu letos obnovili. Marsikomu bo draginja odškmila dneve dopusta kje ob moiju. saj je treba za bivanje na lepih plažah seči kar globoko v žep.
V lepem, sončnem dopoldnevu smo se sprehodih po velenjskih in šoštanjskih ulicah in mimoidoče vprašali, kako bodo preživeli dopust.
Veronika Kon-ovšek iz Šoštanja: Sem upokojenka in si z nizko pokojnino dopust kje ob jadranski obali težko privoščim. Včasih sva z možem dopustovala v Biogradu ali Cri-kvenici. Ne samo to, da je za dopust potrebno odšteti vedno več denarja, ampak tudi moževa bolezen je pripomogla k temu, da bomo letos kar doma. Mislim, da bo podobno kot jaz dopust preživelo še veliko drugih ljudi, saj so cene za letovanje ob moiju resnično »slane«.
Ludvik Kodrun
iz Šoštanja: Lani sem z družino preživel dopust v Domu rudaijev v Fie-si, za nekaj dni pa smo odšli tudi na Sedmera jezera. Nad lepoto narave in svežim zrakom - smo bili tako navdušeni, da smo se odločili letos dopust preživeti tam. Povzpeli pa se bomo tudi na Triglav. Drugo leto pa spet na morje! Zaposlen sem v rudniku in za delavce je res dobro poskrbljeno. Ne samo, da imamo veliko izbiro, tudi počitnice lahko preživimo dokaj poceni, zato so zmogljivosti tudi vedno polno zasedene.
Ksenja Štaher
iz Titovega Velenja: Dopust bom preživela kar doma. saj z majhnim otrokom letos ne morem na morje ali v hribe. Lani sem bila v Pulju. Letovala sem s šotorom in dopust ni bil predrag, letos pa so cene kar precej poskočile. Takšna oblika preživljanja dopusta je tudi za študentski žep najbolj ugodna. Čeprav ne bom šla na moije, pa bom - za nekaj dni obiskala sorodnike, lepe poletne dneve pa izkoristila za izlete v bližnjo okolico in za kopanje na velenjskem bazenu. Prihodnje leto, ko bo otrok malo večji, bomo seveda tudi mi stanovanje zamenjali za platneno streho nad glavo.
Aleš Zaveria iz
Titovega Velenja: Že drugo leto zapored odhajamo s starši na moije v Novaljo na otok Pag. Tam je v Straškem zelo lepo urejen kamp. Naš dopust bo letos dolg. saj bomo kar en mesec letovali v prikolici. To je še najceneje, ker si bomo tudi hrano pripravljali sami. Sem dijak in med počitnicami bi rad tudi malo zaslužil, zato bom šel na počitniško delo v Gorenje. Obiskal pa bom seveda tudi prijatelje. sošolce in sorodnike ter v roke vzel tudi kakšno knjigo. Tako bosta hitro minila dva meseca počitnic, jeseni pa spet v šolo.
T. Podgoršek M. Krstič-Planine

nHliniil
Kako bodo letovali delavci Gorenja?
Možnosti
Lepo, prav poletno vreme vse pogosteje spominja oddiha kje ob morju, Turistične agencije so pripravile programe letovanj, za organiziran oddih svojih delavcev pa so poskrbele še nekatere delovne organizacije.
V tovarno gospodinjske opreme Gorenje v Titovem Velenju letovanje za svoje delavce pripravlja služba za rekreativno dejavnost. kije imela pri organizaciji letošnjih dopustov posebne težave predvsem zaradi kolektivnega dopusta. V konici sezone mora služba praktično vsem tistim, ki so se odločili za organizirano letovanje s spomočjo njih. zagotoviti prosto mesto tam, kjer želijo letovati. Ker V Gorenju nimajo dovolj lastnih zmogljivosti, so se morali povezati z nekaterimi potovalnimi agencijami in podjetji ob Jadranu. Seveda pa so ob celoviti ponudbi vseh poiskali najboljše pogoje letovanja svojih delavcev, predvsem tiste; lri so najprimernejši za njihov žep in so vezani še na druga prevozna sredstva kot osebni avtomobil. V tej bencinski krizi se bo namreč marsikdo odločil za prevoz z vlakom ali kako drugače. Povezali so se s TTG iz Celja, Kompasom iz Slovenj Gradca. Izletnikom iz Titovega Velenja, turistično agencijo v Rdeči dvorani, izbrali
pa so tudi programe letovanja, ki sta jim jih ponudila Arenaturist iz Pulja in Istraturist iz Umaga. Delavci, delavke Gorenja, ki imajo svoje družinske člane zaposlene na Rudarskoelektro-energetskem kombinatu pa imajo prednost pri izbiri v času kolektivnega dopusta v Rekovih prikolicah. Tako bodo zaposleni Gorenja organizirano preživeli zaslužen dopust v bungalovih. prikolicah. ki jim jih je poleg Reka dal na voljo še občinski sindikalni svet. hotelih ter šotorih.
Največ delavcev Gorenja se je odločilo za letovanje v »hišicah na kolesih«, saj je to tudi najceneje. Tisti, ki bodo letovali v Rekovih prikolicah, bodo za deset dni morali plačati pet tisoč dinaijev najemnine. Če pa bodo letovali preko turistične agencije v Rdeči dvorani, pa bodo morali za 10 dni odšteli nekaj več kot šest tisoč dinaijev na osebo. V hišicah na kolesih bo lako letos letovalo 62 družin ali približno 310 oseb. Preko Areneturista in Istraturista bo v bungalovih, hotelih, kjer so lahko dopuslniki zbirali med Velim, pol penzionom ali samo hajemnino, bo preživelo zaslužen oddih 60 oseb. Za Izletnikov in Kompasov program letovanja se je odločilo okrog lOOdružin.Tako je služba za rekreativno dejavnost v tovarni gospodinjske opreme
OS XIV divizije
Razstava
V prostorih osnovne šole Štirinajste divizije so tako kot ob koncu vsakega šolskega leta pripravili razstavo izdelkov, ki so jih izdelali pri pouku oziroma v času interesnih dejavnosti v tem šolskem letu. Tudi letošnja razstava je zelo bogata, izdelki pa res lepi in zanimivi. To je gotovo ponovno dokaz, da so bili učenci pri pouku uspešni, učiteljice pa zares prizadevne. Razstavo si v šolskih prostorih lahko ogleda vsak, ki ga to zanima.
•
Razstava izdelkov učencev osnovne šole Štirinajste divizije je res pestra in zanimiva
Za sonce se ni bati, toda kje dobiti bone..
zagotovila organiziran oddih 900 osebam. Najzanimivejša od vseh ponudb turističnih agencij je bil program dopustov TTG iz Celja, kije ponudil letovanje za vsak žep. Za sedemdnevni oddih paje treba plačati od 4900 dinaijev naprej. Vsi tisti, ki bodo letovali s TTG, se bodo peljali na moije z vlakom iz Titovega Velenja, v katerem hotelu pa bodo letovali, bodo zvedeli šele pet dni pred odhodom. Zasoljene cene, padec življenjske ravni sta povzročila, da seje letos odločilo za dopust ob moiju manj delavcev Gorenja kot prejšnja leta.
Služba za rekreativno dejavnost v delovni organizaciji Gorenje je poskrbela tudi za oddih svojih invalidov. Ti letujejo pod posebnimi in mnogo bolj ugodnimi pogoji, seveda pa tudi ceneje. 69 invalidov Gorenja že preživlja brezskrben dopust te dni v Puli.
Vsak od dopustnikov si seveda želi preživeti oddih kar najceneje. Pri tej draginji je to pod šotori. •Služba za rekreativno dejavnost ima na voljo 80 šotorov, ki so oddani že za vse leto. Pod platneno streho nad glavo bo preživelo
oddih 300 oseb. Najemnina za šotor je sila skromna, saj ie treba zanj odšteti te SO dinaijev na dan. »Seveda bi bili veliko bolj zadovoljni. če bi lahko našim delavcem nudili cenejše letovanje v lastnih zmogljivostih. Prikolic kljub večletnim prizadevanjem še vedno
nismo uspeli nakupiti. Prepričani smo. da bodo prihodnje leto nekateri že lahko dopustovali v naših prikolicah. Edina ugodnost, ki smo jo lahko nudili našim delavcem paje obročno odplačevanje.« so poudarili v službi za rekreativno dejavnost.
Veg rad
Večina v prikolicah
Za vse tiste delavce, ki želijo preživeti dopust „po taborniško" je v delovni organizaciji Vegrad dobro poskrbljeno, saj imajo na voljo dovolj počitniških prikolic v Umagu, Novem gradu, Vrsarju, Malem Lošinju, Krku in v Budvi (predvsem za potrebe tozda Beograd). Zanimanje za tovrstno letošnje je v Vegradu precejšnje, tako da so zmogljivosti v sezonskih mesecih zasedene, pred in po sezoni pa imajo še nekaj prostora. Za desetdnevno letovanje v sezonskih mesecih je potrebno odšteti 3.000 dinarjev, v pred in po sezoni ■
pa le po 1800 dinarjev.
V Vegradu se zavedajo, da si nekateri njihovi delavci želijo drugačnega oddiha. Zato si prizadevajo, da bi uredili tudi svoj počitniški dom. Zal pa je ta želja v trenutnih gospodarskih razmerah neuresničljiva. Da bi pomagali pri organizaciji dopusta tudi tistim delavcev, ki žehjo letovati preko turističnih agencij, jim omogočajo obročno odplačevanje letovanja. Organizirali pa so tudi letovanje v planinah, vendar pa tu med delavci ni pravega zanimania.
M. Z.
MM——
VVZ Titovo Velenje
Srečanje bratskih vrtcev
Konec maja letos so se že osmič srečali predstavniki vzgojno varstvenih zavodov iz vseh republik in pokrajih Jugoslavije, ki so podpisali listino o pobratenju. Na srečanju, ki je bilo letos v Peči, so tako sodelovali predstavniki vzgojno varstvenih ustanov in občinskih skupnosti otroškega varstva iz Banja Luke, Cetinja, Ohrida, Sombora, šabca, Vukova-ra, Peči in Titovega Velenja. Tudi tokratno srečanje je bilo delavno. Govorili so o svobodni menjavi dela v skupnostih otroškega varstva ter o najuspešnejših didaktičnih sredstvih v vzgojno izobraževalnem programu.
Domačini so udeležence ,,bratskih vrtičev" sprejeli z velikim gostoljubjem. Sprejeli so jih predstavniki občinske skupšči-
ne Peči in njenih «lružbeno političnih organizacij. Razkazali so jim mesto Peč z okolico. Bili so med drugim gostje delavcev Tovarne baterij in akumulatorjev. Ogledali so si še Pečku patriaršiju in mana-stir Dečani. Popeljali so jih na Rugovsku klisuru, na izvir D rima ter v zdravilišče za revmatična obolenja Ilidža.
Osmo srečanje delavcev, ki delajo z najmlajšimi je znova potrditev usmeritev, ki so si jih zadali v programu ob podpisu listine o pobratenju, saj na ta način najbolj neposredno krepijo bratstvo in enotnost med jugoslovanskimi narodi ter izmenjujejo izkušnje na področju dela z najmlajšimi.
M. Zakošek
Delavci pri obrtnikih
Prvo srečanje
Osnovna organizacija sindikata delavcev zaposlenih pri zasebnih obrtnikih občine Velenje bo pripravila v soboto, 23. junija, prvo srečanje teh delavcev. Na srečanju se bodo delavci seznanili z nekaterimi spremembami kolektivnih pogodb, pogoji izobraževanja, spregovorili bodo še o stanovanjskih težavah, razgovora pa se bo udeležil tudi inšpektor dela. V drugem delu lega srečanja pa se bodo pomirili še v nekaterih športnih igrah. Letošnje prvo srečanje delavcev zaposlenih pri samostojnih obrtnikih občine Velenje bo v prostorih društva za varstvo in vzgojo ptic pevk Šaleške doline—zahodni del stadiona ob jezeru, pričel pa se bo ob 14. uri.
0 sodelo-
Zveza prijateljev mladine
Priznanja za delo
•
Ob 40-letnici Zveze pionirjev I pripravili v četrtek popoldne pn-Jugoslavije in 30-letnici Zveze I k>žm*sino slovesnost, na kateri so prijateljev mladine Slovenije so | podelili ludi priznanja. Občinska
S slovesnosti ob podelitvi priznanj
priznanja so prejeli Veronika Blagotinšek. Mira Čretnik. Lija Faktor. Jožica Gregorc, Edita Jevšnik. Irena Kragelj. Pavla Li-pnik. Olga Mravljak. Nada Na-glič-Zore. Milica Plazi, Ivanka Prašnikar, Marjana Prodnik. Eli-ca Rednak. Vida Rudnik. Marija Semečnik. Tone Skok. Vera Svetina. Stanka Šalej. Olga Tajnšek. Nuša Trebše in Slavica Verdev. Republiška priznanja so prejeli Vera Balažic. Marija Britovšek. Helena Cafuta. Marija Cigala, Rozalija Černovšek, Tea Devič, Marica Hojan. Marija Javomik, Lojzka Kovač. Roza Kugonič. Štefanija Martinšek. Vjeka Miklavc. Jelena Pečovnik. Slavka Pogač. Vida Polutnik, Martin Pustatičnik. Vida Rehar, Pane Semečnik. Jože Svetina, Manica Šporman. Gustl Tanšek, Stanko Verbovšek in Erna Verzolak. Zlate značke Zveze prijateljev mladine Slovenije so prejeli Marica Črep, Danica Križ. Majda Lesničar. Julijana Modrijan,
Anica Šuligoj. Stane Žula. Marija Žužek, društvo prijateljev mladine Šmartno ob Paki in Topolšica in občinski odbor Zveze združenj borcev NOV Velenje. Podelili so še spominska priznanja ob 30-letnici Zveze prijateljev mladine Slovenije. Prejele so jih Elfrida Ambrožič. Anica Podlesnik in Marija Žorž.
Na slovesnosti, ki sta se je udeležili tudi Angelca Ziberta. sekretarka republiške zveze prijateljev mladine Slovenije in Ivanka Milovanovič, predsednica zveze pionirjev Slovenije, je govoril Emil Hartner. predsednik občinske zveze prijateljev mladine Velenje. Spregovoril je o na-iogah'društev prijateljev mladine in pionirskih aktivov po osnovnih šolah. Poudarilje. da smo v občini Velenje vse naloge dokaj uspešno uresničevali. Vsem prejemnikom priznanja je čestital in izrazil prepričanje, da bodo uspešno delali z mladimi tudi v prihodnje.
M. Zakošek
vanju
Na srečanjih so se predstavniki vzgojno varstvenih ustanov iz vse Jugoslavije dogovorili za več oblik sodelovanja, med drugim tudi za kolonijo bratstva in enotnosti, ki jo vsako leto organizirajo v drugi republiki. Letos je bil organizator kolonije vzgojno varstveni zavod iz Vukovara. Na srečanju je sodelovalo tudi deset otrok iz enote Najdihojca iz Titovega Velenja, ki sta jih vodili Gordana Lesjak in Berta Jezer ni k
Po sedmih dneh so se vrnili otroci domov polni lepih vtisov.
2e prvi dan so se dodobra spoznali s sovrstniki iz drugih republik, jezik jim ni bil nikakršna ovira.
Vsak vzgojno varstveni zavod jc moral pripraviti program za en dan. Tudi tokrat so se velenjske vzgojiteljice zelo izkazale, saj so njihove zaposlitve z otroki vsi zelo pohvalili.
Program srečanje je bil nad vse pester in bogat, saj so se neprestano vrstile gledališke predstave za otroke, organizirali pa so tudi številne izlete.
Leta 1985 bo organizator kolonije bratstva in enotnosti vzgojno varstveni zavod iz Titovega Vdenja.
M. Z.
Naši osmošolci v šolskem letu 1982/83
8. c OSNOVNE ŠOLE MOZIRJE
Abecedni seznam — dečki: Aleš Es, Bojan Golob, Boris Irman, Jurij Melavc, Marko Melavc, Edvard Papež, Franc Predovnik, Samo Rajgl, Anton Reberšak, Igor Vodovnik; deklice: Damjana Fužir, Majda Glušič, Štefka Kopušar, Vikica Kričej, Simona Lampret, Romana Lesjft i—!"« Lomšek, Marija Mavrič, Branka Remic, Marija Strožič, Tatjana Spende, Greta S' Vršnak; razredničarka Angelca Pungeršek.
ak, Janica vab, Pavla
8. a OSNOVNE ŠOLE LJUBNO OB SAVINJI
Abecedni seznam — dečki: Robert Brglez, Janez Bogdan, Janko Brunet, Franci Hudohmet, Franci Kumprej, Erik Pevc, Edi Poličnik, Rajko Suhovršnik, Dominik Terbovšek; deklice: Sonja Ahmataj, Blanka Atelšek, Vida Jurjevec, Zofka Kaker, Nataša Klemenčič, Murija Krzna., Marija Štorgelj, Irena Štorgelj, Julija Štraser, Marija Terbovšek, Fanika Zaje; razredničarka Marija Dešman.
8. a OSNOVNE ŠOLE GORNJI GRAD
Abecedni seznam — dečki: Martin Brezovnik, Darko Čemevšek, Marko Jelšnik, Rajko Mavrič, Jože Miklavc, Alojz Pečnik, Roman Podrižnik, Stanko Ugovšek; deklice: Irena Fedran, Mateja Golob, Anica Hribernik, Vlasta Jeraj, Stanka Miklavc, Tonica Pečnik, Suzana Praznik, Andreja Stermšnik, Vera Suhovršnik, Marija Šporin,' Marjja Zagožen, Zdenka Zahojnik; razredničarka Anda Kavčič.
8. RAZRED OSNOVNE ŠOLE LUČE
Abecedni seznam — dečki: Lovro Breznik, Jože Dešman, Alojz Hudobreznik, Klemen Kladnik, Matjaž Krivec, Jože Vavdi, Anton Zamernik; deklice: Sonja Breznik, Ana Kladnik, Urška Kosmač, Manica Kumprej, Ana Moličnik, Jožica Moličnik, Tatjana Moličnik, Aneta Plaznik. Ana Podbregar, Bernarda Poličnik, Romana Prodnik, Ivica Robnik, Tanja Selišnik, Eveline Sodja, Jožica Skrubej, Marija Terbovšek, Milena Titovšek, Tatjana Urh, Erika Vavdi; razredničarka Majda Špruk.
8. b OSNOVNE ŠOLE LJUBNO OB SAVINJI
Abecedni seznam — dečki: Andrej Bastl, Franjo Bezovnik, Slavko Fludernik, Zdravko Jeraj, Joško Kopušar, Roman Kumprej, Bernard Naraločnik, Franjo Štiglic, Aleksander Vratanar; deklice: Simona Budna, Irena Hribernik, Marita Kumprej, Milena Lipovd, Irena Podkrižnik, Tatjana Podkrižnik, Jožica Plesec, Pavla Podmeninšek, Bernarda Rop, Alenka Šolar, Andreja Voler; razredničarka Marija Grohar.
8. b OSNOVNE ŠOLE GORNJI GRAD
Abecedni seznam — dečki: Milan Ajnik, Peter Brezovnik, Robert Černevšek. Ivo Ermenc, Rafko Gluk, Marko Hribernik. Anton Kaker, Miran Podpečnik, Franc Podpečnik, Franc Pečovnik, Matjaž Rajter, Darko Rihter, Franc Tesovnik, Stanko Zalesnik; deklice: Nataša Kobale, Dragica Nadvežnik. Irena Remšak, Mateja Rihter, Tilka Veršnik, Nataša Zabreznik; razredničarka Vida Cajner.
6. stran ★ fiaS C85
NAŠI KRAJI IN LJUDJE
Titovo Velenje *	16. junija 1963
Krajevna skupnost Staro Velenje
Mestna krajevna skupnost toda..
Krajevna skupnost Staro Velenje je mestna krajevna skupnost, čeprav krajani s tako delitvijo niso najbolj zadovoljni. Obveze imajo enake kot druge mestne krajevne skupnosti, nerešenih vprašanj pa veliko več. To je bila ena od glavnih ugotovitev med obiskom našega uredništva pri njih.
V tej krajevni skupnosti živi približno 1300 ljudi, od tega jih je blizu 600 zaposlenih. Kar 200 pa iih deluje v organih krajevne skup-
Naši
sogovorniki
V pogovoru so sodelovali predsednik skupščine krajevne skupnosti Alojz Stih, predsednik sveta KS Alojz Ojsteršek, predsednik krajevne konference SZDL Friderik Camlek, tajnik, KS Jožica Pavlič, Štefan Dolejši, predsednik gradbenega odbora za Žarovo ulico, Franc Krištof, predsednik gradbenega odbora za Partizansko, ter nekateri članov gradbenih odborov.
nosti, samoupravnih interesnih skupnostih, in družbenopolitičnih organizacijah. ,,To je idealen podatek in bi moralo pri nas vse gladko teči. Zal pa temu ni tako," so dejali. Tudi v tej krajevni skupnosti se v sedanjem času v glavnem ukvarjajo s komunalnimi zadevami, zaradi česar je ob stran potisnjeno ostalo delo.
Krajevna skupnost Staro Velenje ima štiri ulične odbore: Cejjska, Ljubljanska, Partizanska in Zarova cesta. Kot mestna krajevna skupnost je zelo razvlečena. To pa je eden od glavnih razlogov, da imajo velike težave pri uresničevanju njihove najpomembnejše naloge — napeljave toplovodnega ogrevanja. Prav temu vprašanju so naši sogovorniki namenili največ časa.
Pravijo, da so si že zdavnaj zaslužili takšno ogrevanje, saj so ravno krajani Starega Velenja prvi odstopali zemljišča za koristi širše družbenopolitične skupnosti. Ze dolgo hodijo od vrat do vrat, jih odpirajo, pa nič.
V programu tretjega krajevnega samoprispevka so si z glavno nalo-gp zadali pridobivanje lokacijskih soglasij in projektov za ureditev toplifikacije v celotni krajevni skupnosti. V ta namen so bila odobrena tudi sredstva samoprispevka v višini 650 tisoč dinarjev, ki se zbirajo v B programu referendumskih sredstev. Ta denar se je redno stekal na žiro račun krajevne skupnosti. V letu 1980 so dobili 100 tisoč dinarjev, naslednje leto 155 tisoč, v letu 1982 pa prav toliko. Kaže pa, da prejšnje vodstvo krajevne skupnosti tega denarja ni namensko porabilo, saj so ga v glavnem namenili za funkcionalno delovanje krajevne skupnosti. Ko je novo izvoljeni svet krajevne skupnosti, izvoljen je bil spomladi letos, to ugotovil, ni toliko ,,objokoval" porabljenega denarja, kot pa zamujenih treh let, v katerih bi lahko pridobili vsaj vso potrebno dokumentacijo. Krajevni skupnosti je tako za pridobivanje toplifikacijskih dokumentov ostalo nekaj več kot 370 tisoč dinarjev. Lani spomladi so krajani na Zarovi in Celjski cesti ustanovili gradbena odbora za napeljavo topifikacije, na Partizanski cesti pa ta odbor obstaja že od leta 1980. Vsako gospodinjstvo Žarove in Celjske ceste je med tem že prispevalo po 10 tisoč dinarjev, da so lahko plačali projekte. Vendar še niso vedeli, da se v ta namen iz referendumskih sredstev B programa že steka denar. Izvedbeni projekti za Zarovo in Celjsko cesto so sedaj gotovi, pridobili so ustrezna lokacijska dovoljenja, čakajo le še na gradbeno soglasje. Sedaj je glavno vprašanje, kje dobiti denar za pokritje materialnih stroškov, vsa možna gradbena dela pa bodo krajani opravili s prostovoljnim delom. Na Zarovi cesti bodo krajanom priskočili na pomoč kolektivi, bodo prav tako koristili' toplovodno ogrevanje. Malo več pomoči bodo, vsaj tako upajo, dobili od samostojnih obrtnikov, ki jih je v krajevni skupnosti kar precej.
Iz referendumskih sredstev A programa ima krajevna skupnost Staro Velenje zagotovljenih milijon 500 tisoč dinarjev, in sicer za pred časom načrtovano izgradnjo obvoznice, ki naj bi odpravila ozko prometno grlo v starem jedru
Starega Velenja. Kasneje so spoznali, da ta obvoznica ne bi bila primerna rešitev, in da je načrtovana nova obvoznica Velenje—Polzela, se je vodstvo krajevne skupnosti odločilo, v soglasju z odborom A programa, da bo teh 1,5 milijona dinarjev namenilo za izgradnjo toplovoda. To odločitev morajo potrditi še krajani na današnjem popoldanskem zboru krajanov. Denar pa bi si razdelili vsi gradbeni odbori.
Od vseh gradbenih odborov je v najtežjem položaju gradbeni odbor
na Partizanski cesti, ki so ga ustanovili že pred tremi leti. Za prebivalce te ceste je največja težava kako do njih napeljati primarni vod. Najprej so upali, tako jim je Vekos tudi obljubil, da se bodo priključili na toplifikacij-sko omrežje v krajevni skupnosti Pesje. Ko so tam dela končali, so dobili odgovor, da to ni mogoče, ker gre za zaključeno enoto. Glede na to, da teče v bližini primarni vod TGO Gorenje, so se po sestanku s predstavniki Vekosa odločili, da bodo zaprosili za pomoč Gorenje, da bi jim dovolil priključitev na njihov obstoječi toplovod. Vloga je bila ugodno rešena. Zakasnilo pa se je znova pri Vekosu z obrazložitvijo, da morajo dobiti še pristanek Zavoda za urbanizem. Tam pa so jim dejali, da jim ne bodo delali težav in spet se je začaran krog ustavil v Vekosu. Ob vsem tem se ti vprašujejo, kje in kdo je vzrok za nastali položaj!
Družbenopolitično življenje v krajevni skupnosti Staro Velenje prav zaradi že naštetih težav ni takšno, kot bi moralo biti. Krajani ne sodelujejo kot bi morali. Zelo slaba je njihova udeležba na zborih občanov, kjer bi se lahko pogovorili in uskladili posamezne akcije, kaj šele, da bi bili pripravljeni delati v delegacijah, organih krajevne skupnosti. Menijo namreč, da je tako ali tako že vse naprej določeno in da na pomembnejše odločitve nimajo nobenega vpliva. To sklepajo tudi po tem, ker so se že večkrat oglasili na sejah zborov krajevne skupnosti skupščine občine, pa so njihovi predlogi ostali zapisani le na papirju.
,,Res pa je tudi to, da danes ljudje razpravljamo na zborih že o
25. januarja
krajevni
praznik
Krajani Starega Velenja doslej niso praznovali svojega praznika. Prihodnje leto ga bodo prvič. Za ta dan so izbrali 25. januar leta 1944, ko so Nemci v Starem Velenju ustrelili 15 talcev. Hkrati so se odločili, da bodo preimenovali del Celjske ceste v Cesto talcev, stari del mestnega jedra pa v Stari trg.
Spodbudna odločitev
Vsi člani gradbenih odborov so sklenili, da bodo udarniško delali eno popoldne v krajevni skupnosti Konovo in se tako neposredno seznanili z delom, ki jih čaka doma Gotovo pa bodo s tem pridobili tudi nekaj izkušenj.
Cesta na grad
Med pogovorom so krajani opozorili, da bo treba posodi-biti cesto na grad in to tako, da bo do gradu mogoče priti tudi z avtobusi. Predvsem pa urediti pritoke meteornih vod, ki so precej uničili cesto.
V zvezi z obnovitvijo starega mestnega jedra pa krajani poudarjajo, da smo se v občini tega dela lotili pet minut pred dvanajsto. Pomembno pa je, da smo končno spoznali pomen tega dela našega mesta
Vila Bianka
Krajani se zavzemajo, da bi vilo Bianko preuredili v kulturne namene. Že zaradi tega, ker je pod spomeniškim varstvom. Predlagajo celo, da bi v njej uredili poročno dvorano, katere v občini sedaj ni. V njej bi lahko dobila svoje prostore še kakšna kulturniška skupina v Titovem Velenju, — Koleda, Fotoklub s svojimi razstavnimi prostori, pa morda še kdo. Nenazadnje bi lahko v tej hiši uredili še prostore krajevne skupnosti.
Od leve proti desni: Alojz Ojsteršek, Friderik Camlek, Olga
Aristovnik, Jožica Pavlič
Alojz Štih, Franc Krištof Jožica Krištof, Štefan Dolejši
Staro jedro Velenja
vsaki malenkosti. Tako zaradi dreves ne vidijo gozda, niti nimajo pravega pregleda nad težavami. Krajani so pripravljeni sodelovati samo še pri tistih akcijah od katerih pričakujejo tudi koristi," je dejal eden od govornikov.
Menijo, da bi jim moralo ostati več denarja, saj imajo veliko več neurejenih zadev, kot druge mestne krajevne skupnosti. Hkrati poudarjajo, da bi morali v občini bolj enakopravno obravnavati krajevne skupnosti. Ze zdavnaj — konkretno leta 1974 — so opozorili na neurejeno kanalizacijo na Partizanski cesti. Prihodnje leto bo od tega že deset let, vendar do danes še ni bilo ničesar urejenega.
Seveda pa se vodstvo krajevne skupnosti zaveda, da nerešene komunalne težave ne morejo in ne smejo biti vzrok za nedelo v delegacijah in sploh na družbenopolitičnem področju. Ob dobrem delu sveta krajevne skupnosti in krajevne konference SZDL, so poudarili, da se tudi borci prizadevno vključujejo v vsa dogajanja. Delo mladinske organizacije je v zatišju. Tu se srečujejo predvsem s kadrovskimi težavami. Dejali pa so še, da bi se morali poleg njih tudi na občinski konferenci ZSMS bolj zavzeti za delo mladih v posameznih okoljih. Tudi komunisti so premalo prizadevni pri razreševanju vprašanj, ki tarejo krajevno skupnost.
Delo uličnih odborov je še vedno premalo samoiniciativno. Ta trditev ne velja za delo sveta potrošnikov, ki je v dosedanjem delovanju opravičil obstoj in za tabornike Zarove čete. Upajo, da bo vendarle zaživelo delo društva prijateljev mladine, ki so ga ustanovili z veliko truda. V devetih
letih obstoja krajevne skupnosti poravnalni svet ni imel veliko dela. Trenutno ga sploh nimajo, saj ni ustreznih ljudi, ki bi to nalogo sprejeli. Sosedski odnosi so v glavnem dobri, čeprav včasih krajani na Zarovi cesti niso navdušeni nad delovanjem bifeja preko njegovega rednega delovnega časa. Menijo, da niso dolžni posredno
prisostvovati zabavam, ki trajajo do zore in še dlje.
Kulturno življenje v tej krajevni skupnosti Šaleške doline vsaj za sedaj še ni razvito, saj nimajo nobenega društva ali sekcije, niti ustreznih prostorov. Lahko pa bi zelo hitro ustanovili pevski zbor saj veliko krajanov poje v drugih zborih v občini.
Krajevna skupnost Desni breg
Avtobusna postaja in semaforji
Vsak. kdor je že kdaj čakal r.a avtobus pred Erino poslovalnico Tržnica v KS Desni breg. je imel verjetno precej težav. Pred Tržnico se je moral umikati nakupoval-cem, ki so želeli svoje avtomobile parkirati pred trgovino. včasih pa je tik ob njem pripeljal tudi kak tovornjak natovorjen z blagom. Na postajališču je ob urah. ko
ljudje odhajajo na delo, vedno veliko ljudi. Nič težkega ni čakati avtobus, če je vreme lepo. kadar pa dežuje si verjetno marsikdo želi vsaj streho nad glavo. Če hkrati ustavita avtobusa na eni in drugi strani Kidričeve ceste, je za njima takoj vrsta avtomobilov. ki morajo čakati tako dolgo, da avtobus nadaljuje vožnjo.
Kmalu ne bo več tako?
Že dolgo je jasno, da avtobusno postajališče takšno
kot je, ni primerno. Povsem praktične in estetske potrebe
zahtevajo, da se avtobusno postajališče uredi. Zato bodo že letos začeli spreminjati podobo tega dela mesta in načrtujejo, da bodo do konca leta dela tudi končali.
O tem, kako daleč so že, smo se pogovarjali s predsednikom skupščine KS Ljubom Supičem. ki nam je povedal, da je za začetek gradnje že vse urejeno. Zataknilo se je samo pri pogovorih z Ero, ker naj bi Tržnica izgubila nekaj parkirnega prostora, vendar je tudi to sedaj urejeno. Pripravljen je načrt, tudi sredstva so zagotovljena: del iz krajevnega samoprispevka, del iz sredstev za urejanje komunalnih cest, nekaj pa bodo primaknili tudi tisti, ki bodo v novozgrajenem objektu dobili le.pe prostore. Ker bodo zaradi načrtovane grad-
nje avtobusnega postajališča morali podreti kioska Mladinske knjige in slaščičarne ob Kidričevi cesti, bosta oba lokala dobila nove prostore v objektu. Lastnik slaščičarne je pripravljen sam kriti vse stroške, ki bodo nastali ob prestavitvi. Na novi avtobusni postaji bo poleg slaščičarne in prodajalne s časopisi, spominki in ostalimi potrebščinami tudi turistična pisarna in okrepčevalnica.
Še nekaj bo v letošnjem letu pridobila KS Desni breg: končno bodo semaforizirali križišče Jenkove in Tomšičeve ulice, kar bo omogočilo varen promet tako pešcem kot avtomobilistom. Sredstva za ureditev križišča bo prispevala samoupravna komunalna skupnost.
M. Krstič-Planinc
Vila Bianka
Svečane seje skupščine krajevne skupnosti se je udeležila tudi Pepca Kardelj
Krajevna skupnost Edvarda Kardelja
Krajevno slavje
Bjelovarja
Letošnje praznovanje bodo velenjski rudarji začeli s pro-menadnim koncertom mestnega pihalnega orkestra iz Bjelovarja, ki prihaja v Titovo Velenje kot gost naše rudarske godbe. Obe godbi sta se ,,spoznali" v lanskem letu. Sodelovanje godb pa je posledica že dolgoletnega sodelovanja med delovnima organizacijama RLV Titovo Velenje in Gozdnim podjetjem Univerzal Bjelovar.
ANKETA
B. M. Drago so prodali ključ.
Za dan rudarjev
Srečanje z učenci iz Splita
Gostovanje
godbenikov
MATJAŽ GROZNIK. 5.
razred: »Najbolj se mi je vtisnil v spomin trenutek, ko smo se poslovili od svojih novih prijateljev. Igor pospravljal prtljago. Nekako se mu ni mudilo. Očka naju je odpeljal na železniško postajo, kjer se je moj prijatelj vkrcal na vlak. Dolgo smo si še mahali v slovo. Lep sončen dan me spominja na ta teden, teden veselih uric in razigranega razpoloženja.«
LILI BENE DEK, 6 c:
»Najbolj se mi je vtisnil v spo-spomin dan, ko smo risali v šoštanjskih Termoelektrarnah. V vsaki skupini nas je bilo po 15. Ogledali smo si Termoelektrarne, nato pa smo se z dvigalom popeljali na vrh enega obrata elektrarne. Od tu smo videli celo elektrano in tudi okolico.«
IRMA ŠLU-TEJ,: »Takoj, ko so prišli gosti iz Splita v našo šolo, smo
i'ih lepo spreje-i. Ko smo se spoznali, smo odšli vsak s svojim gostom na domove. S prijateljico iz Splita sva si ogledali Titovo Velenje. Med tednom smo risali, ogledali pa smo si tudi likovne razstave. Lepo pa smo preživljali tudi popoldneve. Žal pa smo lepi dnevi hitro minili in morali smo se posloviti. Obljubili pa smo si, da so ponovno srečamo.«
Učenci osnovne šole Antona Aškerca so torej navezali res dobre stike z osnovno šolo Bruna Ivanoviča iz Splita. Resno se srečujejo. Pripravljajo prijateljska delovna srečanja na katerih izmenjujejo izkušnje.
M. Zakošek
V krajevni skupnosti Edvarda Kardelja je bilo zadnji teden zelo slovesno. S številnimi kulturnimi in športnimi prireditvami so obeležili svoj krajevni praznik, ki ga praznujejo 12. junija. Tako so na Trgu Edvarda Kardelja nastopili pevski zbori in folklorna skupina. Tudi za najmlajše so pripravili prireditev, ki so jo poimenovali živ žav najmlajših.
Osrednja slovesnost ob krajevnem prazniku pa je bila v soboto popoldne, ko je-bila seja skupščine krajevne skupnosti. Poleg delegatov in predstavnikov skupščine občine in njenih družbeno političnih organizacij, se je svečanosti udeležila tudi Pepca Kardelj. Ob tej priložnosti sojo imenovali za častno predsednico odbora za ureditev spominske sobe Edvarda Kardelja v tej krajevni skupnosti.
Na seji so ocenili opravljeno delo te najmlajše krajevne skupnosti v občini Velenje, saj deluje takorekoč šele leto dni. Ta krajevna skupnost je še vedno v izgradnji. število krajanov skokovito narašča, ravno zaradi tega pa se srečujejo s številnimi specifičnimi težavami. Vendar pa krajani ugotavljajo, da jih dokaj uspešno premagujejo. Tako so v zadnjem času uredili prostore krajevne skupnosti, sodelujejo pri odpiranju lokalov v pritličjih stanovanjskih blokov, tako da ne bi prihajalo do nesoglasij med imetniki lokalov in stanovalci. Še vedno pa ostaja odprto vprašanje izgradnje komunalnih objektov v soseski. Urediti je potrebno telefonske priključke, cestno prometno signalizacijo ter zagotoviti vzdrževanje javnih površin.
Mestni pihalni orkester Bjelovar je bil ustanovljen 1969, leta. To je amaterski orkester, ki ga sestavljajo delavci in srednješolci. Orkester redno nastopa na vseh kulturnih in drugih prireditvah v mestu in širši okolici, prav tako pa je zelo uspešen tudi na medobčinskih in republiških revijah. Za uspešno 10-let-no delo je prejel plaketo mesta Bjelovar. Orkester je uspešno
gostoval tudi v Italiji, Franciji, Avstriji in na Madžarskem. Danes šteje orkester 55 članov, vodi pa ga prof. Boris Beketič.
Promenadni koncert Mestnega orkestra iz Bjelovarja bo v soboto, 18. junija, ob 19.00 uri na Titovem trgu. Če bo slabo vreme, bo koncert ob isti uri v domu kulture v Titovem Velenju.
Končano je?
Pretekli teden so se ponovno srečali predstavniki pobratenih šol .Antona Aškerca in Bruna Ivanoviča iz Splita. Tudi tokrat so pripravili likovno kolonijo, ki je potekala pod geslom' Delo. Sodelovala je tudi osnovna šola Veljka Vlahoviča iz Titovega Velenja.
Mladi slikarji omenjenih šol so letos ustvarjali med delavci REK. Gorenja in TEŠ. Svoje izdelke pa so ob koncu razstavili v avli osnovne šole Antona Aškerca. Ob tej priložnosti so pripravili priložnostno svečanost. Teden dni skupnega dela in skupnega življenja je ponovno poglobilo prijateljske vezi in obogatilo delo in izkušnje.
In kaj menijo o takšnem sodelovanju učenci osnovne šole Antona Aškerca?
EMIL ŠEFI IČ, 6. razred: »Bil je ponedeljek. V šoli smo goste iz Splita nestrpno pričakovali. Nenadoma se je pred šolo prikazala dolga kolona otrok. Vljudno smo jih sprejeli. Poiskali smo vsak svojega gosta in jih popeljali domov. Vse dni sva preživela skupaj. Razkazal sem mu naš kraj, ki mu je bil zelo všeč in ga je občudoval. «•
:1Bte^. JOLANDA . * ROGELŠEK, jJfšA 7. razred: »Spo-jBr*1" |hH mini na likov--sj Sr no kolonijo so Hnepozabni. Kot
9 ^JBr ena družina *smo skupaj
preživeli pet dni. Ni nas oviralo. da ne govorimo vsi isti jezik. Prišel je petek, dan. ki se ga nihče ni Veselil. Vsi smo si želeli, da tega dne ne bi nikoli bilo. A ura odhoda je hitro prišla. Stisnili smo si roke. se nasmehnili in pred nami so zaživeli vsi dnevi našega prijateljstva. Postali smo si še bližji in si nemo. brez besed obljubili, da si bomo dopisovali in naše vezi še bolj poglobili.«
Veliko so v krajevni skupnosti Edvarda Kardelja razpravljali o otroških igriščih. Med bloki imajo sicer nekaj igral, ki pa ne zadoščajo pa tudi njihova lokacija ni primerna za brezskrbno igro najmlajših. Tako so se odločili, da uredijo začasno igrišče na zelenici med pošto in reko Pako. To igrišče bo sicer začasnega značaja, uredili pa ga bodo v glavnem z udarni-škim~delom. Pohvaliti je potrebno tudi delo družbeno političnih organizacij v krajevni skupnosti, ki so pripravile v fanskem in letošnjem letu na Kardeljevem trgu vrste kulturnih, zabavnih in športnih prireditev. Zelo uspešno pa so zaživele tudi udarniške akcije. kijih organizirajo redno.
Ena najpomembnejših nalog, ki so si jo krajani prav tako zadali, je ureditev spominske sobe Edvarda Kardelja, po katerem nosi njihova krajevna skupnost ime.
Na svečani seji skupščine krajevne skupnosti so podelili najzaslužnejšim krajanom priznanja. Prejeli so jih Ivan Hrovat, Anica Šuligoj, Jože Pečečnik, Mirko Križančič, Adi Pirtovšek, Luka Mitrovič in Milan Marič. Za dobro sodelovanje s krajevno skupnostjo pa so priznanja prejeli ludi Rudnik lignita Velenje, hišni svet stanovanjskega bloka Kardeljev trg 3, Tatjana Prekoršek — mesnica, Rudarska godba Velenje, in Marjan Tekauc.
Po svečani seji skupščine krajevne skupnosti je bil na Kardeljevem trgu še promenadni koncert Rudarske godbe, praznovanje so v krajevni skupnosti sklenili v nedeljo dopoldne z nogometnim srečanjem.
MIRA ZAKOŠEK
Zelo obiskana je bila prireditev Živ žav najmlajših
Krajevna skupnost Center — levi breg
Nazarje za praznik
Osrednja slovesnost v soboto
Ta teden slavijo svoj praznik prebivalci krajevne skupnosti Nazarje. Že v minulih dneh so pripravili vrsto športnih prireditev. V nedeljo je bila na igrišču v Kokarjah najprej nogometna tekma, zvečer pa so pripravili taborniški tek po nazarskih ulicah.
V ponedeljek in torek sta bila na nazarskem športnem igrišču tur-
nirja v košarki in malem nogometu. najbolj slovesno pa bo v soboto. Najprej bo na mozirskem strelišču množično strelsko tekmovanje. Ob tem velja poudariti, da bodo svoj delež k praznovanju prispevali tudi člani lovske družine Dreta, ki bodo v začetku prihodnjega meseca na svojem strelišču ob Savinji pripravili tekmovanje v streljanju na glinaste golobe.
Osrednja slovesnost ob prazni-
ku krajevne skupnosti Nazarje bo v soboto popoldne. Najprej se bodo na slavnostni seji zbrali delegati skupščine krajevne skupnosti. Zatem bodo pripravili kulturno prireditev, kasneje pa bo skozi kraj krenila povorka. Udeleženci se bodo ustavili pred gasilskim domom, ki ga bodo ob tej priliki tudi uradno izročili namenu. Praznovanje bodo sklenili s telovadnim nastopom učenk na športnem igrišču.
Kioski za boljšo oskrbo
Vodstvo krajevne skupnosti Center levi breg ocenjuje, da načrtovane naloge za to leto zadovoljivo uresničujejo. V veliko pomoč jim bo sedaj redno zaposlena tajnica, ki so si jo že dolgo želeli, saj je tajniških opravil v krajevnih skupnostih iz dneva v dan več. Bolje bo lahko zaživela samouprava v krajevni skupnosti, vendar pa vse delo ne bo smelo sloneti le na njenih ramenih. Prostori v krajevni skupnosti Center levi breg bodo odslej odprti vsak dan od 8. do 12. ure. v sredah pa od 15. do 19.
Pred nedavnim se ie prvič sestal
tudi novoizvoljeni svet krajevne skupnosti. Člani so zaradi boljše koordinacije in uspešnejšega dela imenovali petnajst komisij za različna področja. Z njimi bi radi poživili delo v vseh tistih soseskah, kjer tega sedaj ni bilo čutiti. Skupščina krajevne skupnosti ter zbor krajanov sta se odločila, da bodo referendumska sredstva, namenjena za obnovo telovadnice osnovne šole Gustava šiliha, porabili za prepotrebno obnovo učilnic na tej šoli.
Osrednja točka seje sveta krajevne skupnosti Center levi breg pa je bila postavitev kioskov v tej
krajevni skupnosti. Na pobudo krajanov in zaradi potreb, ki se že dalj časa kažejo v tem delu mesta, so člani sveta predlagali lokacije, kjer naj bi postavili kioske: Pri avtobusni postaji dva za prodajo časopisov in brezalkoholnih pijač, dva v bližini tržnice na Cankarjevi cesti za prodajo sladoleda in spominkov, enega pa bodo postavili pri sedanji pošti na Prešernovi cesti za prodajo priložnostnih malic. Občani, ki so zainteresirani za omenjene kioske, se lahko zglasijo v pisarni KS, kjer bodo dobili podrobnejše informacije.
B. M.
V nedeljo zvečer so taborniki pripravili tek po nazarskih ulicah
Srečni maturantski dnevi
»Veselimo torej se, srečna nam je duša..."
Te. dni je na Centru srednjih šol Titovo Velenje zelo živahno. To je tudi razumljivo. saj učence četrtih letnikov loči le še malo časa od trenutka. ko bodo zapustili srednješolske klopi. Tudi velenjski gimnazijci so se po stari navadi posveselili ob predaji ključa. Najprej so na šaljiv način »obdelali« svoje sošolce in nato še profesorje ter jim ob priložnostni skladbi izročili darila; seveda bolj za šalo kot zares. Sledila je predaja ključa, za katerega pa leto dni mlajši zelenci tokrat niso imeli dovolj denarja.
Podobno in nič manj veselo razpoloženje je bilo tudi med maturanti strojne usmeritve. Tudi ti so simbolično in po starih navadah tretjim letnikom predali šolski ključ.
8. stran * naS C35
STRAN DOPISNIKOV
Titovo Vslenie *	16. junija 1983
Risbe, spisi in pesmi o prometu
Svet za preventivo m vzgojo v j>->. It v^ak^ ■ oudciujuCi. sme so
PPstni.ni nrnmptu nri ck 11 n i r»hi*inf»	nnorriHili rw, Iri r>aik/>li£a
Svet za preventivo iri vzgojo v cestnem prometu pri skupščini občine Velenje je tudi letos razpisal nagradno tekmovanje na temo o prometu. Sodelovali so učenci vseh osnovnih šol. ki so za to zanimivo, zlasti pa vzgojno tekmovanje, narisali lepo število risb. napisali veliko spisov in izdelali vrsto domiselnih izdelkov.
Svet je'za tekmovanje namenil lepe nagrade, posebna komisija pa je vse prispevke in izdelke pregledala in ocenila. Spričo raznovrstnosti in izvirnosti je imela težko delo. Po napornem delu so se odločili in prvo mesto prisodili osnovni šoli Bratov Mravlja-kov iz Titovega Velenja, drugo OŠ Karla Destovnika-Kajuha iz Šoštanja, tretje mesto pa si delita šoli 14. divizije iz Titovega Velenja in bratov Letonje iz Šmartnega ob Paki. Tri prvouvršče-ne ekipe so prejele kolektivne nagrade v skupni vrednosti deset tisoč dinar-
1 j vjuhi. ■ SVJUCIUJO^C ,U1C SO
nagradili še po tri najboljše prispevke v vrednosti pet tisoč dinarjev, kolektivno nagrado v enaki vrednosti pa sla prejela vzgojno-varstyena zavoda Velenje in Šoštanj, čeprav sta na tekmovanju nastopila zunaj konkurence.
Posamezne nagrade so prejeli: Aleksandra Razbornik. Klara Pusto-slemšek in Boštjan Pečnik - (Bratov Letonje). Metka Atelšek. Vojko Korošec in Anita Sušeč (Karla Destovnika-Kajuha). Dejan Radšen, Vesna Ster-gar in Alenka Toplak (Bibe Ročka), Mirko Jurko (Mihe Pintarja-Toleda), Polonca Guček, Gregor Dolar in Jasmina Zakrajšek (Antona Aškerca), Darja Gaber, Vojko Miklavc in Meli-ta Plešnik (Bratov Mravljakov), Irena Poličnik, Julija Bajdl in Marjetka Hlastec (14. Jivizije), Marko Rosen-stein, Mateja Muršec in Andreja Hleb (Gustava Šiliha)
Prvonagrajena risba Marka Rosensteina OŠ Gustava Šiliha
Dan mladosti
Ne vem, kako naj zlijem na papir vsa čustva, ki so me spremljala ob 25. maju. To je bil najlepši dan mladosti: sončen in prazničen, povsod zastave in cvetje. Preživela sem ga v Beogradu. Štirideset mladih iz naše občine nas je odšlo na pot, s katere smo se vrnili bogatejši in srečnejši.
Dedinje. Dolga kolona src, src od vsepovsod, a vendar tako enotnih in prijateljskih. Tišina. Samo pavi'kdaj pa kdaj zmotijo ta molk. Drevje in zelenje, po potki stopajo ljudje. Kdo bi vedel, od kod prihajajo, kaj so po poklicu in koliko so stari? A vendar smo vsi eno, eno samo veliko srce. Vsi čutimo to tišino, to spoštovanje in ta mir. Nekaj sadnih dreves pred vhodom v hišo cvetja pa vodomet. Tako modra in čista je ta voda! In vsepovsod vrtnice: rdeče, roza, rumene. Zopet tišina. Po mehki, temno rdeči preprogi stopamo v prostor, poln cvetja, najrazličnejših rož. Toliko barv in toliko ljubezni! Samo štiri črke na
mariuuuiiti piosti govorijo o tem, na kar misli srce. Pot nazaj, pot miru in novih čustev. Nekje daleč s stadiona odmeva pesem.
Po tem enkratnem doživetju smo odšli v muzej 25. maj. Toliko stvari, narejenih z ljubeznijo, priča o bratstvu in enotnosti, o sreči.
Zvečer smo se zbrSli na svečani akademiji. Ves stadion je prekipeval od življenja, mladosti in barv. Ritem plesalcev in plesalk je bil ritem dela in življenja, ritem mladosti. In bolj kot kdajkoli sem se čutila povezano z vsemi temi ljudmi, z množico nasmejanih, srečnih obrazov, ko smo zapeli: Druže Tito mi ti se kunemo. Ves stadion je postal ena sama pesem, obljuba in trdna vez za pot naprej. Svečanost se je sklenila z ognjemetom: rdečimi, modrimi, zelenimi in rumenimi raketami.
Vse to: zastave in cvetje, pesem in barve in mladost, vse to bo 'imenovala: Jugoslavija.
Natalija Huš, OO ZSMS na OŠ bratov Letonje Šmartno ob Paki
Kaj je to šola?
Šola je stavba kjer se »koli« dele, a kjer skrivalnice se petke gredo.
Šola je zgradba kjer se dodobra spotiš, če si seveda želiš in če se ne učiš.
Kaj pa je to učenje? To je mučenje in potenje, da trpiš in živce gubiš a v šoli, po kotih petke liviš.
Samo Kopušar 5. b. OŠ. Miha Pintar-Toledo
Prometna nesreča
Rdeča luč gori, a avto mimo drvi. Nasproti pride kolesar, takrat nastane direndaj*
Tedaj se pa voznik jezi, ker kolesar na cesti leži. Tedaj pa policaj zapiska na piščal.
Naš voznik ob prometno je, ves promet ustavljen je.
Vsi strmijo, govorijo, kako do tega prišlo je.
Kar lepo se vse steklo je, lepo promet potekal je, semafor utripal je, a jaz domov sem peš ocšel.
Robi Hrovat, 7. r. OŠ bratov Mravljak
Prijatelj in športnik s srcem
Nastajal je mrak in zamišljena sem počasi stopala proti šoli. Ko sem bila že preko železniških tirov, sem slišala pisk piščalke. Ob golu je stal mož višje postave v rdeči trenerki in z žogo ob nogah. Z rokami je nekaj kazal igralcem; takole ga skoraj vsak dan vidim, če ne, pa na tekmah. Vedno ima številko deset.
To je tovariš Bojan Pašnikar. • Poznam ga že precej let. Kadar se pogovarjamo o športu v našem kraju, ne moremo mimo njegovega imena, saj je že od desetih let predan nogometu. Njegov poklic je profesor telesne vzgoje. Poklic je torej privlačen, a zahteven in odgovoren. Uči na Rudarskem šolskem centru v Titovem Velenju. Končal je v Ljubljani Visoko šolo za telesno kulturo. Ob tem se je izpopolnjeval za nogomet in je diplomirani trener profesor. Služboval je na osnovni šoli, na Zvezi telesnokulturnih organizacij v Titovem Velenju, na sredniih šolah pa uči že štiri leta. Ko je študiral na VŠTK, je dobil ponudbo od Olimpije, vendar se je rajši odločil za amaterski nogomet. Šmartno je v slovenski nogometni ligi zelo uspešno. Vedno so med prvo peterico, lani pa so bili celo prvi, vendar iz finančnih razlogov niso šli v drugo zvezno ligo. Tovariš Bojan je že nekaj let med najboljšimi strelci.
Amaterski nogomet je laKsen, da moraš čimbolj dobro igrati, da je občinstvo zadovoljno. Vsak težko preboli poraz, zato vedno igrajo na zmago. Tovarišu Bojanu pa je zato še težje, ker je to njegovo trenersko in ekipno delo. Vedno je nasmejan, še posebno rad je v družbi mladih. Vsakomur je pripravljen pomagati. Delo z mladimi je bilo delen vzrok za njegovo poklicno odločitev. Treniral je pionirje in mladince. Kot trener to delo dobro in požrtvovalno opravlja. Mlade mora vzgajati predvsem z lepo besedo. Ponosen je na bodoče nogometaše, saj je vanje vložil mnogo svojega prostega časa in truda. Všeč mu je, da mladi igrajo za kraj s srcem, šele nato zase.
Kot kapetan ekipe pa mora biti dober in znati mora motivirati igralce. Preprečuje spore na igrišču, še posebej na tekmah. To je zahtevna in odgovorna naloga.
Takih mladih, kot je Bojan in da je športnik s srcem, je malo. Mlajše zna vedno pritegniti in zato ga spoštujejo. Ko greš mimo njega, nikoli nikoli ne počiva: pomaga pri hiši, na vrtu, pri pripravi igrišča in trenira. Taki športniki nam naj bodo vzgled.
Mojca Križ, 8. b OŠ bratov Letonje
Šmartno ob Paki
Doživel sem prometno nesrečo
Nekega dne sva z mamico in teto odšli h stari mami. Peljali smo se s stričevim avtom, vozila pa je moja mamica. Ko smo se peljali nazaj, je bilo že pozno. Jaz sem spal' na zadnjem sedežu. Naenkrat je počilo: »Bum!« Vrglo me je na tla. Ves prestrašen sem odprl oči in pogledal, kaj se dogaja. Mamica in teta sta stopili iz avta. V obraz sta bili bledi. »Zaleteli smo se«, je končno izdavila mama. Takrat sem šele doumel, kaj se dogaja. Zaleteli smo se v rdečega fiata. Iz njega je stopil močan možakar. Začel se je prepir. Mamica in teta sta trdili, da nista ničesar krivi in daje on zakrivil nesrečo. Možakar pa je trdil ravno obratno. Na koncu so se nekako sporazumeli med seboj, nihče pa ni hotel plačati škode, kije nastala na obeh avtomobilih. Mislil sem, da se bo spet začel prepir. Tedaj se je iz nasprotne smeri pripeljal avto. Iz njega je stopil človek. Vprašal je kaj se je zgodilo. Mož mu je brž hitel pripovedovati, kaj seje zgodilo. Ko je končal pripovedovati ie mož modro ugotovil, da je kriv mož v fiatu. Videlo se je. da se na to spozna. Mož najprej ni hotel priznati krivde, ko pa je mamica rekia, da bo poklicala miličnike, je priznal, plačal škodo in
se odpeljal. Mama in teta sta se zahvalili za pomoč in se odpeljali domov. Doma smo še naslednji dan razglabljali o tem dogodku. Te prometne nesreče še dolgo ne bom pozabil.
Tomaž Trop. 4. b bratov Letonje.
Šmartno ob Paki
Pred kontrolno nalogo
Pred njo se še najbolj učim. Ponavljam kolikor morem, tako da se mi že vse pomeša. Sprašujčmo se in trepetamo. Končno ali pa še bolje kmalu stopi v razred tovarišica in zasliši naše ,,živalske" glasove. Gledamo kontrolke kot velike pošasti. Preden nam jih razdeli, naredi veliko kontrolo. Pregleda nam roke in seveda tudi klopi. Ko je z vsem zadovoljna, nam jih razdeli. V razredu nastane tišina.
Simona Blatnik, 7. b, oš Biba Roeck
List iz mojega dnevnika
raj vsa dekleta smo se zaljubile v Boštjana. Stara mama mi je kupila modro krilo z rumenim pasom. Že drugi dan pa je na pasu pisalo Romana in Boštjan. Ko je to videla oma, me je takoj napodila k umivalniku, kjer sem s ščetko umivala črKfe. Črke so odšle, a ljubezen je ostala. Punce smo se zaradi Boštjana tudi kregale. No, popustila sem in prepustila Boštjana drugi!
Zdaj smo večji in med sošolci ni več takšne ljubezni. Dekleta se ogrevamo za starejše fante, fantje za mlajša dekleta.
Dnevnik — velik, veličastni zvezek, toda zame prijatelj. Zaupam mu vse dogodke, ki so zame pomembni, od prve ljubezni, do sporov. Toda rajši pišem vesele stvari.
Z življenjem se začne ljubezen. Moja prva skrita ljubezen je bil sošolec Gorazd. V prvem razredu sva sedela skupaj v klopi. Večkrat mi je nagajal, a jaz se nisem jezila. Mami sem govorila o njem, zato me je nekega dne vprašala, če ga imam rada. Jaz sem ji rekla, da ga nimam, so pa mi všeč njegove oči. Mami se mi je smejala in še danes mi večkrat reče:',,Kaj pa Gorazd?"
Odšli smo v drugi razred in sko-
Romana, 8. a, oš K D. Kajuh
Očiščevalna akcija
Velika želja, da bi. odšli na končni izlet nas je prisilila, da smo začeli zbirati denar. Na pobudo tovarišice Cverlin smo naredili okraske iz lesa, ki smo jih potem za osmi marec prodali.
Rudi Mešič iz Penka, ki je član šoštanjske ribiške družine, nam je dal lesene deščice, mi pa smo v zameno očistili okolico jezera.
Pri izdelavi naših izdelkov smo sodelovali vsi učenci našega razreda. Delo smo si razdelili tako, da
smo usnje izrezali doma, v šoli pa smo ga nalepili na deščice. Ce smo izdelek hoteli pravočasno končati, smo morali izkoristiti vsak trenutek prostega časa. Ko je bilo vse pripravljeno, smo izdelke zavili in jih odnesli v Termoelektrarno Šoštanj.
Žene so bile zadovoljne z našimi izdelki in odločili smo se, da bomo izvedli še kako podobno akcijo.
Tatjana Videmšek, Martina Goričan, 8. a, coš Biba Roeck
U MikaL
DO za komunalno in stanovanjsko oskrbo
Vekos n. sub. o. Titovo Velenje, Koroška 37 b
TITOVO VELENJE
Komisija za delovna razmerja TOZD Komunalna oskrba objavlja prosta dela in naloge
1.	zahtevna vrtnarska dela
(2 delavca) Pogoji: — KV vrtnar
— 3 leta delovnih izkušenj Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
2.	več NK delavcev v vrtnarstvu
Delo se združuje za določen čas (sezonsko delo)
Pismene prijave z dokazili naj kandidati pošljejo na naslov DO VEKOS Titovo Velenje, TOZD Komunalna oskrba, kadrovska služba, Koroška 37 b, Titovo Velenje.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po preteku objave.
Novi člani Rdečega križa
Pred nedavnim smo v krajevno organizacijo Rdečega križa sprejeli mladince 7. razredov osnovnih šol. Sprejeti so bili Rado Čas, Branko Dolar, Stane Dolar, Zdenka Šumah, Danica Gajšek, Dani Borovnik, Danica Kanduti. Danilo Pungertnik in Martina Rihter.
Sekretarka Marica Škorjanc je novim mladim članom ob tej priložnosti spregovorila o delovanju organizacije Rdečega križa in o nalogah, ki smo jih na tem področju uresničili v naši krajevni skupnosti. Spregovorila je tudi o obveznostih, ki so jih novi člani z vstopom v organizacijo sprejeli tu-
di na svoja ramena. Upamo, da jih bodo dosledno uresničevali in da nam bodo zvesti.
Na proslavi so bila podeljena tudi občinska priznanja najzaslužnejšim članom odbora. Prejeli sta jih Ivica Dolar in Emica Čas. Priznanja je podelila predsednica Pepca Grobelnik.
Po končani proslavi so si prisotni ogledali občinsko in republiško priznanje, ki sta bili naši organizaciji podeljeni na občinski proslavi v kulturnem domu. Mladincem in nagrajencem iskrene čestitke.
Peter Lipnikar
Društvo ekonomistov
Strokovni izlet
V	mesecu maju smo izvedli strokovni izlet v Maribor in Ptuj z okolico, za kadre v gospodarstvu pa organizirali predavanje Franca Arharja iz Narodne banke Slovenije o spremembah zakona o deviznem poslovanju. Obe akciji sta po mnenju prisotnih dobro uspeli. Posredujemo nekaj vtisov o strokovnem izletu. Menimo, da utegnejo zanimati tudi širši krog bralcev.
V	Mariboru smo se najprej sestali s predstavniki Društva ekonomistov (DE) in izmenjali izkušnje. Njihovo društvo šteje 920 članov, vključuje tudi kadre s srednjo izobrazbo. Je eno največjih v SRS. Imaio plačanega tajnika, lastne prostore v izmeri okoli 200 m"1 (za seje. predavanja, izobraževanje. bife zaprtega tipa) in letni proračun v višini 3.8 mio din (za primerjavo DE T. Velenje 130 članov, proračun 0,1 mio din.) Upravni odbor je sestavljen iz zaposlenih in družbeno aktivnih ekonomistov. Dejavnost društva poteka preko več sekcij. Po njihovem mnenju je naloga DE, da usposabljajo mlade ekonomiste, se zavzemajo za uveljavljanje stroke, ekonomskih kadrov v javnem življenju. ustrezno kadrovsko politiko. DE mora predstavljati kritičen in strokoven organ! Zato ne more biti zgolj propagandist občinskih (podjetniških) akcij, še posebno če so slabo pripravljene in utemeljene. Ekonomisti so predvsem dolžni izpostaviti probleme in nakazati možne rešitve. Z VEKŠ dobro sodelujejo, imajo pa nekaj pripomb na stopenjski študij. Ali je za družbo res smotrno, da diplomiran zobozdravnik lahko razmeroma hitro postane še magister ekonomije, ključavničar pa ekonomist in podobno?
Po pogovoru na DE Maribor smo obiskali lesno, stavbno in pohištveno
industrijo MARLES in se pogovarjali z delavci. Ogledali smo si eno največjih žag na Balkanu, vzorčno montažno hišo in pohištveni program kuhinj. Strojni park je pretežno tujega izvora. Proizvodni proces, v katerem že uporabljajo računalnik, kot organizacija dela pa dajeta zelo dober vtis.
Pot smo nadaljevali v Ptuj in si ogledali še TOZD Elektronika, v sklopu Gorenja, kjer je našlo kruh okoli 300 delavcev. Čeprav tisto soboto niso delali, smo iz razgovora razbrali, da lani (za razliko od leta 1981) pri proizvodnji črno belih televizorjev in programu birotehnike niso zabeležili izgub. Vse več sestavnih delov zagotavlja domače tržišče. Tako kot je elektronika še razmeroma mlada in nova industrijska veja, pa ima vinogradništvo v Ptuju in okolici-že približno 2000 letno tradicijo. Koliko znoja. sre$e pa tudi gorja je povezano z vinom? V Kletarstvu Ptuj hranijo v hrastovih sodih 5,5 mio 1 vina. Ogledali smo si eno od petih vinskih kleti s kapaciteto 1 mio 1 in sodi od 3 tisoč do 22 tisoč 1. Seznanili smo se s kulturo pridelave in porabe vina. V vinski arhivi hranijo še vzorce iz leta 1917. zadnjo steklenico so pred leti odprli ob obisku tovariša Tita. Kletarstvo Ptuj ima smisel za poslovnost. Vsi gosti, ki si ogledajo vinsko klet. so povabljeni še na degustacijo, prejmejo pa tudi darilo. Ni čudno, če odnesejo dobre vtise. Ali ne bi kaj podobnega uporabili še v šaleško-savinjskem turizmu?
Na povratku smo obiskali še Gorco nad Trojico in Ptujsko goro pri Kidričevem, enega naših vrhunskih kulturno zgodovinskih spomenikov. Izlet sta dobro pripravila Lozari Miloševič in KrancZemva.
Miroslav Žolnir
Januar pobudnik trima v Šoštanju
Ko sem se 29. maja zjutraj zbudila, me je pozdravilo kristalno čisto nebo. Hitro sem smuknila v planinske hlače in se z družbo odpravila proti vili Široko, kjer je bil start za TRIM pohod. Že sem mislila, da sem se zmotila v datumu pohoda, kajti mislila sem, da bom srečala veliko planincev, toda to jutro še ni bilo nikogar.
Redke planince, ki so se to jutro odločili za pohod, je pričakala tovarišica z lističi, na katere smo potem pri Rumlu in še enkrat pred Zlebnikom dobili kontrolno štampiljko.
Cilj naše poti je bila Zlebnikova domačija, kjer je med drugo svetovno vojno padel naš znani pesnik Karel Destovnik-Kajuh.
Cesta v Zavodnjo je sicer že nekaj časa asfaltirana, toda do Zlebnikove domačije vodi še ena. Lepša, idiličnejša. Skoraj ves čas nas je ob poti spremljal bistri potoček, ki se po čistoči nič kaj ne more meriti z našo Pako. Pašnikom z leve in desne, zrelim za košnjo, božanskim vonjavam cvetja so se pridružili še redki planinci, ki so imeli pred sabo isti cilj. ,,Porednih" ljudi pa ne manjka tudi v takih priložnostih, kajti neki hudomušnež je vestno obračal puščice, ki so kazale smer proti cilju, kar pa je bilo za tiste, ki nismo poznali poti, neprijetno. Ker se nam Je kar preveč m mudiio na cilj, smo ,,nasedli" obrnjenim puščicam. Kmetje v hribovskih vaseh so zelo gostoljubni. Če zaprosiš za požirek hladne vode, ti postrežejo z domačim moštom, nekateri pa kar z domačim vinom. Tudi energije za pogovor jim ne manjka. Takšne smo srečali kar po vrsti. Le če imaš toliko volje, da se rad potepaš - po samotnih poteh, imaš še priliko, da lahko občuduješ sicer že zelo propadajočo kmečko arhitekturo — kašče, krite z lesenimi škodlami, lesena gospodarska poslopja.
Zlebnikovi sprejmejo odprtih rok vsakogar, tudi popotnika, ki se prvič oglasi pri njih. Ker so vedeli za TRIM pohod, so v soboto
spekli kar 7 velikih hlebov kruha. Pri njih se počutiš kot doma.
Ker je kmetija na samem in ker je na njej med tednom le stara mati in njen vnuk Lojze, je le nedelja tisti dan, ko je priložnost za malo razvedrila. Lojze nam je ponosno razkazal živino v hlevu, dva mala telička in ovčki pa sta nam oblizovala prste. Pred dnevi je mama svinja skotila štiri male prašičke, ki jih pa sedaj ne mara in smo jih sedaj kar mi pomagali hraniti s stekleničko. Kakšna slaba mama, kajne?
Le pridne ženske roke jim manjka na tej kmetiji, take, ki bi z ljubeznijo sprejemala ljudi, take, ki ne bi s p.e/jrom gledala na kmečka spravila, kajti posebno ob nedeljah tod ne manjka planincev, saj mimo Zlebnikove domačije vodi Šaleška transferzala.
In čemu TRIM pohod ravno do Žlebnikove domačije, sem povprašala Rudija Bajca, pobudnika pohoda na Zlebnikovo domačijo.
Rudi Bajec, zvesti borec za domovino v drugi svetovni vojni, je mnenja, da se mora spomin na preteklost, na hrabrost našega človeka ohraniti tudi na tak način. Sam se je boril za svobodo cela tri leta. Rad pripoveduje o težkih časih, seveda vedno s primesjo humorja. Beseda mu gladko teče. Med vojno je bil veliko lačen, spal je v gozdu, sovražnikovo barbarsko početje pa mu je vlivalo novih moči, da je vzdržal. Ob vsakem sovražnikovem krivičnem početju je znova in znova pobesnel, moral se mu je maščevati. Večkrat je zrl smrti v oči. Dva meseca pred svobodo je bil tudi ranjen.
Zaradi nesporazuma so Rudija skoraj ustrelili partizani. Moral si je sam kopati grobb.
Rudi — Januar, to zadnje ime je dobil v partizanih, pa mi je na moje vprašanje, kateri časi so mu bili bolj všeč, pred vojno ali sedaj, povedal takole: ,,Prej, ker smo se ljudje bolj združevali, bolj smo iskali stike, bolj je bilo zabavno. Prejšnji časi so mi bili zaradi odnosov med ljudmi bolj vščeč!"
Nada Koblar
H. junija 1983 ★Titovo Velenje '__ZANIMIVOSTI	_n£IS cas * stran 9
Fotografirajmo
Nekaj novih fotoaparatov
Zato, ker so naše trgovine skoraj prazne in se večina fotografov le stežka seznanja z novostmi na svetovnem tržišču, vam tokrat predstavljamo najnovejše modele 35 mm fotoaparatov. To so Nikon L 35 AF, Canon T 50, Konica FT — 1 Motor in Pentax Super Program. Nikon L 35 AF je fotoaparat z optičnim iskalom, z avtomatsko nastavitvijo daljine (AF — avtofokus) in avtomatsko osvetlitvijo. Torej ena boljših, sicer enostavnejših kamer, z nezamenljivim 35 mm objektivom (f/2,8), ki omogoča posnetke od 0,8 metra daljine do neskončnosti. V tem prvem kompaktnem avtofokus fotoaparatu je možno uporabljati filme z občutljivostjo od 25 do 400 ASA. Fotografiranje pa poenostavlja tudi motorček, ki navija in na koncu tudi odvije film.
Tudi Canon je s fotoaparatom T 50 ponudil enostavno kamero za kar najširšo uporabo. Nadel ji je najsodobnejše linije ter vgradil wtnder. ki omogoča tri posnetke v
dveh sekundah. Vlaganje filma je precej avtomatizirano, saj je potrebno rep filma potegniti le do rdeče oznake, nato pa lahko pokrov zapremo in dvakrat na prazno sprožimo. Fotoaparat je tako že pripravljen za snemanje. V fotoaparat lahko vložimo filme občutljive od 25 do 1600 ASA.
Samo fotografiranje je precej enostavno. Kamera izbira zaslonke in čase, na osvetlitve daljše od 1/30 sekunde pa nas opozori poseben znak. Fotoaparat stane v Združenih državah Amerike 130 dolarjev.
Konica je predstavila fotoaparat, ki naj bi zadovoljil željam zahtevnejših fotografov. Nadela ji je ime FT-1 Motor, kar že samo pove v bližino katerega razreda sodi. S fotoaparatom je možno narediti posnetke od vseh do 1/1000 sekunde, wirader pa omogoča dva posnetka na sekundo. Tudi tu je vlaganje filma poenostavljeno, sicer pa kakšnih posebnih novosti
Konica v svojem novem fotoaparatu ne nudi. Cena je v Združenih državah Amerike 417 dolarjev.
Bolj kot drugi je presenetil AS AH I s svojim Pentax super programom. Ta nam nudi popolno avtomatiko, pa avtomatiko zaslonk, avtomatiko osvetlitvenih časov, merjenje odbite svetlobe pri fotografiranju s fiešem in programsko avtomatiko. Seveda lahko delo opravimo tudi ročno. Torej Pentax s svojim novim modelom sega zelo visoko, nekako na področje, ki ga je doslej dokaj uspešno pokrival CANON A-l. Osvetlitveni časi pri novem Pen-taxu omogočajo posnetke od 1/2000 do 15 sekund. O nastavljenih funkcijah pa nas obveščata dva LCD zaslona, eden v iskalu in drugi na vrhu ohišja. V fotoaparat lahko vložimo filme, ki imajo občutljivost od 6 do 3200 ASA. Cena novega fotoaparata pa je v Združenih državah Amerike 460 dolarjev.
B. Zakošek
Foto 83
Občinska razstava fotografij
V galeriji kulturnega centra Ivan Napotnik Velenje je od 10. do 30. junija odprta občinska razstava fotografij članov foto kluba Velenje. Organizatorje za to razstavo prejel 128 fotografij, 23 avtoijev. Žirija je nato izbrala 51 fotografij, 16 avtoijev. Tema je bila svobodna, prvo nagrado pa je za posamezne fotografije in kolekcijo žirija dodelila Vladu Vrbiču. Razstava je vsekakor vredna ogleda, je pa tudi dokaz, da fotoklub Velenje vedno uspešneje deluje in da se poleg starejših članov uveljavlja mlada generacija ter napoveduje še večjo fotografsko uveljavitev.
Nekatere uspešnejše fotografije, ki pa niso bile izbrane za razstavo, si lahko ogledate v galeriji Mesnica.
S petkove otvoritve te zanimive fotografske razstave
Prgišče misli
Kje je pameten človek, ki nima svoje norosti?
M. MAETERLINCK
Upanje daje ceno najbolj ki a vernemu življenju.
SULLY PRUDHOMME
Ljubezen je brezdelje lenu-DIOGEN
Skoraj ni dejavnosti ali podjetja, ki bi se ga lotili s toliko upa in pričakovanja, kakor se lotimo ljubezni, in ki vendar tako redno propade.
E. FROMM
/
Najboljša pomladna fotografija
Medtem, ko imamo za prejšnjo rubriko včasih celo preveč fotografij, pa na temo Najboljša pomladna fotografija še vedno ni takšnega odziva, kot bi si želeli. In ker se pomlad počasi izteka, bomo tudi mi kmalu izbirali najboljši pomladni posnetek. Zato vse zamudnike pozivamo, da pohitijo.
Prvo fotografijo, ki smo jo poimenovali »Koš« je naredil Jože Kandolf. Fotografija bi bila boljša, če bi se fotograf spustil nekoliko niže in bi
»nosača« posnel na robu travnika in tudi nekoliko v profil.
Naslednjo fotografijo »Naredi sam« pa je naredil Jože Miklavc. Kljub popravljenemu izrezu, preveč nepotrebnih drobnarij je bilo naokrog, še vedno moti preslaba ostrina in nekoliko preočiten pogled v fotoaparat.
Ker tudi v tej rubriki objavljene posnetke bonoriramo, pričakujemo, da boste v pri-
hodnje sodelovali v večjem številu.
V naslednji številki bomo objavili zadnjo pomladno fotografijo ter izbrali najboljši prispeli posnetek. S tem pa še ne bomo končali naše rubrike. Kot smo na začetku napovedali, jo bomo nadaljevali do konca '°ta oziroma do konca zime 1983/84. Torej ponovno vas vabimo, da vzamete v roke fotoaparate in poiščete najzanimivejše teme za rubriko Iščemo najboljšo poletno fotografijo. ,
Iščemo najstarejšo fotografijo
Naši kraji pred desetletji
Očitno je rubrika, ki smo jo uvedli, med vami bralci naletela na izjemno zanimanje, saj neprestano dobivamo nove fotografije iz naše doline. Presenetljivo veliko je v vaših arhivih zanimivih posnetkov preteklosti in prav je, da z njimi seznanimo .tudi širši krog občanov. Zato pobrskajte po predalih in albumih in nam pomagajte pri našem iskanju starejših in seveda
tudi najstarejše fotografije, ki bi prikazovala zanimive dogodke ali kraje v Šaleški dolini. *
Tokrat objavljamo dve fotografiji, ki jih je poslal Hen-rik Vrtačnik. Prva slika prikazuje Šmartno. Levo od cerkve je nekdanji Sokolski dom, v ospredju pa je »Valenčakova kapela«.
Na (kugi sliki je središče Starega Velenja. Na sredini je
viden nekdanji vodnjak.
Objavljamo tudi fotografijo, ki je sicer bližjega datuma, kot prejšnji dve, prikazuje pa hišo v Stari vasi. Fotografija je bila posneta med vojno, poslal pa nam jo je Lojze Ojstršek. •
Ker vse objavljene fotografije bonoriramo, tudi v prihodnje pričakujemo za našo rubriko veliko zanimivih fotografij.
Naredi sam
Hiša iz Stare vasi
KINO • KINO • KINO • K!NO • KINO • KINO
Jadran : Šoštanj 24:27
Dober konec
Rokometaši Šoštanja so se z zmago poslovili od letošnjega prvenstva v drugi zvezni rokometni ligi. V gosteh so po boljši igri vseh 60 minut srečanja premagali ekipo Jadrana s tremi goli razlike, ob polčasu pa so vodili kar z 15:8.
Šoštanj: Vajdl. Potočnik 5. Stvarnik 1. Podgoršek. Štrigl 2, Požun. Potušek 10. Medved. Toplak 5. Puc 3, Cigoj 1. Slatinšek.
Šoštanjčani so osvojili 4. mesto, v 22. kolih zabeležili 12 zmag. 4 krat so igrali neodločeno. 6 tekem so izgubili, zbrali pa so 28 točk. Prvo mesto je
osvojil Inles t34), 2. Split (29). 3. Mo-slavina (29).
MLADINSKI ROKOMET VELENJČANXE PRVE
Ženski rokometni klub Velenje je organiziral polflnalni turnir za republiški pokal za mladinke. I. mesto so osvojile mladinke Velenje. 2. Mlino-test. 3. Novo mesto.
Rezultati: Velenje:Mlinotest 16:14. Velenje: Novo mesto 15:15. Mlino-test: Novo mesto 15:11.
Šmartno—Slovan 1:2
Slovo s porazom
Zadnje prvenstveno srečanje na igrišču v Šmartnem ob Paki je bilo zelo zanimivo, borbeno, z veliko priložnosti na obeh straneh, po prikazani igri pa so si domači igralci zaslužili \5saj točko. Krivi pa so napadalci, ki so v začetku drugega polčasa zapravili kar tri izredne priložnosti za zadetek. Domači igralci so prvi povedli. po izredno lepi akciji Bajca in Osirca je mrežo zatresel Zver. Jovičevič je izenačil v 62. minuti za goste, končni rezultat pa je postavil Beširovič dobrih deset minut pred koncem srečanja.
Pred začetkom tekme je kapelan Smartnega izročil šopek gostujočemu
kapelanu in v imenu svojih igralcev čestital gostom za osvojeno 1. mesto in jim zaželel uspešen nastop v M. ligi. Z nedeljsko tekmo pa se je od igranja poslovil tudi vratar Smartnega Podgoršek .
Za Šmartno so igrali: Podgoršek, Podvratnik. Baje, Rednak, (Nežmah.
Mišetič, Božičevič, Zver, (Kokotec), Hren, Kodre. Prašnikar, Ostre, (Kor-ber).
V 26. kolih so nogometaši Šmar-inega zbrali 29 točk. 13 tekem so dobili, iri pa igrali neodločeno ter tako osvojili
3. mesto.
Železničar: Rudar 0:0
Izkazala se je obramba
V zadnjem prvenstvenem kolu v slovenski nogometni ligi so nogometaši Rudarja gosstovali v M ariboru in se vrnili domov neporaženi. Tokrat se je zelo izkazala obramba z vrataijem Cvetkovičem na čelu in je najbolj za-sjužna za neodločen izid. Tako so Velenjčani v letošnjem prvenstvu zbrali polovico možnih točk (26) in na koncu osvojili 7. mesto. Republiški prvak pa je ljubljanski Slovan, ki je v 25. kolih zbral kar 45 točk. 13 več kot drugo-uvrščena Izola in 15. več kot Šmarčani na 3. mestu.
Za Rudar so igrali: Cvetkovič, Na-benlik, Buškovič. Marhljajič. Celi«. Štjepanovič, Komik. Stevanovič. Matjaž Kljajič, (Velunšek). Kaligaro, Frangeš.
Na koncu osme
Rokomelašice Smartnega ob Paki so v zadnjem — 22. kolu SRL — gostovale na Ravnah in srečanje s Kovinarjem izgubile kar z 22:12 (10:7). Tako so Smarčanke osvojile 8. mesto. V 22. kolih so zbrale 18 točk (9 krat so zmagale. 2-krat pa igrale neodločeno, njihova gol razlika pa znaša 441:493). 1. mesto je osvojila ekipa Itasa Kočevje z 39 točkami.
V zadnjem kolu so za Šmartno
Srečanje KS
Pod geslom INKS 83 je v nedeljo v KS Gaberke potekalo drugo srečanje krajevnih skupnosti v športno rekreativnem tekmovanju. Zmagovalci so bili domačini, ki so jih bodrili številni krajani Gaberk, 2. mesto je pripadlo
igrale Pusovnik. Križ. Trobina 2. Jug 4. Dobrave. Šmerc 3. Bole. Tajnik 3 in Irman.
Turnir v malem nogometu
Blizu 250 ljubiteljev malega nogometa je prejšnjo nedeljo, od 9. pa vse do 15. ure. vzpodbujalo igralce 14 ekip. udeleženk turnirja, ki ga je organizirala ekipa Beli labod iz K S Center levi bre® Poleg Velenjčanov so se turnirja udeležile iudi ekipe iz Trbovelj. Makedonije. Kosova in Libije.
Zmagala je ekipa Gorica. 2. mesto si je priigraia ekipa HPH. tretji pa so bili igralci Kluba samskih domov. Najboljši golman je bil Tomislav Pejič. najboljši igralec Drago Hanžekovič. največkrat pa je zatresel mrežo Zvonko Čosič.
Ob koncu turnirjaje predstavnik KS Kadil Krupič športnikom čestital za lepo igro in športno obnašanje v želji, da se podobnih tekmovanjih še srečajo. Pohvale pa so bili deležni ludi prizadevni organizatorji Milan Steva-novič. Mirko Labus ter Drago Jese-ničnik.
Trim plavanje
V pelek je v lelnem bazenu v Titovem Velenju potekalo Trim plavanje. Dolžino. ki sojo določili organizatoiji
—	Zveza lelesnokultumih organizacij
—	je preplavalo 450 »trimčkaijev«. Čeprav je prireditev v popoldanskem času zmotil dež, je akcija v celoti uspela.	<
novincu srečanj ekipi KS Pesje, 3. so bili Škalčani. 4. pa tekmovalci iz Šoštanja.
26. junija pa bo v KS Pesje že tretje srečanje ekip KS. Tekmovanje se bo pričelo ob 9. uri.
Izvolili novo
Zadnje dni meseca maja so se sešli na progranlsko volilni seji člani na-miznoieniškega kluba Tempo Titovo Velenje. Ocenili so dosedanje dele v klubu, spregovorili o težavah, ki jih tarejo ter sestavili program dela za naslednje obdobje. Izvolili so tudi novo vodstvo. Predsednik kluba je sedaj Marjan Jerič. Andrej Koželjnik podpredsednik, tajniška posla bo opravljal Boris Centrih, blagajniške knjige pa bo vodil Bruno Zagode. Za boljše delo v namiznotemškem klubu
vodstvo
so člani razdelili na posamezne komisije. trener pa bo še naprej Franc Hribernik.
Iz obširnega delovnega programa za sezono 83/84 je najpomembnejša naloga uspešno nastopanje v 1. B. republiški ligi—vzhod. Poleg te pa nameravajo ustanoviti sekcije namiznega tenisa na. nekaterih., šolah in pripraviti občinske rekreacijsko ligo v namiznem tenisu.
Marjan Jerič
Za večjo varnost v prometu
Kolesarski izpiti
Gasilska tekmovanja
Tekmovanje ekip CZ
V nedeljo dopoldne je bilo v Šentilju tekmovanje gasilskih ekip civilne zaščite. Srečanja, ki sta ga organizirala občinski štab civilne zaščite in gasilsko društvo Šentilj se je udeležilo 11 ekip krajevnih skupnosti, trije združeni odredi in štiri ekipe delovnih organizacij.
Ekipe so bile na tekmovanje dobro pripravljene, pokazati pa so morali znanje s področja gašenja, prikazali so vajo s hidrantom in
nouelni napad z motorno brizgal-no.
Med krajevnimi skupnostmi se je najbolje uvrstila ekipa Salek Gorica, druga je bila ekipa Kono-vega, tretja ekipa Smartnega ob Paki in četrta ekipa Saleka. Med združenimi odredi je pokazal največ znanja odred Titovo Velenje, med delovnimi organizacijami pa se je najbolje uvrstila ekipa TGO Gorenje, sledila pa jim je ekipa RLV.
Med tekmovanjem
Nastopilo 370 gasilcev
Nogometno igrišče pri osnovni šoli bratov Letonje v Šmartnem ob Paki je bilo preteklo nedeljo prizorišče občinskega gasilskega tekmovanja članov, članic in veteranov.
Na tekmovanju je nastopilo kar 370 gasilcev, gasilk iz vseh društev naše občine. 37 desetin je merilo svoje moči v vseh gasilskih disciplinah.
Največ spretnosti in znanja so pri članih, starih manj kot 30 let, pokazali gasilci Saleka, zbrali so 884 točk, na drugo mesto se je uvrstila gasilska desetina iz Šoštanja z 882,5 točke, prav toliko točk pa je zbrala še druga desetina gasilskega društva Velenje, ki je bila tako tretja.
Pri članih nad 30 let je svojo nalogo najbolje in najhitreje opravila desetina gasilskega društva Velenje, ki je zbrala 892 točk, le šest točk manj so imeli gasilci Bevč, tretji pa so bili Gaberčani, ki so zbrali enako število točk.
Na tem občinskem tekmovanju so merili svoje moči tudi gasilci-ve-terani, stari več kot 60 let. Zmagali «0 veterani Velemja pred člani gasil-
skega društva Salek, na tretje mesto pa so sc uvrstili gasilci-veterani iz Gaberk.
Letošnjega občinskega tekmovanja, organizirala ga je Občinska gasilska zveza, tekmovanje pa je vzorno pripravilo gasilsko društvo iz Smartnega ob Paki, seje udeležilo tudi 9 ženskih gasilskih desetin, največ doslej.
Gasilke Bevč so bile najboljše pri članicah nad 25 let, drugo mesto je osvojila ženska gasilska desetina iz Smartnega ob Paki. Pri članicah do 25 let so se pri opravljanju gasilskih veščin najbolje izkazale Skal-čanke, ki so zbrale 680 točk, tekmovalke prve desetine gasilskega društva Salek so imele 670,5 točke in bile druge, Smarčanke, ki so zbrale 653 točk, pa tretje.
Ob koncu tekmovanja so vse zmagovalne ekipe prejele pokale, ostale pa priznanja. Desetine, ki so dosegle najboljši rezultat, so prejele še pokale, ki sta jih za veterane in ženske desetine prispevala občinski sindikalni svet, za člane pa občinski štab civilne zaščite.
GasDke Paške vasi med tekmovanjem
K večji varnosti v cestnem prometu brez dvoma veliko prispevajo tudi obvezni kolesarski izpiti, kijih zgledno organizirajo na vseh osnovnih šolah. Mladi se najprej spo-znajo s teorijo in rešujejo temu primerne teste, potem pa svoje znanje preverjajo na praktični vožnji s kolesom po ulicah. Tako usposabljanje in tolikšna skrb za najmlajše udeležence v prometu je še posebej pomembna, če vemo, da je vsako leto vse več žrtev prav med kolesarji zlasti mladimi. Mladi pokažejo na teh preiskušnjah zadovoljivo znanje, posebej s tistih šol kjer uspešno delujejo prometni krožkL Vsako leto je med mladimi za to vrsto prometnega izobraževanja zanimanje vse večje, kar je razumljivo saj spričo energetske krize kolesarjenje vse bolj pridobiva na veljavi.
Prav te dni lahko vidimo učence-kolesarje petih razredov osnovnih šol tudi na ulicah Titovega Velenja, ko so pokazali kako znajo voziti <"Jo. Prejšnjo sredo se jih je pred
Skupina učencev OS Mihe Pintarja Tole da, ki so opravljali kolesarski izpit
Iz filma: Agent št. i
Rdečo dvorano na štartnem mestu zbralo z osnovne šole Mihe Pinterja Toleda kar 73. Za njihovo varnost so poskrbeli delavci postaje milice in učenci-prometniki, njihovo znanje pa so ocenjevali člani ZSAM Velenje, ki imajo tovrstno izobraževanje v programu svojega dela. Velja pa ob tem poudariti, v to smo se sami prepričali, da vozniki mnogo premalo upoštevajo, da je za mlade kolesarski izpit velika preizkušnja in da so spričo treme še dodatno obremenjeni. Nekaterim voznikom, med njimi tudi poklicnim, pa očitno ni mar, to so dokazali z nevarno vožnjo, neprimernim prehitevanjem, kako bo mladi udeleženec v prometu prestal svojo prvo vožnjo. Nevarnosti, ki so jim pretile zato ni treba omenjati. Res pa je tudi, da bi kolesarji ob takih preizkušnjah morali imeti na vidnih mestih opozorilne oznake ali štartne številke kot opozorilo ostalim uporabnikom prometa.,
B. Mugerle
REDNI KINO VELENJE
Četrtek. 16. 6. ob 19. in 21. uri: AGENT ŠT I —LJUBI IN UBIJA — ameriški, vohunski. V gl. vi.: Gareth Hundt.
Petek. 17.6. ob 11. uri: AG ENT ŠT. 1 - LJUBI IN UBIJA — ameriški, vohunski. V gl. vi.: Gareth Hundt.
Petek. 17. 6. ob 19 in 21. uri: NOSTRADAMUS — MOŽ. KI JE VIDEL PRIHODNOST — ameriški
Sobota in nedelja. 18. in 19. 6. ob 19 in 21 uri: DESET ZAPOVEDI - II DEL — ameriški, zgod. spektakl. V gl. vi.: Charlton Heston
Ponedeljek m torek. 20.. 21. 6. ob 19 in 21, uri: PETEK 13. — H. DEL — ameriški, srhljivka. V gl. vi.: Emv Stell.
Sreda m četrtek. 22.. 23. 6. ob 19 in 21. dri: LJUBICA POD POSTELJO — italijanski, seksi komedija. V gl. vi.: Edwige Fe-nech
FILMSKO GLEDALIŠČE
Ponedeljek. 20. 6. ob 20. uri: HEAVY METAL — ameriški, risani. Režija: Gerald Petterton.
I filmu je sodelovalo 70 mojstrov filmske risanke. Ti so na osnovi stripov v znanem ameriškem rerijalnem tisku Hea\ y Metal našli material, na osnovi katerega so izdelali 6 pripovedi, povezanih v celovečerni film. Film je na nek način sprehod skozi vesolje. Junaki se nekaj časa gibljejo v jVew Vorku 21. stoletja, drugič spet v daljni zgodovini.
Danes je zadnja predstava filmskega gledališča v tem šolskem letu. Uvedli ga bomo ponovno septembra. Ob ponedeljkih tako v Doma kulture ne bo več filmskih predstav. Upamo, da vam je letošnji izbor ugajal!
Desetimi veteranov, ki je osvojila 1. mesto
KINO DOM KULTURE VELENJE
Četrtek. 16. 6. ob 20. uri: DESET ZAPOVEDI — I. in II. DEL — ameriški, zgod. spektakl.
KINO ŠOŠTANJ
Sobota. 18. 6. ob 20. uri: NOSTRADAMUS — MOZ, KI JE VIDEL PRIHODNOST — ameriški, igrano-dokumentarni.
Nedelja. 19. 6. ob 18. in 20. uri: PETEK 13. - 11 DEL - ameriški. srhljiv ka. V gl. vi.: Emy Stell.
Ponedeljek. 20. 6. ob 20. uri: AGENT ŠT. 1 — LJUBI IN • UBIJA — ameriški, vohunski. V gl. vi.: Gareth Hundt.
Sreda. 22. 6. ob 20. uri: ATLANTIC CITY — ameriški, romantični triler. V gl. vi.: Burt Lancaster.
KINO DOLIČ
Petek. 17. 6. ob 21. uri: PETEK 13. — II DEL — ameriški, srhljivka. V gl. vi.: Emy Stell.
Torek. 21.6. ob 21. uri: DESET ZAPOVEDI — II. DEL — ameriški. zgodovinski, spektakl.
VSTOPNICE ZA VSE FILM SKE PREDSTAVE LAHKO KUPITE URO PRED PREDSTAVO, LAHKO PA JIH REZERVIRATE TUDI PO TELEFONU 850-815. VSTOPNICE ZA ZADNJO PREDSTAVO FILMSKEGA GLEDALIŠČA V TEM ŠOLSKEM LETU LAHKO KUPITE TUDI V PRED-PRODAJI, V PONEDELJEK OD 10. DO 11. URE V BLAGAJNI DOMA KULTURE. Z UKINITVIJO PREDSTAV FILMSKEGA GLEDALIŠČA BOMO UKINILI TUDI PRED-PRODAJO OB PONEDELJKIH!
MALI OGLAS!
PRODAM osebni avto ami-8, letnik december 1975, registriran do decembra 1983. Uranič, Stantetova 8, Titovo Velenje. PRODAM 7 kg uvoženega lepila za parket. Telefon 850-389. BAUER KAMERO in projektor Euming prodam. Telefon 852-832. PRODAM DNEVNO SOBO. Telefon 851-000 interna 397. PRODAM ŠOTOR s spalnico za tri osebe. Bojan Mejevšek, Šaleška 18 a, Titovo Velenje. PRODAM SEDEŽNO GARNITURO. Informacije od ponedeljka dalje. Naslov v uredništvu. PRODAM dobro ohranjeno športno kolo Senior. Informacije po telefonu 851-640. PRODAM 172 m totraterm cevi za talno ogrevanje ter električni štedilnik Gojenje — privileg. Janez Dolinar, Jerihova 36, Titovo Velenje. Telefon 851-266. IŠČEM flgodnega ponudnika za izvedbo fasade stanovanjske hiše. Naslov v uredništvu. SOŠOLCI, letnik 1961, ki ste obiskovali zadnje leto 8 a na osnovni šoli KD Kajuha Šoštanj, sporočite svoje naslove zaradi ponovnega srečanja. Alenka Brglez, Primorska 6, Šoštanj.
UGODNO PRODAM spalnico za 2 M. Ulica Vrnjačke Banje 7, Titovo Velenie. Stanovanie številka 5. PRODAM čoln Maestral-9 in motor Tomos — 4, rabljen eno sezono in nov šotor za 4 osebe. Kreslin, Kraigherjeva 8 C, Titovo Velenje.
DEŽURSTVA
ZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENEM DOMU VELENJE
Četrtek, 16. junija — dr. Prenc (dnevni), dr. Grošelj (nočni)
Petek, 17. junija — dr. Kunej (dnevni in nočni)
Sobota, 18. junija — dr. Prenc (glavni), dr. Zičkar (notranji)
Nedelja, 19. junija — dr. Prenc (glavni), dr. Zičkar (notranji)
Ponedeljek, 20. junija — dr. Grošelj (dnevni), dr. Zičkar (nočni)
ZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENI POSTAJI ŠOŠTANJ
Četrtek, 16. junija — dr. Dov-šak
Petek, 17. junija — dr. Lazar Sobota, 18. junija — dr. Lazar Nedelja, 19. junija — dr. Lazar Ponedeljek, 20. junija— dr. Dovšak
Torek, 21. junija — dr. Pirtov-šek
Sreda, 22. junija — dr. Pirtov-šek
ZOBOZDRAVNIKI	V
ZDRAVSTVENEM DOMU VELENJE
Od 8. do 12. ure v zobni ambulanti zdravstvenega doma Velenje, sicer v pripravljenosti na domu:
Sobota, 18. junija — dr. Danica Bakulič, Šercerjeva 13, Titovo Velenje
Nedelja, 19. junija — dr. Danica Bakulič, šercerjeva 13, Titovo Velenje
VETERINARJI V VETERINARSKI POSTAJI ŠOŠTANJ
Od petka, 17. junija do četrtka, 23. junija — Franc Blatnik, dipl. vet., Prešernova 22/e, Titovo Velenje, telefon 852-253.
GIBANJE P
MATIČNI URAD VELENJE Eoruki:
Bojan PSAKER, roj. 1959, avtoklepar iz Pariželj in Metka ZACIRKOVNIK, roj. 1961, strojna pletilja iz Gavc 7; Janez FE-KONJA, roj. 1962, rudar iz Titovega Velenja in Biljana JUR-KIČ, roj. 1966, delavka iz Titovega Velenj,i Smrti:
Alojz TURKAR, upokojenec iz Šaleka 55, star 62 let; Marta PODPEČAN, gospodinja iz Titovega Velenja, Ljubljanska 28, stara 62 let; Karol JAN, upokojenec iz Titovega Velenja, Kidričeva 23, star 66 let;
KRAJEVNI URAD ŠOŠTANJ Smrti:
Hubert CENTRIH, inv. upokojenec, Titovo Velenje, Prešernova 14, star 71 let; Anton JAGER, upokojenec, Kompole 19, star 81 let; Angela JEROVČNIK, gospodinja, Luče 48, stara 71 let; Agata VODONČNIK, družinska upokojenka, Paški Kozjak 15, stara 74 let; Ivana KRAMAR, upokojenka, Celje, ulica 29. novembra 29, stara 82 let; Renat JELEN, upokojenec, Dobriša vas 3/a, star 6i let; Ivan BRECKO, upokojenec, Rečica 91, star 80 let; Franc ZAGAJŠEK, upokojenec, Celje, Jurčičeva 6, star 86 let.
i
Rudnik lignita Velenje
n. sol. o., Velenje
RUDNIK LIGNITA VELENJE
Kadrovsko-splošni sektor Delavski svet TOZD Izobraževanje
razpisuje
dela in naloge delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi
I.	VODJA PRAKTIČNEGA IZOBRAŽEVANJA
Pogoji:
—	višja strokovna izobrazba
—	3 leta delovnih izkušenj
—	strokovni izpit za delo v metanskih jamah
—	pedagoški izpit
—	sposobnost dela z ljudmi, vodenja in organiziranja dela
II.	VODJA SLUŽBE IZOBRAŽEVANJA
Pogoji:
—	višja strokovna izobrazba pedagoške smeri
—	3 leta delovnih izkušenj
—	sposobnost dela z ljudmi, vodenja in organiziranja dela
Kandidati naj vložijo pismene prijave z ustrezno dokumentacijo v roku 8 dni po objavi razpisa na naslov: Kadrovska služba DO RLV, Prešernova 10, Titovo Velenje, pod oznako za ,,razpisno komisijo". Izbran delavec se imenuje za dobo 4 let. Prijavljene kandidate bomo pisno obvestili v roku 15 dni po opravljeni izbiri.
. Srečno!
ELEKTROKOVINARSKA OPREMA
Titovo Velenje
Prežihova 1
DODATNI RAZPIS KADROVSKIH ŠTIPENDIJ ZA ŠOLSKO LETO 1983/84
Za šolsko leto 1983/84 dodatno razpisujemo naslednje
kadrovske štipendije:
—	oblikovalec kovin — kovinostrugar IV. stopnja zahtev nosti — 4 štipendije
—	oblikovalec kovin — brusilec IV. stopnja zahtevnosti 2 štipendije
—	oblikovalec kovin — orodjar IV. stopnja zahtevnosti 2 štipendiji
—	dipl. inž. strojništva VII. stopnja zahtevnosti — 1 štipendija
—	dipl. inž. elektrotehnike elektronika VII. stopnja zahtevnosti — 1 štipendija	p
K prijavi za štipendijo (obrazec DZS 8,40) priložite:
—	kratek življenjepis,
—	potrdilo o premoženjskem stanju družine in številu družinskih članov (izda ga davčna uprava),
—	potrdilo o dohodku staršev iz preteklega koledarskega leta,
—	fotokopijo polletnega spričevala (velja za osnovnošolce in srednješolce).
Vloge sprejemamo do 23. 6. 1983 na naslov: ELEKTROKOVINARSKA OPREMA, Služba izobraževanja, Prežihova 1,
63320 Titovo Velenje.
E
				
IB G t e r m o> e	1 e k I	t r a r n e	š 0 š	tanj
DO TERMOELEKTRARNE ŠOŠTANJ Delavski svet TOZD TEŠ II
razpisuje dela in naloge
DEŽURNEGA ELEKTRIKARJA
pod naslednjimi pogoji:
—	končana poklicna šola elektro smeri
—	2 leti delovnih izkušenj
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pisne prijave z ustrezno dokumentacijo pošljite v 15 dneh na naslov: DO Termoelektrarne Šoštanj, Kadrovska služba, Lole Ribarja 18, 63325 Šoštanj.
Prijavljene kandidate bomo o izbiri pisno obvestili v 8 dneh po končanem postopku.
HPH VELENJE
Komisija za delovna razmerja Žarova 19
63320 Titovo Velenje
OBJAVLJA
prosta dela in naloge
GEOMETRA
Pogoji:
—	gradbena tehnična šola
—	3 leta delovnih izkušenj
smer geodezija
Kandidati naj pošljejo prijave na gornji naslov v 15 dneh po objavi. O izbiri bodo kandidati obveščeni v roku 10 dni po preteku roka za prijavo.
DANIEL GOST MODNEGA SALONA
Daniel, naš pevec, katerega popularnost ie no letošnjem nastopu na Evro-vtziji zelo narasla, njegova Julie je v tem času gotovo najbolj poslušana melodija, bo v petek, 24. junija, v Titovem Velenju.
Popoldne bo v M clubu, zvečer ob 20. uri pa bo imel celovečerni koncert v Rdeči dvorani.
Šaleški teniški klub Velenje
ORGANIZIRA TENIŠKE TEČAJE
PIONIRSKI ZAČETNI TEČAJ
od 14. do 21. 6. 1983 od 22. do 5. 7. 1983
MLADINSKI ZAČETNI TEČAJ
od 20. 6. do 1. 7. 1983 ČLANSKI ZAČETNI TEČAJ
od 20. 6. do 1. 7. 1983
Prijavite se po telefonu, pionirji — pionirke 852-168 mladinci — mladinke, člani - članice 852-797.
Vabljeni!
NUNČIČ JOŽE - NADA, Sodarstvo-kolarstvo in izdelovanje drobnih lesenih predmetov. Veliki vrh 1/a, Šmartno ob Paki
Za delo v najini obratovalnici razpisujeva naslednja dela in naloge
fi
2 KVALIFICIRANA DELAVCA SODARSKE, KOLARSKE ALI MIZARSKE STROKE
Na razpis se lahko prijavijo tudi polkvalificirani delavci navedenih strok, ki bodo izbrani v primeru, da se na razpis ne bi javili KV delavci.
Čisti osebni dohodek za KV delavce znaša mesečno okoli 15.000,00 din, ža polkvalificirane delavce pa 14.000,00 din.
Kandidati naj vložijo svoje prošnje na najin naslov najkasneje v 15 dneh po objavi tega razpisa.
KRAJEVNA SKUPNOST TITOVO VELENJE
—	ŠMARTNO
IŠČE IZVAJALCA ZA IZGRADNJO:
—	gradbenih del za gradnjo trgovine z bifejem in prostorov KS Titovo Velenje — Šmartno na Šmarški cesti (nad hrastovjem),
—	elektroinstalacij,
—	toplovodne in vodovodnih instalacij,
—	krovskih del in
—	ostalih obrtniških del.
Objekt je pritličen, delno podkleten. Rok izgradnje je predvidoma 6 mesecev. Projekt je na vpogled v prostorih KS, Tavčarjeva 1. Prijave sprejemamo pisno v roku 15 dni po objavi v Našem času na Krajevno skupnost Titovo Velenje — Šmartno — gradbeni odbor, Tavčarjeva 1.
Odpiranje ponudb bo v torek, 5 . 7. 1983 ob 19. uri v prostorih KS, Tavčarjeva 1.
ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, brata in strica
Ilija Vidoviča
iz Šoštanja
se iskreno zahvaljujem za vso nego in lajšanje bolečin dr. Stuparju in sestri Slavki ter sosedom, ki so mi pomagali v najtežjih trenutkih. Zahvala velja tudi govornikom Kojcu, Volku, Strožiču, ravenskim pevsem, godbi Zarja, DO TEŠ, ter duhovniku za
opravljen obred.
Zahvaljujem se vsem, ki ste mu darovali cvetje in vence ter ga spremili v tako velikem
številu na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: žena Justi, brat Nikola^n sestra Marica ter ostalo sorodstvo
fh
ZAHVALA
Ob bridkem spoznanju, da smo se za vedno poslovili od našega dragega očeta, starega očeta, brata
Karla Jana
se iz srca zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom za darovano cvetje, za
izreke sožalja. ko smo ga skupaj.pospremilina njegovi zadnji poti. Iskrena hvala zdravnikom, zdravstvenemu in strežnemu osebju in vsakomur iz Doma za varstvo odraslih Titovo Velenje, ki mu je kakorkoli stal ob strani v res težkih dneh njegove neozdravljive
bolezni.
Zahvala velja tudi pevcem, govornikoma, društvu upokojencev, duhovniku za opravljen obred, še posebej pa REK — DO RLV za izkazano poslednjo pozornost.
Žalujoči vsi, ki so ga imeli radi
ZAHVALA Ob smrti moža. očeta in opa
Viktorja Korena
iz Šoštanja
se zahvaljujemo vsem. ki so se poklonili njegovemu spominu in mu darovali cvetje. Zahvaljujemo se tov. Volku in Primožiču za izrečene lepe besede ob slovesu. Hvala osnovni organizaciji ZB NOV Šoštanj, enaka zahvala tudi dr. Menihu za dolgoletno zdravljenje in družini Javornik za nesebično pomoč v najtežjih trenutkih.
Iskrena hvala vsem!
Žalujoči njegovi!
Mala podružna cerkev sv. Jakoba v Zabrdu pri Velenju doslej ni vzbujala pozornosti. Znano je sicer bilo, da je po svojem izviru še srednjeveška, a to je bilo tudi vse. Nihče ni slutil, da se pod debelim ometom skriva stavba, katere nastanek lahko postavimo še v čas romani-ke. Iz tega časa ni v vsej Savinjski in Šaleški dolini ohranjena niti ena stavba, če pri tem odštejemo starodavni prezbiterij nekdaj romanske cerkve sv. Mohorja in Fortunata v Šoštanju.
Ko so se župnijski urad in krajani odločili, da bodo obnovili zunanjščino cerkve sv. Jakoba, je delo kmalu steklo. Po prvi ugotovitvi spomeniške službe, da pod beleži na stenah ni starih posli-kav, je investitor odstranil dotrajane omete z namenom, da jih zamenja z novimi. Zidava, ki se je pri tem pokazala, je vse presenetila. Cerkvena stavba je zidana iz lepo obdelanih, pravilno kva-drasto oblikovanih klesancev iz peščenjaka in da ima na JZ strani poudarjen klesan vogal, ki naka-
zuje višino posamičnih leg. Tsla desni strani južne stene, le malo pod napuščem. je prišlo na dan polkrožno sklenjeno okence romanske oblike, na zunanji strani visoko 75 in široko 35 cm. ki seje lijakasto ož.ilo proti sredini stene, kjer je bila svetlobna reža visoka le še 49 in široka komaj 15 cm. V reži je bil vstavljen že hudo preperel lesen okvir, ki je dokazoval, da okence nikoli ni bilo zastekleno, ampak vselej odprto, prepuščalo pa je kajpak le malo svetlobe.
Zdaj seje v drugi luči pokazalo tudi okence, ohranjeno na vzhodni stranici prezbiterija. Okence, ki ga je literatura postavljala v gotsko dobo, je v resnici še romansko in sodi k isti prvotni fazi stavbnega razvoja cerkve, kol na novo odkrito okence v južni steni ladje. Odgovor je bilo treba najti le še na vprašanje, kako je mogoče, da takšno okence nastopa v že popolnoma gotsko oblikovanem prezbiteriju, ko je postalo vendar na dlani, da je cerkev dosti starejša. Natančna
preiskava stenje tudi dala zaželene rezultate. Pokazalo se je, da stara romanska ladja z današnjo obliko prezbiterija nima ničesar opraviti. Prezbiterij je šele pozneje, verjetno v 17. stoletju, dobil svojo sedanjo, tristrano sklenjeno obliko, pri tem pa so ohranili nedotaknjeno le njegovo vzhodno steno s starodavnim okencem.
Tu ni mesto, da bi nadrobno razpravljali o stavbni zgodovini Jakobove cerkve, ki je iz svoje dosedanje anonimnosti naenkrat postala stavba, o kateri bo spričo njene starosti in nekaterih historičnih posebnosti- treba reči še nekatero besedo. Dovolj je. če za kratko informacijo povzamemo njene temeljne značilnosti in skušamo rekonstruirati njeno prvotno podobo.
Cerkev je bila od kraja preprosta stavba s pravokotno ladjo in pravokotnim prezbiterijem. Ladja je bila dolga 8.85 m. široka 5.10 m in visoka ok. 4,60 m. Prezbiterij je bil nekoliko ožji od ladje, dolg 2,30 m in približno prav toliko širok. Natančne širine in prvotne višine prezbiterija ni
mogoče ugotoviti, kakor tudi ne, ali je bil prezbiterij v notranjščini obokan ali je imel preprost lesen strop. V ladjo je držal polkrožno sklenjen in na srečo še vedno ohranjen kamniten portal. izklesan iz peščenjaka, visok 2.15 m in širok 85 cm. Svetlobo je cerkev dobivala skozi ohranjeno okence v V steni prezbiterija in skozi domnevno dvoje okenc ali bolje svetlobnih lin v J steni ladje, od katerih pa se je ohranilo le eno, medtem ko Je drugo bržčas izginilo ob pozidavi baročnega okna v tej steni. V tej obliki je stavba predstavljala tipično po-znoromansko podeželsko cerkev iz obdobja zrele romanike, najbrž iz časa ok. 1. 1200. V ta čas
jo opredeljuje predvsem njena plastovita zidava, razen tega pa tudi domneva, da gre za nekdanjo grajsko kapelo gradu Lim-barja — Lilienberga z bližnjega hriba Gradišče, ki je bil porušen enkrat ob koncu srednjega veka. nakar ga niso več pozidali.
Vendar pa cerkvica sv. Jakoba kljub svoji navidezni skromnosti kaže neke posebnosti, ki razodevajo. da jo ni pozidal preprost, neuk podeželski stavbar. Ce si opisani okenci natančneje ogledamo. bomo opazili, daje njuna oblika dokaj nenavadna. Vzhodno okence v prezbiteriju ima izjemno visok usločen zunanji lok. okence v J steni pa je vrezano v steno tako. da zajema največ
svetlobe prav ob zgodnjih jutranjih urah. Navidezne nepravilnosti. ki jih na teh dveh okencih opazimo, torej niso posledica stavbarjevega neznanja, ampak nekega zavestnega hotenja. Ko bo ob priložnosti izdelana natančna analiza vseh proporcev teh okenc in naklonskih kotov, ki določajo njihovo obliko, se bo zatrdno pokazalo, daje starodavni stavbenik preračunal osvetlitev cerkve na določene trenutke dneva: pri tem je nemara celo upošteval vzhajanje sonca na dan. ko praznuje Cerkev praznik sv. Jakoba Starejšega, zavetnika podružnice. Takšne preračunane odmike od »pravilnih« geometričnih oblik srečujemo le pri zelo redkih spomenikih naše romanske arhitekture, vselej pa kažejo, da imamo opravka z mojstrom visokega ranga. ki se je šolal v delavnici z globoko zakoreninjeno tradicijo. Spričo tega pomeni odkritje romanskih arhitekturnih prvin v mali podružnici sv. Jakoba eno najpomembnejših umetnostnih odkritij zadnjih desetletij v Šaleški dolini. Prej neznatna stavba je čez noč dobila značaj in pomen pomembnega arhitekturnega spomenika, ki je v tem času in na tem mestu razložljiv samo z vplivi severnjaškega. natančneje koroškopo-djunskega kulturnega prostora. Ko bo stavba obnovljena in bodo na njej prezentirani vsi novood-kriti arhitekturni elementi, bo velenjsko območje bogatejše za i/jemno spomeniško vrednoto.
Dr. Ivan Stopar
Na tržnici drago, v trgovini ceneje
Dostikrat so izrečene od občanov kritike, daje velenjska tržnica najdražja. Da bi dobili objektivno sliko, je tržna inšpekcija naredila tovrstno primerjavo cen v ponedeljek 6. maja.:
tržnica Celje
tržnica Velenje
Droga Portorož
paradižnik
kumarice
breskve
novi krompir
češnje
PIK Vinkovci
češnje
čebula
kumare
Merx Celje
paradižnik
buče
jagode
jabolka (zlati
delišes)
din/kg 140 80 100 80 100
90 80 80
110 120 150
35
Droga Portorož
PIK Vinkovci
Merx Celje
din/kg 120 70 100 60 140
70 70 78
110
120 150
41
V ponedeljek je bila ponudba bolj slaba na obeh tržnicah. Primerjava dokazuje, da ni niti ena niti druga tržnica bistveno dražja oz. cenejša.
Trgovsko podjetje Merx ima enake maloprodajne cene na celjski tržnici, kjer ima stojnico in v poslovalnici Stan trg Titovo Velenje. Pri tem moramo omeniti, da so imele branjevke na celjski tržnici črešnje po 80 din, domačo solato pa od 80 do 100 din. Tovrstne ponudbe, na dan kontrole, na celjski tržnici ni bilo. Nedvomno so cene na tržnicah previsoke. Ob tem pa se moramo vprašati, kaj so storile naše trgovske organizacije, da bi tudi one prodajale sadje in zelenjavo na tržnici in s tem konkurirale tistim, ki na račun visokih cen ustvarjajo dobičke.
Na velenjsko tržnico bi morali pritegniti več neposrednih kmečkih proizvajalcev, da bi bila ponudba vsaj približno tolikšnakotje po povpraševanje. Povpraševanje po sadju in zelenjavi na tržnici te še vedno veliko, pa čeprav se dobi v trgovinah dostikrat enako blago precej ceneje.
V ponedeljek na velenjski tržnici
Kakšne so cene na Velenjski tržnici in kakšna je njena založenost? To vprašanje nas je vodilo, da smo si v ponedeljek zjutraj izbiro in cene tudi ogledali.
Prvi vtis je bil. da ponedeljekzjutraj ni čas. ko hi na trgu lahko kaj našli. Prodajalci prodajajo blago, ki jim je ostalo od prejšnjega tedna, zato priporočamo gospodinjam, da ob ponedeljkih malo dlje spijo ali pa prej po-siore kaj drugega, na trg pa naj odhite šele okrog 9. ure. Takrat dobe prodajalci sveže sadje in zelenjavo. Res je prav žalostno pogledati oveio solato, petršilj. korenček. ... ki pa ima enako ceno kol tisto, kar pripeljejo kasneje in se li kar samo ponuja.
Najprej smo se ustavili pri stojnici Pik Vinkovci TOZD plantaže Borinci. Čeprav prodajalec še ni imel povsod cen. smo se sporazumeli: jabolka so bile po 60 din. druga vrsta je bil: za polovico nižja, češnje so bile po 120 din. paradižnik prav toliko, za kilo-
gram korenja je bilo potrebno odšteti 144 din, solato 80 din. toliko tudi za kumare, čebulo pa so prodajali po 70 din /a kilogram.
N-ajvečja izbira pa ie bila pri stolnici Droge I OZD Živila Izola. Prodajalca sicer ni bilo. zato smo kar sami prepihih cene. ki so bile enake koi pri >>Borinci h'. lahko pa bi tukaj kupili tudi že letošnjo papriko po 220 din za kilogram. limone po 130 din 'ter prvi letošnji krompir po 60 dm
Pn stojnici Rahmeda Nezira so bile cene nekoliko nižje: zelo lepa jabolka so bila po 50 din. češnje po 100 din in prav toliko tudi paradižnik.
Kmet i/. Galicije jt prodajal češnje po 80 in 100 din. kmetica i:/ Vinske gore pa je na trg prinesla zelo lepo solato, ki jo je prodajala po 60 din. Prav a sreča je. da na domačih vrtovih že raste prva zelenjava. Tisti, ki morajo kupovati samo na trgu. pa si denarnico kaj hitro osuše.
Delavski klub: Neustrezna zunanja ureditev
Gostilna pod gradom: Svetilka in pročelje sta tako kot celoten lokal potrebna boljše podobe
Bife Ograjšek: Velik regrat in polomljene rešetke, nevarna in neprijetna zunanja podoba tega lokala
Kajuhov dom: Razmetani in polomljeni stoli so bili povsod po vrtu
■'	"X-
ne bi bilo odveč, ko bi ta lokal dobil novo podobo.
V malem gostišču na gradu je bilo vse dobro, od tu smo se odpeljali na bazen. Tam seje kar trlo obiskovalcev, kljub temu paje, bilo zadovoljivo urejeno. le na hrano so »pozabili«.
Tudi na Herbersteinu smo bili brez pripomb. V gostišču pri železniški postaji, kije poslovna enota Pod gradom pa so bila tla smetna. niso imeli razkužila, stranišče je bilo neurejeno in cenik nepopoln. Inšpektorji so zopet beležili in kaznovali.
Na koncu smo se ustavili še v Rekovi družbeni prehrani. Tudi tu so bila tla umazana, čeprav je bil lokal skoraj prazen, voda v stranišču je po nepotrebnem odtekala in papirja ni bilo. Natakarje plačal kazen.
To je bilo le nekaj pomankljivosti, ki smo jih tokrat na obhodu zasledili skupno z inšpektorji. Nismo pa ugotavljali. kakšno je stanje v kuhinjah, kjer prav gotovo ne manjka raznih nepravilnosti. To bomo storili na eni od prihodnjih akcij.
Seveda smo tudi mi marsikaj prezrli, predvsem pa nismo ugotavljali tistega, kar poleg prvega vtisa gost najbolj pričakuje, kakšna je postrežba in kakšna je prehrana. Tudi to je zgodba, ki jo danes puščamo ob strani.
Ce na koncu odmislimo vse objektivne težave, s kateremi se gostinci otepajo, vendarle ostane pomembno dejstvo, da bi z malo več dobrega dela, ki ga sedanji zahtevni pogoji gospodarjenja terjajo od vseh nas, uspešneje premagovali težave v tej gospodarski panogi.
In še to. Kazni, ki so jih gostinci morali plačati, so bolj simbolične in premalo boleče, da bi kogarkoli pošteno ranile in zato gotovo ne bodo spremenile vestnosti in prizadevnosti gostinskih delavcev. Ustreznejše notranje rešitve in pravilnejše nagrajevanje po delu bosta prav gotovo učinkovitejši metodi, ki ju je potrebno ka-kovostneje uresničevati.
B. Zakošek
Akcija z inšpektorji
V naših gostinskih lokalih
Turistična sezona se pričenja in tako kot vsako leto bomo na tem področju največ pričakovali od naših gostincev, ki pa so nas doslej prepogosto pustili na cedilu in niso naredili toliko, kot smo si želeli, kot smo od njih pričakovali.
V občini Velenje, ki še zdaleč ni turistična, gostinske usluge niso zadovoljive. »Vedno manj je dobrih gostiln,« bi rekel (ali zapel) Andrej Šifrer in prav bi imel. Prav, ker so le redki lokali, kamor gosta, ki je obiskal tvoj dom z veseljem popelješ, ker veš; da bodo kulinarične sposobnosti kuhinje, dobra postrežba, urejenost in morda še kaj, navdušili tudi zahtevnejši okus.
Tako pa imamo največkrat občutek, kot da je gostincem poleg objektivnih težav zmanjkalo tudi idej in volje in so najbolj srečni, če gostov ni. saj so ti nujno zlo, ki jim zgolj kvarijo že tako naporen dan. Več kot očitno je, da v naši občini v družbenem sektorju na področju gostinstva ni pravega nagrajevanja po delu in da administrativno odmerjanje cen tudi zavira večjo krepitev te dejavnosti.
In tako iz leta v leto ta skromna gostinska ponudba bolj caplja na mestu ter nič več ne zadovoljuje potreb tako številne populacije kot je v naši občini in še posebno v Titovem Velenju.
Gostinci se bolj ali manj upravičeno zgovarjajo na nizke osebne dohodke, skromen prihodek, majhno akumulativno sposobnost. gostje pa ob tem ostajajo slabo postreženi. celovito gostinsko turistično ponudbo pa si morajo poiskati kje drugje.
In tako se brez pravili rešitev, brez vidnih premikov, že lep čas
vrtimo v krogu, kar pa nam ni v korist, prej v veliko škodo.
Marsikakšno gostinsko zmoto in razvado skušajo sicer odpraviti ali vsaj popraviti, inšpektorji, vendar jim to ne uspeva tako, kot si želijo. Nekajkrat smo se jim na njihovih obhodih pridružili tudi novinarji ter njihova mnenja dopolnili z lastnimi ugotovitvami pa tudi to ni bilo dovolj učinkovito, da bi lahko bistveno vplivalo na utečene navade.
Pa vendar, kamen na kamen ..., zato smo se tudi pred štirinajstimi dnevi odločili, da ponovno obiščemo nekaj naših lokalov.
Začeli smo v Šoštanju. Naša prva »žrtev« je bil Kajuhov dom. Nova podoba, ki jo je dobil v zadnjih letih, ga gotovo uvršča v bolj urejene lokale v naši občini. Kljub temu pa brez drobnih pomanjkljivosti tokrat ni šlo. Pred gostiščem primanjkuje košev za smeti, in ker je tu poleg tudi avtobusna postaja, je ulica preveč smetna.
Na stranišču pri umivalnikih ni bilo brisač, manjkali pa sta tudi dve ogledali. V pivnici so bila tla za točilno mizo smetna in mokra in natakarje za ta prekršek plačal kazen. Vrt, kjer so sedeli gostje je bil sicer urjen, venda pa je bil ostali del zelo neurejen. Torej napake, ki bi jih z malo truda zlahka odpravili.
Pri bifeju Ograjšek, ki ga sedaj upravlja gostinsko podjetje Paka, nas je pri vhodu »pričakal« velik regrat. Že davno bi ga morali odstraniti. In kaj smo še ugotovili? Bife še vedno ne nudi hrane, čeprav so inšpektorji to že zahtevali, saj drugače ne sme imeti takšen
naziv. Na stranišču ni bilo papirja, na vrtu, kjer bi lahko prijetno posedeli tudi zvečer, pa ne gorijo luči. Kazen tokrat ni izostala.
Pri Rženu je bilo vse dobro, medtem ko v gostilni pri Janezu ni bilo na ceniku vseji živil, ki jih prodajajo. Tudi tu je bila kazen potrebna. Sicet pa je bil ta lokal eden od tistih, ki so dobro urejeni. Naša naslednja postaja je bilo Pesje.
Najprej smo stopili v bife društva upokojencev Pesje, ki bi moral biti zaprtega tipa. saj nima ustreznega dovoljenja za obratovanje. Pa ni tako. Zato ukrep ne bo izostal.
V Hramu pod gozdom, ki je bil
naša naslednja postaja ni bilo cenika in tudi šank ni bil dovolj čist. Zopet je bilo potrebno kaznovati.
Počasi smo tako prispeli v Titovo Velenje.
Gostilna pod gradom svojo notranjost kaže že z zunanjostjo. Vsaj razmajano svetilko bi lahko zamenjali. V lokalu ni bilo sicer večjih pomanjkljivosti, le celoten vtis ni najprijetnejši in