■ Naslov — Address: — ”li “NOVA DOBA” Gl 17 St. Clair Ave. 1 Cleveland, Ohio. a=== (Tel. Randolph 3889) -~r—U) (NEW; ERA) 'M Samo f>22 članov v obeh oddelkih je J. H. K. .ierlnoti manjkalo konci leta do števila 18,(100. Potrudimo se dosegi to število še ta meso.'! =M URADNO GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE — OFFICIAL ORGAN OF THE SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION. ®ntwed As Second Class Matter April 15th, 1926, at The Post Office at Cleveland, O, Under The Act of March 3rd, 1870. — Acceptance for; mailing at special rate of postane, provided for in Section 1103. Act of October 3rd, 1917, authorized March 18th. 1925. boflO. 9 STEV. 0. CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY, MARCH 2ND, 1927. — SREDA, 2. MARCA, 1927. VOLUME III. LETNIK III. DROBNE VESTI IZ CLEVELANDA ZDRAVSTVO (Piše ilr. Jns. I\ Grahek, vrh ravnik J. S. K Jrilnntr). Glavobol. Glavobol pomeni, da je nekaj napak V sistemu. Mogoče je vzrok glavobolu razuzdano življenje, mogoče je obolel kakšen del telesa. Na vsak način kaže glavobol, da je v telesu nekaj v neredu in to je treba preiskati. Glavobol sam na sebi ni bolezen. Izhaja pa lahko iz raz ličnih vzrokov, kot iz bolnih ušes, od vročnice, revmatizma, sifilisa, vnetega slepiča, sploh skoro od vsake bolezni. Glavobol povzroči tudi kronično za-str upi jen j e t alkoholom, tobak, kava, čaj, slabo zračene delav nice itd. Ker glavobol izhaja iz ene ali druge gori navedenih bolezni, je naša prva dolžnost iznajti odkod izhaja. Za pravilno zdravljenje glavobola moramo zdraviti bolezen, iz katere izhaja, oziroma moramo odpraviti vzroke. Pf-eveč ljudi skuša potolažiti glavobol z različnimi pilulami in praški, toda to ne odpravi vzroka glavobolu in se isti kmalu povrne, in sicer v hujši obliki. Mogoče je treba izčistiti črevesje, mogoče so ledvice prelene. Slaba navada je jemati razne tablete in pilule vsaki dan; to večkrat slabo vpliva na ledvice in na srce, in sčasoma bo tudi oviralo pra-bavo želodca. Vaš glavobol mogoče izhaja od jeter, in če je to slučaj, vam bo zdravnik predpisal nekaj, kar bo pospešilo delovanje istih, in to bo tudi odpravilo vzrok glavobola. Ljudje, ki so podvrženi takozvanemu žolčnemu (bilious) glavobolu, morali bi paziti kaj uživajo. Taki ljudje ai morali zelo zmerno uživati maščobe, meso, sladke testenine in sploh močno hrano, in bi morali jesti več zelenjave. Ce je .potrebno vzeti eno nadaljno dozo odvajalne soli, da se ubranimo zaprtja, naj se to stori. Ljudem, ki mnogo sedijo, zamo-re pomagati gibanje na prostem. V težkih slučajih more biti dobro vzeti eno dozo odvajalne soli enkrat na teden; v milejših slučajih pa eno dozo na vsaka dva tedna. o------------- Predloga za pomoč far-merjem vetirana. Predloga za pomoč farmer-jem, katere namen je bil pomagati poljedelcem nekako v podobnem smislu, kot pomaga visoka carina nekaterim industrijam, je bila sprejeta v obeh zbornicah našega kongresa. Predsednik Coolidge je predloge vetiral, kar pomeni, da ne po-stane zakon, ker nima v kongresu dovolj prijateljev, da bi bila ponovno sprejeta z dve-tretinsko večino, nakar bi postala zakon brez predsednikove ga podpisa. Proti registraciji inozemcev. Organizacija, ki se bori proti nameravani postavi o prisiljeni registraciji inozemcev, znana pod imenom “Cleveland Council Protection Foreign Born Work-srs,” namerava sklicati v nedeljo 13. marca velik protestni shod. Kot govorniki nastopijo kongresniki, časnikarji, koncil-mani in druge vplivne osebe. Ustaši streljali na vlak. Ustaši v Nicaragui so streljali na vlak, v katerem so se vozili ameriški mornarji. Ranjen ni bil nihče. 1 „ rwdeljek 28. februarja stVečer zbrali so se zastopniki il* 0Venskega Narodnega Doma P ’azn>h kulturnih organizacij ral '*evelandu, da ukrenejo vse nT 1 e^no glede razstave slik na-rga r°iaka H. G. Perusheka iz ^■anstona, jjj Sestavljen je 1 °dbor, z raznimi odseki, ki V0(kl vso akcijo. Predsedni-*?-vl-ševalnega odbora je T. določen Janko N. Rogelj, >ia'jJnik.om Ludwik Medvešek in "iaiajnikom John Gornik. Zornika sta Rudolf Perdan Mihajlovich. V publi-P® i odsek so imenovani iired-y ^1 vseh slovenskih listov v -"Sv e'an<^u’ dalje poročevalci za Sr hrvatske, srbske in J-, eške liste in za slovenske : 6 izven Clevelanda. Sestav- sko1 ve^ drbgih od- °v- Razstava se otvori dne ■ fiiarca v veliki dvorani Slo-j18 ega Narodnega Doma v L andu in bo trajala do 26. lik*0'1 ^azstavljenih bo 95 jjv' Obširnejše o tem prihod- minulem predpustu imeli F v. Clevelandu najmanj sto f lenih veselic in maškarad. . ‘( Pust so zaključile na pust-L,Večer kar tri maškarade: “4ev vršeča se v obeh dvora-I ^'ovenskega Narodnega I,a V Clevelandu; maškarad- Jj. /‘Odseka Naprednih ' to/. ^^venskega Delavskega [ > a v Collinwoodu; maška- ] , veselica Slovenskega Do- r‘l na Holmes Ave. v Collin- t«j!0odu. 'ijv || nedeljo 6. marca obhajali lin ^r**e^nico otvoritve Slo- vega Narodnega Doma v |L. e ar|du s koncertom in igro. ;q C ° ^em na drugi strani. ;tj u*10dnje predavanje, kate-.^it.r!redi Slovenska Narodna \ !1i1Ca V Clevelandu, vršilo se ~ \ Unlat V di'ugi polovici mar-ii,0 ledaval bo naš slovenski 11 | 1 H. G. Perushek. L,o***0 27. februarja vpri--'fv-i * dramatično društvo y °ankar” dramo “Saloma” dvakrat, to je popoldne -č-. Udeležba je bila prav | ',na pri obeh vprizoritvah. K *" I !- Letrto Predavanje, katero je j e^;ka'Narodna Čitalnica v E £*** pr^redila v tej sezo-Jn j ^bruarja zvečer, se je ikt M|^ako ^°bro kot smo pri-jv.^aH pa še bolje. Pre-w M 16 na8 Šebenik in pes- in.s]--1 ^Van ^orman 0 sl°" il! w knjigi, o naših pisate- 1 iv r ^esn’kih. Na prav lep lv. ? ,uden način nam je pre-)j ,!°^rtal početek in razilo USe^a slovstva, naše litera L Začetnik jej je bil Pri-L /'ubar, ki je želeč širiti Ud T dn^zern rned kmetskim liit V°m’ *Z(kd prve slovenske herr' n^m -ie predavatelj |2vitJal.druge, ki so se trudili > v l m °bbkovati slovenšči-( je J*Zevni jezik. Ustavil 'tilu !ieVeda Pri Josipu Jurčiču u • nas(nnu najpoljudnejše-ev«Satelju’ Potem pri Trdini Nk • Stritar-l'u' Tavčarju, U’ ^‘nžgarju itd. Posebno Lnar« je opisal dela našega | bil n<2ga ^vana Cankarja, ki H ( na našem literarnem po-• aj" Posebnega. Potem i Y'K' Postavil naše pesnike, °' ki je oral ledino ' >alie na 2. strani) h VRTNARSKI NASVETI Nič ni lepšega kot lepa zelena trata pri hiši ali okoli hiše. Posadite okoli hiše najlepših cvetlic, ako ni vsaj nekaj trate, manjka jim takorekoč obleke. Trava zahteva za dobro rast primerno gnojno zemljo, solnca in vode. V tem se ne loči mnogo od drugih rastlin. Ako je lanska trata še prilično zarast-la, pognojimo ji zdaj s presejano gnojno zemljo, lesnim pepelom ali sajami. Kjer je zemlja nekolika kisla in močvirna, posebno koristi apno in lesni pepel. Slabo, plešasto trato je najbolje prekopati in na novo posejati. Pri tem jo dobro zejnljo pognojiti, toda na s svežim gnojem; rabi naj se pre-gnit gnoj, kupljen ovčji gnoj, koščena moka itd. Zemlja se z grabljami lepe poravna, nato pa potlači z desko, da bo ravna kot miza. Na to se potrosi travino seme. Vmes je priporočljivo vsejati nekaj ječmena, da bo trata prej zelena. Na seme se natrosi presejane prsti in zopet dobro pritisne z desko. Ce le vreme dopušča, naj se trava poseje že ta mesec, da dobi pred p<5letno vročino še dovolj vlage in se dobro vkorenini. Kadar kupujete travino seme, povejte za kakšno lego in zemljo ga rabite. Prodajalec vam bo vede) dati pravo vrsto. So gotove travine mešanice, ki se obnesejo na suhi in peščeni zemlji, druge na teški in vlažni in ne katere tudi prilično v senci. Priporočljivo je posejati zdaj že tudi sladki grah (sweet peas). Nekateri ga sadijo že \ jeseni in navadno z dobrim uspehom. Sladki grah naj se posadi na solnčnem prostoru, ob kakšnih ograji ali steni. Izkoplje naj se precej globok jarek v dno katerega naj se vrže nekaj koruznih stebel, ali kaj podobnega, da voda odteka, nate zemlje, potem dobro pregnitega gnoja in zopet zemlje. Seme graha naj se posadi približne palec globoko, potem se prekc tega vrže listja, suhega gnoja ali kaj podobnega. To se odstrani, ko se ni več bati hude slane. Grahovo seme se pod te odejo dobro zakorenini in rast' line se hitro razvijajo, ko nastopi, gorko vreme. Zgodaj posajeni sladki grah bo mnoge prej cvetel, kot oni, ki ga posadimo šele ko se zemlja popol noma ogreje. Ce hočemo, da bo sladki grah imel mnogo lepega cvetja, mora dobiti gnojno zemljo, kar najbolj solnčno lego in dovolj vode o---------------------- Ameriška letalca ponesrečila. V Buenos Aires, Argentina, sta smrtno ponesrečila ameriška letalca, kapitan C. F. Wool-sey iz Michigana in poročnik J E. Benton iz Calif orni je. Nesreča se je zgodila, ko sta dva letala v poletu trčila skupaj. Vojaške in civilne oblasti \ Buenos Aires in neštevilne množice ljudstva so izkazale ponesrečenim panameriškim leta' cem zadnjo čast. Hrast rodi kostanje. Blizu mesta .Jackson, California, je pred par leti neki W. J. Lane poskušal cepiti kostanj na beli hrast. Poskus se je obnesel, in drevo rodi fine vrste kostanj že dve leti. Na hrast cepljenega kostanja se dozdaj ni prijela nobena bolezen, ki se rade pojavijo na navadnih kostanjevih drevesih. 0 ZMAJIH IN VOLKODLAKIH —t Skoro vsa ljudstva . imajo pravljice o zmajih in volkodlakih. Zmaji so Ijile ogromne, velikanskim kuščarjem podobne pošasti, ki so letale po zraku, volkodlaki pa sol bili nekaki grozni divji možje, ki so odnašali neposlušne f otroke, jih spekli in požrli. §Do novejših časov smo smatrali vse take pravljice za plod domišljije, namenjene le za strašenje porednih otrok. Znanpst pa nam zdaj pravi, da so imele te pravljice resnično podlago. Izkopanine so dokazale, da so v davnih časih ris živeli na zemlji velikanski kuščarji, ki so letali po zraku in spomin na te pošasti se je ohranil v ustnem izročilu v pravljicah. Njih potomci ali sorodniki so različni, primeroma mali kuščarji, ki še danes žive v raznih delih sveta, in izmed katerih iihajo še dandanes nekateri neke vrste peruti za letanje po zraku. Ogromni leteči zmaji so 'že davno izumrli, najdejo pa’ se njihova okostja in spomin nanje se je ohranil v pravljicah stotisoče let. Novejša znanost nam zdaj pripoveduje, da so nekdaj živeli tudi grozni divji ljudje ali volkodlaki, o katerih govore pravljice. Večkrat smo že čitali o takozvanem niederthalskem človeku, katerega črepinjo so svo-ječasno našli raziskovalci pri vasici Niederthal v Prusiji. Pozneje so učenjaki' mšli še več podobnih lobanj iii okostij v različnih delih sveta, in njih mnenje je, da so ta okostja ostanki nekdanjih napol-ljudi, katere pravljice označujejo kot volkodlake. Ti volkodlaki so živeli približno pred pol milijona leti, ob času takozvanega jamskega človeka. Podobni so bili skoro bolj gorilam kot ljudem, močni, dasi ne tako kot pripovedujejo pravljice, nizkega čela, velikih naprej štrlečih ust, močnih zob, vdrtih oči in potlačenega nosa, najbrže z dlako pbraščenega života in nizke inteligence. Vsekakor so ti davni napol ljudje že znali rabiti ogenj, kar jih je vzdigalo nad opice. Znanost nam pravi, da so prišli predniki teh volkodlakov v Evropo iz Azije, kjer se sodi, da je bil početek človeškega rodu. Znanstveniki sodijo, da so bili ti prvi naselniki sedanje Evrope nekaki izmečki tedanjega človeštva, ki so bili tako surovi in propali, da niso mogli izhajati s tedanjo človeško družbo, četudi je bila še silno primitivna, in so bili vsled tega prisiljeni pobegniti v evropske divjine. Tam so se razmnožili in se preživljali z divjimi sadeži in divjačino, katero so mogli ujeti. Poznali so ogenj, toda nikakega orožja razen gorjače, morda v ognju priostrene in močne kosti kakšne zverine. Živeli niso v družbi, ampak posamezno, to je vsaka družina zase. V okrožju, kjer je gospodaril en volkodlak, ni bilo prostora za druzega. Polagoma, morda stoletja pozneje, začeli so prihajati polagoma v sedanjo Evropo drugi, inteligentnejši naseljenci. Ti bo prihajali v večjih skupinah in so živeli v rodovih. Nastanili so se v primernih votlinah, poznali so ogenj, na katerem so pekli divjačino in pri katerem so se greli v mrzlem vremenu, rabili so kamenite sekire in lovili divjačino s sulicami in pši- (Dalje na 2. strani) PRAVICA SEKIRE IN DRŽAVE IZ NAŠIH KRAJEV ONSTRAN MORJA VSAK PO SVOJE Gozd, ki spada med najlepše v državi Californiji, padel bo v : doglednem času pod sekirami i drvarjev, ako tega ne preprečijo državne postave. Dotični i gozd je do zadnjega časa lasto- i val lesni magnat Whiteside \ Duluthu, pred kratkim pa ga je prodal neki lesni družbi za dva milijona dolarjev. Prodani kos sveta meri 12,000 akrov in je poraščen z najlepšim “rdečim lesom” (redwood), kar ga premore svet. Lesna družba, ki je gozd-kupila, hoče ga se-veda trgovsko izrabiti, in delajo se že priprave za uničenje teh veličastnih tisočletnih drevesnih velikanov. Save-the-Redwoods liga je pridno na delu, da to opustošenje prepreči. Poskusila je od lesne družbe kupiti dotični gozd in ga ohraniti za bodoče generacije kot narodni park, toda lesni magnati se ne podajo, ker nedvomno upajo na velik dobi-: ček. Omenjeni ligi zdaj ni pre-j ostajalo druzega, kot da bo dcušala v državni legislaturi izposlovati postave, glasom katerih se bo lahko vse večje “red- j wood” gozdove proglasilo za! Iržavne ali narodne parke. Njih lastnikom bo seveda tre-ba odšteti primerno odškodnino, toda nobena svota ni prevelika v svrho, da se ohrani ta kras pacifičnega obrežja: Sicer je v Californiji že več državnih J gozdnih rezervacij, kot na pri- j mer: Mariposa Grove, Muir I Woods;' Pf'Ste Redwood Park in [ drugi. Liga za ohra.iitev ‘red-' wood” dreves pa skuša na vsak j način rešiti tudi prej omenjeni gozd, imenovan Calaveras Grove, pred drvarsko sekiro. Redwood gozdovi so ponos Californije in pacifične obali ?ploh. Omenjeno drevje je najstarejše na svetu, in ga sploh ni j najti nikjer drugje na sveti^. j Te vrste drevje je rastlo na j zemlji pred milijoni let in paci-fično obrežje ima edine direktne potomce davnega rastlinstva. Redwood drevje je podobno nekakim jelkam ali smrekam, je jako trdoživo in skoro nikdar ne segnije. Les je lep, lahek, gladek in rdečkast, kar odgovarja za ime redwood. Drevesa zrastejo po več sto čevljev visoko in nekatera merijo do 30 čevljev v premeru. Tisoči turistov so že občudovali ta veličastna drevesa, ki stoje tam že tisočletja, ki so bila že stara, ko je bil rimljanski Rim še mlad. Predno se je začelo krščanstvo so ta ponosna drevesa že zrla v sinje valove Pacifika. Redwood gozdovi so ponos naše pacifične obali, živi spomeniki davno minulih stoletij in tisočletij, zato je pravilno, da se jih ohrani še bodočim rodovom. Kdor je kdaj hodil ali se vozil skozi te gozdove, ne bo nikdar pozabil njih krasote in tihega veličanstva. o------------- Štrajk premogarjev? Zastopniki organiziranih premogarjev in operatorjev so zborovali v mestu Miami, Fla., od 14. do 23. februarja, v svrho sklenitve nove pogodbe med premogarsko unijo United Mine Workers in premogarskimi družbami. Ker obe stranki niste mogli priti do sporazuma, so se pogajanja pretrgala. Kdaj se obnove, ni znano. Ako ne pride pravočasno do sporazuma, bodo primorani premogarji za-štrajkati s 1. aprilom. Dne 9. februarja je poteklo^ sto let, kar se je na Zvabeku,! župnija Sv. Tomaž pri Veliki Nedelji 9. februarja, 1827 naro-dil Božidar Raič, poznejši goreči buditelj in voditelj naroda, izboren ljudski govornik in iskren rodoljub slovenski. Zaslužnemu možu namerava “Zgodovinsko društvo” v Mariboru postaviti ob stoletnici vsaj j skromno spominsko ploščo, na i njegovi rojstni hiši. Sodni stol je v Ogulinu pred nedavnim obsodil reškega fa- j šista in tramvajskega konduk-terja Petra Vidalija na dva meseca zapora, ker je dne 15. januarja prišel na most Sušak-Reka ter stražniku, ki je zahteval prehodno karto, pokazal fa-šistovski znak, češ pred tem znakom se trese cela Italija pa tudi Jugoslavija. Državni prav-dnik je vložil priziv zaradi preblago odmerjene kazni. V zadnjih dneh se je iz Brazilije vrnila večja skupina jugoslovanskih izseljencev, večinoma Dalmatincev, ki pripovedujejo o veliki bedi naših ljudi, ki so v Braziliji večjim delom zaposljeni na plantažah kave. Brazilijske oblasti so zvabile jugoslovanske ljudi z obljubo, da dobe zemljo, hiše in orodje. Pozneje pa se je postopalo z njimi kot s sužnji. Sedaj se vračajo v domovino s pomočjo jugoslovanskih konzu* latov. ' - ' Pri Škratu v Trbovljah je bil aretiran zaradi nasilja Aloj? Černe. Ko so ga orožnika vklenjenega peljala proti Vodam, se je pri Volaju vsedel na cesto in se ni dal premakniti z mesta. Orožnika sta morala poslati pc I avtomobil, s katerim sta ga od peljala v zapore orožniške postaje, odtod pa z vlakom v sod ne zapore v Laško. I ' _____ V selu Latkoviču v kolubar-skem okrožju je bil zemljorad-nik Lučič dolžan posestniku Mi-lutinu Perišiču 25,000 dinarjev Ko je prišel te dni Perišič k Lučiču po denar, je dolžnik svo jega upnika opijarfil ter ga potem, ko ga je spremil prekc nekega potoka, s kladivom udaril po glavi in vrgel v potok, kjer je nesrečni upnik utoni' Lučič je bil aretiran. o------------- Coolidge si je nakopal sovražnike. Nicholas Murray Butler predsednik Columbia univerze trdi, da bo narod predsedniki Coolidgea -kaznoval zato, ker j< vetiral predlogo za pomoč far merjem, s tem, da ne bo ve< volil zanj in njegovo stranko Po njegovem mnenju tudi ves srednji zapad želi odpravo Vol steadove postave in vpeljavi canadskega sistema za regula cijo opojnih pijač. Najdražji biser. Neki nabiralec biserov je na I šel v avstralskih vodah tako le J in velik biser, da je bil proda; i za 80 tisoč dolarjev. i ____________ 1 Protiklanska postava. ) Legislatura države North Ca j rolina je sprejela postavo, gla ; som katere so prepovedane vs , organizacije, člani katerih na - stopajo maskirani. S tem s prizadeti Ku-Klux-klani. Zvezni kongres odide jutri na počitnice. Je pa tudi že ".krajni čas, kajti naši dični zastopniki so tako utrujeni in izmučeni, da ne morejo več pri-jostovati sejam. V noči od 22. na 23. februarja so senatorji skoro vso noč sejali. To se pravi, da je par filibuster jev govorilo, poslušalci pa so nekaj Sasa zdehali, nakar so se drugi m drugim izmuzali v svoje wig-vvame. Ko je zbornični predsednik opazil, da ni kvoruma, izdal je warant, da se odsotne senatorje izvleče iz postelj in privede k seji. Tudi pri naših podpornih društvih bi dostikrat potrebovali zaporna povelja, da bi privlekli dovolj članov na sejo. Seveda bi bilo treba organizirati tudi tandarje in društveno milico. ❖ V Chicagu so imeli pred nekaj dnevi primarne volitve, in čudo prečudno: niti enkrat niso zaregljale strojne puške. Volitve so potekle nenavadno mirno in dostojno. Samo enega državljana so skoro do smrti pretepli, in enega sodnika in dva strankina zastopnika so ugrabili bašibuzoki in jih odnesli v džungle. % Te dni so suhaški agenti iz vasice Fairview ustavili v Clevelandu nekega Zander ja in hoteli preiskati njegov avtomobil. Mož pa je suhačem pomolil revolver pod nos in poklal rž‘erto. ki se' je z njim vozila, po policijsko patruljo. Ko se je žena s policaji vrnila, je Zander dovolil, da se avtomobil preišče. Apostoli sv. Volsteada niso našli druzega kot škatljo vkuhanih klobasic. Hot dogs! * Iz naših južnih držav prihaja poročilo, da se tam branijo omiljenja prohibicije, to pa iz vzroka, da se jih ne bo ponujalo z lahkimi vini in pivom zdaj, ko so se po osmih letih prohibicije baš privadili piti močno koruzno žganje. # V Parizu so ženske začele nositi klobuke, ki se ponoči svetijo. Bo že res, da je v Franciji veliko pomanjkanje moških, če so jih ponočne vešče začele loviti na tak način. Da jih je videl naš pesnik Gregorčič, bi jim gotovo ponovil tisto: “Oj vešče, ve plamano-ješče, ki vabite ljudi v tolmun, ve zvabite pač vanj nevešče, a všel vam je vbiralec strun!” * Ker že ravno omenjam nesmrtnega pesnika Gregorčiča, 1 naj opozorim čitatelje na njegovo krasno pesem “V pepelnič-; ni noči,” ki je priobčena v tej izdaji. Lepših biserov ima slo-: venska poezija le malo. Vsi ' nedvomno tudi želimo, da bi se *• preroške besede pesnika izpolnile tudi nad tistim delom na-’ šega naroda, iz katerega je izšel Simon Gregorčič, da bi tudi zatiranim našim bratom v Julijski Krajini zasijal vstajenja dan. * George Washington je bil velik državnik ir vojskovodja, toda nikoli nismo Čifali, da bi bil upal poslati ameriške mornarje v Centralno Ameriko. Ta čast je bila prihranjena našemu državnemu tajniku Kel-. loggu. * e V Genevi se je zgodilo, da je 0 tamkajšni škof zapustil karo (Dalje na 2. strani) “JV0*1)0, Doba99 GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE Lastnina Jugoslovanske Katoliške Jednote. IZHAJA VSAKO SREDO. Cene oglasov po dogovoru Naročnina sa člane $0.72 letno; za nečlane $1.50, za inozemstvo $2.00 OFFICIAL ORGAN of the SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION, Inc., Ely, Minn Owned and Published by the South Slavonic Catholic Union, Inc ISSUED EVERY WEDNESDAY Subscription for members $0.72 per year; non-members $1.50 per yen'- Advertising rates on agreement NOVA DOBA, Naslov za vse, kar se tiče lista: 6117 St. Clair Ave. Cleveland, O. Volume III. 83 NO. 9. KOLIKO NAPREDKA BO LETOS? V preteklem letu napredovali smo pri JSKJ za nad 1200 članov in 15 novih društev. Kako bomo napredovali v tem letu? Sobrat Mladič, predsednik glavnega nadzornega odbora, je na jako lep način opisal v novoletni izdaji Nove Dobe, kaj vse bi se dalo lahko storiti za korist in napredek Jugoslovanske katoliške jednote, in kdorkoli je čital njegove “Novoletne misli,” mora priznati, da so njegove sugestije ne samo priporočljive, ampak tudi praktično izvedljive. Pri naši jednoti, kakor tudi pri drugih jednotah, je ve liko članov in članic, ki so vedno na kampanji, ki ob vsaki priliki agitirajo za jednoto in ki imajo vedno tudi dober vspeh, še več pa je takih članov in članic, ki se kampanje prehitro naveličajo. Vprašajte vspešnega in agilnega organizatorja in povedal Vam bo, da tudi njemu ni tako lahko pridobivati novih članov, ker ima pa dobro voljo, in ker mu je organizacija pri srcu, ne izgubi poguma, marveč vstraja pri svojem delu, dokler ni končno dosegel svojega cilja. Vprašajmo se torej, kaj smo Ml napravili dobrega za jednoto v pretečenem letu in kaj zamoremo napraviti za našo organizacijo v tem letu? Ako smatramo našo jednoto za dobro in koristno organizacijo, ako nam ugaja pravo bratsko razpoloženje, ki vlada med njenim članstvom, ako odobravamo njeno nepristranost in tolerantnost v vseh verskih in političnih vprašanjih, potem je naša dolžnost to z DELOM dokazati. Organizacija mora biti dobra RADI NAS VSEH, ne samo radi nekaterih. Mi se ne smemo naslanjati vedno na drugega, mi moramo delati vsi. Ako se bomo stvari resno oprijeli, bomo takoj videli, kje in kake so prilike za agitacijo. Večkrat sedimo v krogu svojih dobrih in poštenih prijateljev, razpravljamo o različnih stvareh, tudi o jednotah, in še na misel nam ne pride, da bi skušali tega ali onega prijatelja dobiti za organizacijo. Jednoto bomo sicer pohvalili, da je dobra in da izvrstno napreduje, pomislili pa ne bomo, koliko smo sami pripomogli k njenemu napredku. Naša dolžnost je, da vporabimo vsako priložnost v svr-I10 agitacije za novo članstvo. Kadar prideš v krog svojih dobrih tovarišev, ne pozabi, da je primeren predmet za razpravo tudi JSKJ. Tvoji prijatelji mogoče ne vedo, kaka je naša organizacija, kako demokratična so njena pravila, kako stroga je njena nepristranost v političnih in verskih stvareh in kako tolerantna je v tem oziru, kako točno, vestno in pošteno je njeno poslovanje in v kaki zadovoljščini in slogi živi njeno članstvo. Tvoji prijatelji mogoče tudi ne vedo, koliko in kake podpore so deležni člani JSKJ in da je ta jed-nota skoraj edina jugoslovanska podporna organizacija v Ameriki, ki temelji izključno samo na principih pravega fra-ternalizma in ki širi, deluje in živi v teni duhu. Ako boš svoje prijatelje seznanil z vsemi temi dejstvi, ako boš ohranil dobro voljo in se trdno držal dela, potem ni dvoma, da jih boš končno pridobil k jednoti. Isto velja glede novih društev. V zapisniku letne seje Glavnega odbora smo čitali, da je pristopnina k jednoti tudi v tem letu prosta. Zraven tega je Glavni odbor tudi zvišal posebno nagrado za vstanovitev novih društev od 15 na 25 dolarjev, in k temu se še prišteje običajna provizija dveh dolarjev za vsakega člana, do katerih je organizator v smislu pravil opravičen. Mi imamo veliko članov, ki živijo v krajih, kjer še ni našega društva. Taki člani v takih naselbinah imajo letos krasno priliko pokazati svojo dobro voljo in ljubezen do svoje organizacije. Z osmimi člani lahko vstanovijo novo krajevno postajo v svoji koloniji' in ako rabijo pri tem kake posebne pomoči, naj se obrnejo na glavni urad jednote. Z novimi društvi se širi delokrog jednote, in s povečanjem delokroga jednote, postaja tudi jednota večja in močnejša. Mi imamo isto pravico delovati za večjo in močnejšo jednoto, kot drugi, ni to samo naša pravica, ampak tudi dolžnost naša je, da sleherni izmed nas po svoji moči prispeva k rasti in napredku jednote. Ne bodimo indiferentni, marveč oprimimo se dela resno in krepko, da bo naš vspeh koncem tega leta še boljši od prejšnjega. Sobrate krajevne uradnike prosim, da prečitajo ta moj dopis pri svojih mesečnih sejah in da o tej Važni stvari razpravljajo. Vsako krajevno društvo bi se naj podvizalo pridobiti gotovo število novih članov v tem letu, in vsak član je dolžan pomagati društvu k izpolnitvi te obljube. Ako je kakemu članu znano, da bi se v sosedni naselbini zamoglo vstanoviti novo društvo za našo jednoto, naj to sporoči pri seji svojega društva, krajevni uradniki naj pa o tem obvestijo glavni urad jednote. Nobene prilike ne smemo zamuditi, in ako bomo vedno na vidiku, vedno pripravljeni izkoristiti vsako priložnost, potem nam bodo dobri vspeh zagotovljeni V nadi, da boste cenjeni bratje in sestre vpoštevali ta moj nasvet, beležim z bratskim pozdravom, Anton Zbašnik, glavni predsednik JSKJ. TRETJA OBLETNICA SLOV. NAR. DOMA V CLEVELAND, O. NARODNI PRAZNIK CLEVE LANDSKIH SLOVENCEV Slovesen dan naš rod prosljavlja, slovenski Dom srčno pozdravlja; čez tujo plan na6 spev odmeva in svetu smelo razodeva, da rod slovenski še živi in verno jezik svoj časti Ivan Zorman. Tako vzvišeno poje naš slovenski pesnik v Clevelandu, tako čuti naš narod v svoji narodni zavesti in ponosu. Vsako leto pohiti naš narod v svoje lastno svetišče, vsako leto se raduje in utrjuje mogočno za-upanje, da je vreden samega sebe in dragocenih del, ki stoje kot živa priča, da smo kulturen in samozaveden narod na ameriških tleh. Misel na naš Slovenski Narodni Dom nas veže v močno falango, ki se veča in širi preko vseh drugih skupin in malih razlik, ki obstojajo med nami. Dom je narodovi? lastnina, Dom je dedovina naših idej in dolgotrajnega dela. Dom je blagovestje vsem onim, ka terim naseda v srce bolestno do motožje. V nedeljo 6. marca je zopet naš narodni praznik, zopet so zbira ta dan naša pesem, dramatika, Sokolstvo in glazbena umetnost v svojem narodnem i hramu. Popoldan ob 2. uri se prične koncert, katerega otvori predsednik Slovenskega Narodnega Doma s kratkim nagovorom. Za njim sledi slovenski mladinski orkester, nato zapoje mala Elma Zupanc, potem pev ski zbor “Zvon,” plešete dvoj čki Podpadec, poje zopet pevsko društvo “Cvet,” nato Mis? Jennie Sterle, Miss Mary Gril) in pevsko društvo “Edinost.” Sledi deset minut odmora. Po odmoru nastopi Barbičev orkester, pevsko društvo “Lira,” Mr. L. Belle, pevsko društvo ‘Jadran,” Josie Sintič, sestre Danica in Ema Oblak, potem godba Mr. Anton Eppich in j Miss Irma Kalan, zapoje Mr. i Primož Kogoj —“Mornar,” a ; koncert zaključi pevsko dru štvo “Zarja.” Vstopnina h koncertu sploš na — samo 50 centov. Zvečer se nadaljuje proslava, pričetek točno ob 7:30 zvečer. Nastopijo Sokolice v prostih vajah ter Sokoli na orodju. Med točkami nastopita v kupletu ‘Prešernova železna cesta,” Mr. Anton Eppich in Mrs. Emilija Švigelj. Na klavir spremlja Miss Anica Eršte-tova. Nato sledi dramatična slika “Kmečka osveta.” Igra dramatično društvo “Ivan Cankar.” Dramatično društvo “Triglav” vprizo-ri komedijo v enem dejanju '‘Ponesrečen načrt.” Vstopnina splošna — zopel samo 50 centov. Otroci do 12 leta prosti pri obeh predstavah. Tako, dragi mi Slovenci in Slovenke, odnosno Jugoslovani, to je dan narodnega slavlja in priznanja, da se zavedamo svojega jezika in svojega postanka, svojega dela in skupnih vezi, ki so utrjevale v naši krvi dolga stoletja. Zato le v hram, ki je prostran, zato le na plan, da živ bo dan, slovenske krvi in veselih obrazov. Janko N. Rogelj, pomožni tajnik S. N. D. o------------ Hiša na meji. Državna meja ne pomeni nič za Mr. in Mrs. Dwight Charles, kajti hiša omenjene dvojice je postavljena tako, da je stoji polovico v državi Maine, druga polovica pa v New Hampshire. Pri jedi sedi Mr. Charles v Maine, Mrs. Charles pa na nasprotni stranj mize v državi New Hampshire, in kavo nataka hišna gospodinja svo.je-] mu soprogu kar preko državne meje. Poprava Fordov. Iz Detroita prihaja poročilo, da je avtomobilski magnat Ford otvoril tam posebno tovarno, ki se bo bavila samo s popravljanjem rabljenih Ford-avtomobilov. O ZMAJIH IN VOLKODLAKIH (Nadaljevanje iz 1. strani) cami. Znali so izdelovati že na-kake posode in oblačili so se v kože. Bili so neprimerno bolj inteligentni kot volkodlaki, zato so se tudi za zimo in “deževne dni” že znali primerno preskrbeti s kurivom in živežem. In zdaj se je začel boj .na življenje in smrt med temi našimi predniki, jamskimi ljudmi, in volkodlaki. Naši davni predniki so kmalu spoznali, da so jim volkodlaki bolj nevarni kot tigri in jamski medvedi in vsa ostala zverina. Volkodlaki so bili, kljub svoji nizki inteligenci, toliko pametni, da niso napadali za tiste čase dobro oboroženih skupin jamskih ljudi, pač pa so napadali posameznike iz skrivališča, ali še rajše so odnašali otroke, ki so se oddaljili od taborišč, in jih v svojih votlinah spekli in pojedli. Volkodlaki so prežali na otroke in jih kradli enostavno zaradi hrane. Tudi jamski ljudje so bili še ljudožrci, toda bolj iz verskih nagibov kot zaradi hrane. To pa velja tudi za divjake in lju-dožrce današnjih dni. Volkodlaki so tudi ropali pasti jamskega človeka, odnašali zaloge spravljenega mesa in drugih živil, nevarni so bili posameznim lovcem, katere so napadali iz zasede, najrajši pa so seveda odnašali otroke in mlade dečke in deklice, ki so biii tiste čase ravno tako lahkomiš-Ijeni in neposlušni kot dandanes. V tihi noči, ko se je družina jamskega človeka grela v domači votlini pri ognju, s katerim je ob enem odganjala divje zveri, je nedvomno mnogokrat prišel volkodlak, zgrabil otroka in izginil z njim v goščavi. Družina je videla le ogromno roko in mogoče divje zaraščen obraz volkodlaka, in to je bilo dovolj za začetek strahovitih pravljic. Kakšen napol dorasel fantič je morda volkodlaku tudi ušel iz njegovega brloga, pa je vr-nivši se k svoji družini imel dovolj povedati o groznem divjem možu. Ni dvoma, da so jamski ljudje, ki so bili za tiste čase dosti inteligentni, smatrali volkodlaka za svojega najhujšega sovražnika. Marsikaterega so nedvomno pokončali posebno v zimskem času, ko je vsled gladu postal drzen. Volkodlak namreč ni bil toliko pameten, da bi si nabral zalogo živil za zimo. Jamski ljudje so bili preskrbljeni za zimo, živeli so v večjih skupinah in bili primeroma dobro oboroženi. Tako je volkodlak moral podleči v vsakem odprtem boju. Na tak način je bil rod volkodlakov iztrebljen pred mnogimi tisočletji in ni zapustil nikakih naslednikov. Ostal pa je spomin na to strahotno bitje dolga stotisočletja v ustnem izročilu, oziroma v pravljicah. Znanost nam kaže in pravi, da imajo pravljice o letečih zmajih in volkodlakih resnično podlago. — o—----------- VESTI IZ CLEVELANDA (Nadaljevanje iz 1. strani) na tem polju, pa vse do Otona Župančiča, ki še vedno aktivno služi domovini. Razume se, da se je pomudil tudi pri nesmrtnem Prešernu, Gregorčiču, Ketteju in drugih. Na poljuden način je predavatelj karaktizi-ral dela posameznih pisateljev in pesnikov, in navajal nekatere njih proizvode. Pred zaključkom je pozival navzoče, naj se pridno poslužujejo duševne hrane, ki nam jo nudi naša literatura, ker to nas bo duševno vzdignilo in blažilo. Povdarjal je, da se nam tudi v naši novi domovini ni treba sramovati, da smo Slovenci, kajti naš mali narod ima, svojemu številu primerno, toliko ali pa še več velikih mož, kot drugi večji narodi. Ameriški narod sestoji iz naseljencev in njih potomcev, in tudi Slovenci nismo prišli praznih rok v to deželo. Prinesli smo našo nadarjenost, pridnost, varčnost, gostoljubnost, smisel za lepoto in poštenost. S tem pomagamo in bomo pomagali k blagostanju in veličini te dežele. Poznajmo se in cenimo sami sebe, pa nas bodo spoštovali in cenili tudi drugi. Mr. Zorman je dober govornik, in znal je predmet, katerega si je izbral, obdelovati tako zanimivo, da je bila pozornost poslušalcev ves čas napeta. Dolgotrajno in navdušeno ploskanje je predavatelju pokazalo, kako hvaležni smo mu bili za lep duševni užitek. Predsednik Slovenske Narodne Čitalnice, J. N. Rogelj, se je nato v lepih besedah zahvalil predavatelju, nakar se je obrnil k poslušalcem in jih pozval, naj se pridno poslužujejo knjig, ki jih ima Slovenska Narodna Čitalnica. Nad poldrugi tisoč jih imamo in še več jih dobimo. Povedal je nato, da s predavanjem večer še ni zaključen, ampak bo sledila mala družabna zabava, pri kateri je dobrodošel vsak, ki se mu ne mudi domov. Ostalo nas je skoro polovico, Jn gotovo nobenemu ni bilo žal. Razvila se je taka prijetna domača zabava, kot je največkrat ne bi dobili niti za drag denar. Naše lju-beznjive čitalničarke so pridno krožile med nami z okrepčili, in kmalu so se organizirali številni zabavni krožki. Tu se je razlegal smeh, tam so se zbijale šale, drugod so se vršile prijateljske debate o vsem mogočem. Vse prehitro je odbila polnočna ura, ko je bilo treba misliti, na odhod. Razhajali smo se zadovoljni, verujoči, da je na svetu, poleg trpljenja, vendar še mnogo lepega in dobrega. Poset predavanja je bil zelo zadovoljiv, kar kaže, da Slovenska Narodna Čitalnica vedno pridobiva na ugledu in priljubljenosti. To- pa je mogoče le, ker je slovenska, in ker je narodna. o------------- VSAK PO SVOJE (Nadaljevanje s 1. strani) cestne železnice, v kateri se je vozil, ko se mu je nasproti usedla flaperica s kratkim krilom in svilenimi nogavicami. Vzgled je dober, a če bi ga hoteli posnemati v Clevelandu, morali bi peš hoditi vsi moški, ki nimamo avtomobilov. Tako pa nam ne preostaja druzega kot gledati skozi prste in vdano prenašati izzivanje. * Henry Ford trdi, da na ame-I riških farmah kmalu ne bo več najti čiken. Seveda, kakor hitro malo odrastejo, gredo v me-*ta. * Ta pesniški umotvor se nanaša na zabavni večer po predavanju Slovenske Narodne Čitalnice v Clevelandu: “Finančni tajnik Tone, seve, bil tam je gost: Dobil denar je v roke, a v žep debelo kost. Denar je dal na banko, a kost za žgalni dar: Urednikova peč je pač tvorila altar. Vsa čast poredni Lojzi — predpust je za norost, A zdaj za postne rime je dobra tudi kost!” * V listih sem čital te dni, da namerava italijanski diktator Mussolini obdavčiti tudi koze. Jej, če bi se te vrste davek dal vpeljati tudi v Ameriki, ali bi se nabralo denarja v mestnih iti državnih zakladnicah! A. J. T. Zdaj pa vemo! I * Sloveči angleški pisatelj G. i Bernard Shaw trdi v eni svo-| jih najnovejših knjig, da vsak moški postane malopridnež (scoundrel), ko prekorači starost 40. let. Ko so ga vprašal? j kaj misli tozadevno o ženskah, je odgovoril, da ženske dosežejo to stopnjo že s tridesetimi leti. Kajpak: ladies first! Jugoslovanska Uatanovljena L 1888 9 Katol. Jednoti Inkorporirana 1. GLAVNI USAD V ELI. MINN. Glavni odborniki: Predsednik: ANTON ZBAŠNIK, 4905 Butler St., Pittsbugrh, Pa. Podpredsednik: LOUIS BALANT, 1808 East 32nd St., Lorain, O. Tajnik: JOSEPH PISHLER, Ely, Minnesota. Blagajnik: LOUIS CHAMPA, Box 961, Ely, Minn. Blagajnik neizplačanih smrtnin: JOHN MOVERN, 412—12th Ave., E1 Duluth, Minnesota. Vrhovni zdravnik: Dr. JOS. V. GRAHEK, 303 American State Bi Bldg., 600 Grant Street at Sixth Ave., Pittsburgh, Pa. Nadzorni odbor: Predsednik: MOHOR MLADICH, 1334 W. 18th St., Chicago, 111. 1. nadzornik: FRANK ŠKRABEC, 2418 So. 12th St., Omaha, Neb. 2. nadzornik: JOSEPH A. MERTEL, Box 1107, Ely, Minn. Porotni odbor: Predsednik: ANTON KOCHEVAR, 1208 Berwind Ave., Pueblo, Cold’ 1. porotnik: LEONARD SLABODNIK, Box 480, Ely, Minn. 2 porotnik: LOUIS RUDMAN, 1377 E. 53rd St., Cleveland, O. 3. porotnik: JOSEPH PLAUTZ, 432—7th St., Calumet, Mich. 4. porotnik: FRANK KACAR, 1231 Addiaon Rd., Cleveland, O. Jednotino uradno glasilo: NOVA DOBA, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Urednik in upravnik: A. J. TERBOVEC. Vse stvari tikajoče se uradnih zadev kakor tudi denarne naj se pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se pošilja"na p|; sednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem novih članov in bolni'1 spričevala naj se pošilja na vrhovnega zdravnika. Dopisi, društvena naznanila, oglasi, naročnina nečlanov in M membe naslovov naj se pošiljajo na: Nova Doba, 6117 St. Clair A’ Cleveland, Ohio. Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem Jugoslovan za obilen pristop. Kdor želi postati član te organizacije, naj se zg1, tajniku bližnjega društva JSKJ. Za ustanovitev novih društev s« obrnite na gl. tajnika. Novo društvo se lahko ustanovi z 8 člani članicami. V PEPELNIČNI NOCl Polnočni zvon z visokih lin Krepko zaklenkal je! Potihnil glas je vijolin, Strunar odbre'nkal je! Plesišča in gledišča se Povsod zapirajo, V odprta pa svetišča se Zemljani zbirajo. Glej, božji hram tam sred poljan Dviguje se v nebo, Oj božji hram tako prostran In pa krasan tako! Kot reke v morje vanj nocoj Krdela silna vro, Svetišče polno je takoj — i'n duri se zapro. Tu v bagru ino v svili vse Nocoj košati se, Diši ti po kadili vse In sveti v zlati se. Več biserjev ko v dnu morja Pred tabo se iskri, In več, ko zvezd je vrh neba, Tu jasnih je oči. Tu gibki udje, vzorna rast, Tu let in lica cvet, Tu zemlje slast, bogastvo, čast . . . O »ti presrečni svet! — A čuj! . . . Nek duh zakliče mi: “Kar zreš jih pred seboj, Zapiši med mrliče mi S pepelom tem nocoj!” In stopil sem pred žrtvenik, Kot bi duhovnik bil, Pepel iz oljčnih je mladik Nanj del cerkovnik bil. Pepela zdaj na teme sem Najprvo sebi vsul, Vtopil se v misli neme sem, Le Bog je sam jih čul. Pozval nato krdela sem In prišla so hrumeč, Zaznamoval jim čela sem Preteč in pa svareč: “Oj, grešniki maziljeni, Proč krono i'n Skrlat, Saj boste vsi prisiljeni, Vkloniti smrti vrat. Sedaj vi narodom ste strah, Strah tudi vas bo zmel, To žezlo prah, prestol bo prali, Vi boste prah, pepel! Vi, ki zaklade zbirate Iz bližnjikov krvi, Ki reveže zatirate — Prah boste tudi vi! Ti roj, ki noč in dan prežiš, Da brata v past bi vjel, Ti smrti v zanjke se vloviš, Prah bodeš in pepel! Prišel še mnog, še mnog je trop, Mar bo se kak otel? Nc! Vsem podpisal sem pokop: “Prah boste in pepel!” Na zadnje roj še priskaklja, Neskrbnih, jasnih lic, Čist, kakor angelji neba, In lepši od cvetic. Zaplakal nad tem krasom sem, Češ: tudi ta bo strt! še fe . . . tresočim glasom sem Zaznamoval za smrt . . . Končano! — Ne! — Čuj, duri tam Ječe zaškripljejo, In nove trume v božji hram Skoz 'nje se vsipljejo. Na teh ni srebra ne zlata, In blesk jiifi je neznan, Na licih tožnih se pozna Le sled solza in ran. To pač j? siromakov rod, Molče je zunaj stal, In mirtio čakal ,da gospod Prostora bi itiu dal. Sedaj, ko prost mu je pristop, Korak približa svoj, Jaz pa spoznam trpinov trop, Oh, bil je — narod moj! Odložil sem tedaj pepel, V klečeče vprl oko, Za blagoslov sem roke vspel Ter kliknil sem krepko: Le vstani, vborni narod moj, Do danes v prah teptan, Pepelni dan ni dan več tvoj, Tvoj je — VSTAJENJA DAN! .(Simon Gregorčič). Mož, ki je našel sarf 1 sebe. j® Ameriški vojak, ki se je 1 v svetovni vojni v Franci 1 nosil posledice iste, se je j s ga dne ‘‘prebudil” v neketf 1 lu v Californiji. To je bilojj * tremi leti. Mož je bil * ščen iz zavoda kot ozdraf 1 pod imenom Jerry Tar bol, ime so mu dali zdravnik * ni šel v svet brez imena, % 7 mož ni mogel spominjati, Jj 1 bil in kaj se je godilo zn$ 1 tistega dne, ko je zopet "f ^ k sebi.” Zastopniki treh! < namreč ameriške, francos! s angleške, so se trudili d identiteto tega ameriškegf 1 terana, toda brez uspeha, i J Preteklo jesen je ztn^Tk konvencija Ameriške leg? 1 Philadelphiji. “Jerry Taj 1 se je pripeljal iz New ^ 1 stopil na oder pred zbran« 1 gate in vprašal, če ga kd zna. Nastala je tišina, je čez par trenotkov prf glas: “Jaz poznam tega mož1 In že je korakal neW| ozadja proti odru mož, kij uposljen kot stražnik n« stavi, neki Benjamin J. Sj kateri je izjavil ,da je H ranom, ki je pozabil svojf; in vso preteklost, skupaj| v tretjem bataljonu P1 mornariškega regiment*, se spominjal njegovega •' toda poznal ga je po obrf vedel, da je služil v istem Ijonu in polku kot on. drugi dan je pozabljivega i bota” spoznal neki i ( Smith iz Brooklyna. 1 ime veterana je Bruce ki je pred vojno lastoval\ vracijski voz v Bro za katere so pisani, pa niti ne čitajo, še manj pa upoštevajo. Kadarkoli se kakšen društveni ■ odbornik oglasi v glasilu, ne more drugače kot da p članstvo opominja, da se bolj I Polnoštevilno udeležuje društvenih sej, da plačuje redno svoje mesečne prispevke, da se Potrudi kolikor je mogoče za pridobivanje novega članstva; 111 sploh za vse, kar služi za uspeh in razvoj dotične organizacije. Vsega tega bi ne bilo treba tako pogostoma povdarjati, ako ' dotični dopisniki ne videli potrebe za to. Resnično je, da vsi ti opomini in pozivi so kot bob °b skalo, pač pa se človek čuti olajšanega, ko izrazi svoje mne-nJe onim, ki so v tem oziru pri-Naj večje priglavice lniajo tajniki z onimi člani, ki mkakor ne morejo plačati svo-Jega asesmenta do 25. v mesegu, l)ac Pa pride par dni pozneje j® Pogledat, kako in kaj da je . . . mi ( lovek bi ne štel v zlo onim elanom, ki sploh ne vedo, zakaj so pravila napravljena; ampak atf tudi člani, ki so imeli v tem in i ^n(;m društvenem uradu že iz-_ i ušnje, se popolnoma nič ne ''azliku.iejo od prej omenjenih, jidj Ako bi imeli dotični člani kak-je sne bistvene koristi s to zakas-:e( nitvijo, bi se dalo še potrpeti, iil<| 0tla ni nič druzega kot neprije-1 I en Položaj društvenega tajni-Im a v denarnih zadevah. )0| ^ Preteklo leto je imelo dru-Xki S^V° ^ros^° Pristopnino, prosto > £ Z(lravniško preiskavo za novo i, ’ 1’i'istople člane obeh oddelkov, a Jt Jjub ^emu bil uspeh malen-I ako vpoštevamo, da se » U’uštvo nahaja v tako veliki :oSj slovenski naselbini. Za to celo 1^° Se nuc^ članstvu ista prili-eg| J. S. K. Jednote. sto e t-y 'i Kljub slabim delavskim razmeram, ki vladajo v zapadni Pennsylvaniji, smo v naši naselbini dobro preskrbljeni z društvi. Imamo več podpornih društev, ki spadajo k različnim jednotam. Dalje imamo dramatično društvo, ki nam dela veselje v zimskih večerih, kakor tudi pevsko društvo in mladinski tamburaški zbor. Imamo tudi Slovenska Hranilno in Posojilno društvo, ki prav dobro napreduje, in kjer ima tudi naše društvo Bratska Sloga, št. 149 J. S. K. Jednote naloženega nekaj prihranjenega denarja v delnicah. V zadnjem letu so nam prinesle po šest in pol procenta obresti, in kakor kaže, bo v tekočem letu še nekaj več. Zadnjo četrto serijo smo prodali 450 delnic. V dveh letih obstanka znaša premoženje S. II. & P. društva nad trideset tisoč dolarjev. Kot blagajnik omenjenega društva sem napisal te vrstice, ker ima naše društvo in večina članov naložene svoje mesečne prispevke v tem gospodarskem podjetju, ki prav dobro napreduje. (Glede maškaradne veselice 26. februarja je izpuščeno, ker nima zdaj pomena. Dopis je došel v uredništvo prepozno, najbrže radi praznika. Op urednika). še nekaj. Sobrat urednik naj ne pozabi, da v juliju rožice cvete j o tudi v zapadni Pennsyl-vaniji, ne samo v Calif orni ji. Na dan četrtega julija razvile bo društvo Bratska Sloga, št 149 J. S. K. Jednote svojo no vo društveno zastavo. Ne pozabite tega datuma! Ko to pišem imamo okoli 15 palcev na debelo snega. Toliko ga ni bilo že zadnjih Jeset let. Z bratskim pozdravom, Martin Žagar, tajnik dr. št. 149, J. S. K. J gaj na je bila docela izčrpana in je bilo društvo prisiljeno nekaj ukreniti, da se blagajni malo pomore. Društvo je sklenilo, da plača vsak član $1.50 v društveno blagajno, brez ozira na to, če se veselice udeleži ali ne. To naklado za veselico plačajo tudi oddaljeni člani. Izvzeti so le bolniki, ki so na bolniški listi. S članom, ki bi se protivil plačati to društveno naklado, se bo postopalo po pravilih. Dolžnost vsakega društvenega člana je prispevati v društveno blagajno, ker drugih dohodkov nimamo, stroški so pa vedno. Na veselico so, poleg članov našega društva, vljudno vabljeni tudi ostali Slovenci in Slovani v tej in okoliških naselbinah. Za plesaželjne, lačne in žejne bo v polni meri poskrbel v to svrho izvoljeni odbor. Torej na svidenje 5. marca točno ob sedmi uri zvečer! Za odbor: Anton Slamič. i ,ŽiJ ;d» % ti;. ( ij<>1 tv >0 bi‘! tv1 # itd iiH1 1 Canonsburg, Pa. Pet ° *)rece^" dolgem času se zo-■ ,enkrat oglašam v našem j" O delavskih razmerah e ,b°m dosti poročal, ker so 1 ično take kot povsod. To-^auie še precej dobro obratu- deb S,° Preve^ napolnjene z Vj,clVci’ lcer se v premogovih ro-tu ne dela. V tej okolici obra-•Je le par premogovih rovov Ul»ijski lestvici, drugi delali .i *)0(' sistemom takozvane od-1 L delavnice. Kolikor je me- 111 Z] rovih Poseb Saiida, Colo. Članom društva sv. Alojzija, št. 78, J. C. K. Jednote, kak«’ tudi drugim znancem in prijateljem sporočam, da je dne 10 februarja nenadoma preminula rojakinja in sosestra Ivana Kocman, rojena Kochevar. Po ko j niča je bila rojena v vasi Male Lašče v Sloveniji. V Združenih državah je bivala 19 let in je bila poznana med rojaki v mestih Leadville, Saiida in Pueblo v Coloradu. Spadala je k društvu sv. Alojzija, št. 78, J. S. K. Jednote in k društvu Marije Pomagaj, št. 24 Z. S. Z. Tu zapušča soproga Josip Kocmana, devet otrok v starosti od 17 let do 18 mesecev, brata Josip Kochevar v Salidi, Colo., in sestro Mrs. Pauline Pechek v Pueblo, Colo. Pokojnica je bila na obisku pri svoji sestri v Pueblu. Dne 8 februarja je šla zdrava od doma, dne 9. februarja je zbolela in drugi dan zvečer je umrla Vzrok smrti je srčna kap. Pokopana je bila v Salidi na Fairview pokopališču. Sprevod se je vršil iz cerkve sv. Jožefa. Lepa hvala vsem, ki so darovali vence in pokojnico spremili na njeni zadnji poti. Dragi rojaki in rojakinje, ki še niste pri nobeni slovenski podporni organizaciji, ne odlašajte s pristopom. Danes je še čas, jutri bo morda prepozno. Človek ne ve ne ure, ne dneva, kdaj ga obišče bolezen ali smrt. Člane in članice tudi poživljam, da skušajo pridobiti kaj novih članov za naše društvo in Jednoto, ker v Združenih državah ni nobene boljše slovenske podporne organizacije kot je J. S. K. Jednota. Z bratskim pozdravom, Jacob Evans, tajnik dr. št. 78, J. S. K. J. Republic, Pa. Poživljam člane in članice društva “Vsi za enega, eden za vse,” da se polnoštevilno udeležijo prihodnje seje, ki se bo vršila 20. marca. Na dotični seji bomo razpravljali glede nabave nove zastave in drugih potrebščin. Določiti bo treba datum za razvitje zastave in oddajo radio aparata. Torej člani, ki ste zaposljeni z ozirom na ta aparat, pridite gotovo na prihodnjo sejo in sporočajte, kako stvari stojijo, da nam bo lažje razpravljati in določiti dan za oddajo radio in razvitje zastave. Da se prihodnje seje udeležite vsi, je potrebno vsled tega, da ne bo pozneje kakšnega prerekanja glede sprejetih sklepov, ker bomo prizadeti vsi, to je vsak nekoliko. Pravilno je torej, da vsak član ve kako zadeva obstoji. Kot ste čitali v zapisniku seje glavnega odbora, je za leto 1927 zopet prosta pristopnina in razpisane so zopet lepe nagrade. Podajmo se torej na delo, da bomo tudi konci tega leta opravičeni do kakšne nagrade. Ce vsaki sedanjih članov 'lobi vsaj po enega novega, bo društvo štelo pred koncem leta nad 160 članov. Torej na delo! Mike Unetich, tajnik dr. št. 171, J. S. K. J. znano, ni v teh neunijskih zaposljen noben Slovenec, no pa ne še član našega ^'Uštvi va. Rockingham, Pa. Društvo Ilirija, št. 145 J. S. K. Jednote je na svoji redni mesečni seji dne 20. februarja sklenilo, da priredi 5. marca veselico v prid društveni blagajni Veselica se bo vršila v društvenih prostorih. Društvena bja- Rcpublic, Pa. Ko je pri seji našega društva j Vsi za enega, eden za vse” prišlo na dnevni red čitanje raču-1 nov, prečitano je bilo tudi, da e naše društvo prejelo prvo in največjo nagrado za leto 1926. In sicer smo prejeli nagrado $100 za nove člane našega odraslega oddelka in $5 za člane mladinskega oddelka, skupaj torej $105. Razume se, da smo bili vsi člani veseli in ponosni in se tem potom iskreno zahvalimo glavnemu odboru J. S. K. Jednote. / Pa tudi mene kot tajnika veže dolžnost, da se zahvalim glavnemu odboru za krasen dar, namreč za zlato pero in svinčnik. To je bilo poslano na naše društvo, in člani so odločili, da sem tega posebnega darila deležen jaz, češ, da sem največ pripomogel, da smo v lanskem letu dosegli tako lepo število članov, namreč 82 smo dobili novih članov, devet pa jih je prišlo s prestopnim listom. Hvala vam sobrati za vaše delo in priznanje, ob enem pa naj nam bo prva nagrada v izpod-budo, da si jo skušamo pridobiti tudi v tekočem letu. Mike Uniteeh, tajnik dr. št. 171, J. S. K. J. Pitstburgh, Pa. Ko je posijalo solnce društva sv. Štefana, št. 26 J. S. K. Jednote. Bila je noč, studena noč, toda s sobratom tajnikom je sj)ala moč. Že v začetku vse davnine, v večno knjigo zgodovine, je zapisal čas, da za temo solnce vzide in svoboda zlata pride. In prišel je slavni dan, ko vstal jo velikan. Šinila je iskra sko^zi noč, iz črne taline vzdignila se meč. Zasijalo je spoznanje: vstanite bratje, vaše je sijanje! In vstal je brat naš prerojen, s svetlobo dneva pomlajen. Vstal je in zbiral bratov čete, za svobodo sveto vnete. In stopal je s korakom zmagujočih, kitajski zid podirajočih. Z njim vstale so čete bratov stoterih, bratov stoterih in sester. Naš tajnik, vodja čet, je na pohodu v bratski svet že dolgih petindvajset let, z njim bratov, sester stokrat pet. Uspeh krasan priznajmo mu, in čast kot bratje dajmo mu! Z bratskim pozdravom, Jacob Saver, blagajnik dr. št. 26, J. S. K. J. Ely, Minn. Vsem članom in članicam društva sv. Cirila in Metoda, št. 1 J. S. K. Jednote javljam, da je društvo na svoji redni seji dne 13. februarja poti-dilo zapisnik, glasom katerega se v kratkem ustanovi iz članov in članic pevsko in dramatično društvo. Tvorili ga bodo tudi podporni člani in članice. Društvo bo obratovalo neodvisno, po lastnih navodilih. V ta namen bi želel, da se kar največ članov in članic udeleži zborovanja dne 13. marca popoldne. Mislim, da je želja mnogih članov in članic, da se ta ideja v kratkem uresniči, ker jim lepa slovenska pesem še vedno seže v srca. Žalostno je, da pri tolikem številu podpornih društev nimamo - tej naselbini društva, ki bi nam moglo o priliki prirejati dramatične predstave in nas razveseliti r lepo slovensko pesmijo. Tudi o priliki izgube sobrata ali sosestre bi bilo umestno, če bi se zapela žalostinka v zadnji pozdrav. Takega društva dozdaj še nimamo. V prvi vrsti bo treba, da dobimo dobrega pevovodjo v našo sredo. O priliki kaj več 0 tem. Jos. J. Peshel, zapisnikar dr. št. 1, J. S. K. J. S pota. Mestece Helper v državi Utah spada med prav tipična mesta našega romantičnega zapada. V bližini so lepe farme in sadni vrtovi, in vse na okoli so raztreseni premogovi rovi. Helper je nekako središče tamkajšnih premogarskih naselbin. Do zadnjega časa se je v tamkajšnih premogovnikih delalo vsaki dan, zdaj pa so muhaste kompanije začele deliti nezaželjene praznike svojim delavcem v raznih rovih. Mudil sem se, prisiljen vsled bolezni, v Helper ju in okolici dalje časa kot sem nameraval. Januar in februar sta bila prilično lepa in gorka; včasi je padlo malo snega, toda ga je solnce hitro uničilo. Se še kaj oglasim v Novi Dobi iz drugih krajev, katere bom na mojem potovanju dosegel Pozdrav! Matija Pogorelc. Claridge, Pa. Sporočati mi je žalostno vest, da je dne 17. januarja neizprosna smrt pretrgala nit življenja sosestri in sorodnici Ani Lazar. Pokopali smo jo dne 20. januarja. Da je bila priljubljena med rojaki in drugorodci, je po-| kazal njen veličasten pogreb. Pokojnica je bila članica dru-! štva sv. Mihaela, št. 40, J. S. K. : Jednote in je leta 1906 razvila 1 zastavo istega. Članstvo omenjenega društva jo je, kljub slabemu vremenu, polnoštevilno spremilo na njeni zadnji poti. Naj počiva v miru in lahko ji bodi ameriška gruda. Frank Zupančič, član dr. št. 40, J. S. K. J. Pittsburgh, Pa. Članom društva sv. Jožefa, št. 12 J. S. K. Jednote naznanjam, da nlora biti vsak naš društveni član tudi član Slovenskega Doma. Članarina, katero bom pobiral na prihodnji seji znaša 56 Centov. Vsak dobi tudi člansko karto*. Na prihodnji seji se bo pobiralo tudi po deset centov Od člana za venec, naTnreč od tistitr, &r šč niso pla čali. Dne 28. januarja je umrl naš dolgoletni član John Zagorc na Broughtonu, Pa. Z bratskim pozdravom, Frank Alic, tajnik dr. št. 12, J. S. K. J. Chisholm, Minn, Člani društva sv. Jožefa, št. 30, J. S. K. Jednote v Chisholm. Minn., so tem potom vabljeni, da se polnoštevilno udeležijo seje, ki se bo vršila dne 6. marca. Na dotični seji bo treba ukrepati o različnih važnih zadevah. Razmotrivati bomo morali tudi o veselici, ki se bo vršila na velikonočni pondeljek. Torej, pridite na sejo vsi! — Z bratskim pozdravom Rudolph L. Kmett, tajnik. Ringo, Kans. Vse enakopravne člane in članice društva Sunflower, št 152 J. S. K. Jednote obveščam, da smo sklenili na redni seji dne 20. februarja, da plača vsak po 25 centov v društveno blagajno. Neenakopravni člani, tc je tisti, ki so zavarovani samo za smrtnino, plačajo samo po 15 centov. Toliko v naznanje vsem. S sestrskim pozdravom, Mary Bernick, tajnica dr. Sunflower, št. 152r J. S. K. Jednote. AHČINA IZPOVED JACK LONDON (Za N. D. — V. J. V.) Herminie, Pa. Člane društva Veseli Slavček, št. 154 J. S. K. Jednote, ki ne dobivajo našega uradnega glasila Nova Doba, prosim, da se oglasijo pri meni in mi sporočijo svoj pravilni naslov, ds se stvar uredi. Z bratskim pozdravom, Ilija Suman, tajnik. NAZNANILO IN ZAHVALA Tem potom sporočam žalostno vest, da nas je 20. decembra za vedno zapustila ljubljena soproga, oziroma mati Paulina Kostelo. Četudi že malo pozno, naj nam bo dovoljeno, da se na tem mestu zahvalimo vsem, ki so nam bili v tolažbo in pomoč v kritičnem času, ki so nas obiskali v uri žalosti, ki so darovali vence in drago pokojnico spremili na njeni zadnji poti. Da je bila pokojnica priljubljena med Slovenci in drugorodci, kazal je njen pogreb. Pokojnica je bila rojena v Vačah pri Litiji leta 1887. V to deželo je prišla pred 20 leti. Zapušča tu poleg svoje družine, dva brata, namreč Franka Ravnikarja v La Salle, 111., in Johna Ravnikarja nekje v Montani. Ena sestra biva v stari domovini, druga pa je pred petimi meseci umrla v Oglesby, 111. Pokojna Paulina Kostelo je bila večletna članica društva Danica, št. 124 J. S. K. Jednote v La Salle, 111. Člani in članice omenjenega društva so nam bili v veliko pomoč in tolažbo. Najlepša hvala vsem! Ti pa, ljubljena soproga, oziroma mati, počivaj v miru in lahka ti bodi ameriška zemlja. Žalujoči ostali: John Koste- lo, soprog in štiri sinovi. La Salle, 111., 21. februarja, ’27. Čudo prečudno. Ali ni čudno, da izgubi tožbo oljni magnat, ki ni samo milijonar, ampak večkratni milijonar. Pa se je to pripetilo Edwardu L. Dohenyju, ki si je nekako pod roko prilastil bogato Elk Hills mornariško oljno rezervo v Calif orni ji. Stric Sam je tožil in tožba se je vlekla skozi vse instance, dokler ni dosegla naj višjega zveznega sodišča v Washingtonu. Naj višje sodišče je te dni odločilo, da je bila Dohenyjeva pravica izkoriščati omenjeno oljno rezervo pridobljena nelegalno in goljufivo. Vsled tega mora Doheny .vrniti zvezni vladi, oziroma ameriškemu narodu, bogato oljno rezervo, brez vse odškodnine. “Izredno dobro je za slabe oči, da te zopet vidijo,” dejal je Hodge. ‘Kako hitro leta teko! Prav izborno izgledaš in tajna večne mladosti ti je dobro poznana.” Alice se je pričela smejati vsled takega pozdrava, kateremu se je zahvalila baš po kraljevem polineškem načinu. “My, my,” nadaljeval je Cyrus; “v onih davnih časih sem bil pravi deček!” “Pravi deček,” odvrnila je Alice. “Nič druzega nisem znal, nego uganjati neumnosti, v onih davnih časih.” “Se li še spominjaš one noči, ko se je tvoj voznik vpij anil, in te pustil pri meni?” “S-s-sh,” nadaljeval je Hodge “Oni japonski voznik je dOvršil višjo šolo in zna angleščino boljše, kakor ti in jaz. In poleg tega mislim, da se ne motim, ako trdim, da je on ogleduh za japonsko vlado. Torej, čemu naj mu vso preteklost omenimo? In poleg tega, tedaj sem bil tako mlad. Saj se spominjaš . . .” “Da, tvoja lica so bila tako sveža in rudeča, kakor koža dozorele breskve, predno jo napadejo muhe, ki so jih k nam zanesli od Sredozemskega morja,” priznala je Alice. “Mislim, da se ne motim, ako trdim, da si se tedaj le enkrat na teden obril. In bil si uprav krasen dečko. Se-li še spominjaš na ono hula, katero smo spisali tebi v počast, ono —” “S-s-sh!’ pripomnil je Hodge; “vse to je pokopano in pozabljeno. In najboljše je, ako ostane pozabljeno.” In pri tem je Alice opazila, da v njegovih očeh ni več onega mladeniškega ognja, katerega je opazila v njegovih očeh pred davnimi leti. Pač je pa takoj videla, da so njegove oči postale nekako špekulativne, in raziskovalne, tako da so segale v njeno dušo in zahtevale od nje nekako zagotovilo, da ona ne bo oživila svojih spominov na svojo in njegovo preteklost. “Vera je povsem dobra stvar za nas, ki smo dosegli takozva-no srednjo starost,” dejal jej je nek drugi stari prijatelj. Tedaj je on baš zidal prekrasno hišo na Pacific Heights; tudi se je on nedavno v drugič oženil in ko je srečal Alice je bil baš na potu na pomol, da pozdravi svoji dve hčeri, kateri sta se vračali domov iz vseučilišča Vassar, kjer sta položili zadnje izpite. “Vera nam je zelo potrebna na stare dni, Alice. Ona nas nekako omehča, kajti vera nas napoti nekako do tolerantnosti, tako da odpuščamo slabostim drugih ljudi; posebno še slabosti mladosti — drugih ljudi, kateri so igrali visoko in nizko, ne da bi vedeli, kaj so tedaj počeli.” - In potem je nestrpno čakal na odgovor. “Yes,” dejala je Alice. “Vsi smo se rodili z namenom, da grešimo, in uprav nemogoče je živeti brez grehov. Toda jaz se bom znebila vseh grehov. Kajti moram se jih znebiti.” “Toda ne pozabi, Alice, v onih davnih časih, sem bil vedno pošten; in ti in jaz se nikdar nisva sporekla.” “To je pravilno; skregala ga nisva niti one noči, ko si priredi oni divni ‘luau,’ ko si bil baš enoindvajset let star, in ko si zahteval, da se morajo vse čaše po vsaki zdravici razbiti. Seveda si vso škodo pošteno plačal.” “Pošteno sem plačal,” zatrjeval je nekako prosljivo. “Pošteno,” pritrdila je Alice. Z denarjem, katerega si mi dal, nakupila sem več nego dvojno število čaš in krožnikov, tako da ko smo priredili naslednji ‘luau,’ imela sem stoindvajset krožnikov, in mi ni bilo potreba krožnike in čaše izposojevati pri sosedih. In naslednji ‘liiau’ je priredil — kakor ti je znano — Lord Mainweather, saj se ga spominjaš.’' “Lumpala sva skupaj, ko smo bili v Mana,” odvrne njen stari prijatelj. “Tedaj smo se veselili kar dva tedna v oni hiši. Toda Alice, saj veš, jaz namreč mislim, da je verski business prav dobra stvar in še boljša, nego ‘all right.’ Vendar pa moram pripomniti, da nikakor ni pravilno, ako postaneš popolnoma verska. In, ako se izpoveš, potem prosim, ne pripoveduj mojih grehov. Kaj neki bodo moje hčerke mislile, ako izvedo povest o razbitih čašah in krožnikih !” “Za tebe sem vedno čutil iskreno ‘aloho’ (iskreno sočutje), Alice,” dejal je nek član senata, ki je bil prav debel in tudi plešast. In zopet nek drugi, ki je bil odvetnik in stari oče: “Bila sva vedno prijatelja, Alice. In vedeti moraš, kadarkoli potrebuješ kakih zakonitih nasvetov, ali ako potrebuješ pravnih nasvetov in pravdnega dela, potem pridi k meni — vse bom zate storil brezplačno, zgolj na ljubav spominov iz našega Starega prijateljstva.” In potem je prišel k njej baš (l)alie na 4. strani) Vrednost vložne knjižice V pismih, ki jih prejemamo od strank, opazimo večkrat zagotovilo, da nalože pri nas denar kakorhitro spravijo v to svrho večji znesek skupaj. Res je, da večji znesek več zaleže, ni pa to pravilen pričetek nalaganja. Dokler imate denar v žepu, v predalu ali mogoče celo v nogavici, je izpostavljen raznim nevarnostmi, zlasti skušnjavi, da ga potrošite brez posebne potrebe. če pa naložite denar v sigurni banki, se tej nevarnosti izognete. Vložna knjižica ima poleg drugih tudi to prednost, da Vas lahko obvaruje nepotrebnih izdatkov, ki so Vaša popolna izguba. Naložen denar je pa v slučaju resnične potrebe vrednost, ki se ne da izraziti v številkah. Vloge od $5.00 naprej obrestujemo po 4% za znesek, ki je vložen prvega dne vsakega meseca. Poleg tega Vam nudi varnost, postrežbo in vse druge ugodnosti domača, po vseh Združenih državah priznana— Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt Street New York, N. Y. sas^ L. N. TOLSTOJ Poslovenil Vladimir Levstik Vavila je bil v resnici pijan; napil pa se je zato, ker je bil pri orožarju na godovanju. Vrnivši se domov, je v mislih primerjal svoje življenje z življenjem orožarja Ivana Matvejiča. Ivan Matvejič je imel dohodke, bil jo oženjen in je upal dobiti čez’leto dni odpust iz službe; Vavilo pa so vzeli še dečka v grad, to je, za služabnika gospodi, in zdaj mu je bilo že preko štirideset let, in še vedno ni bil oženjen, ampak je živel pri svojem zanikarnem gospodarju dolgočasno pohodno življenje. Gospod je bil dober, tepel ga ni preveč, ali vendar, kakšno je bilo to življenje! “Obljubil mi je svobodo, kadarrse vrneva s Kavkaza; toda kam naj se obrnem s svobodo? Pasje življenje!” je premišljeval Vavila. In tako zelo se mu je zahotelo spati, da je v strahu, da ne bi kdo prišel in česa odnesel, zakavljal hišna vrata in zaspal. Poltorackij je stopil v sobo, kier je spal skupno s tovarišem Ti^ionovim. “Nu, kako, ali si spet izgubil?” je dejal Tihonov, zbudivši se. “O ne. Sedemnajst rubljev sem priigral in buteljko Cliquota smo izpili.” “In Marjo Vasiljevno si gledal?” “In Marjo Vasiljevno sem gledal,” je ponovil Poltorackij. “Kmalu bo treba vstati,” je dejal Tihonov. “Ob šestih korakamo.” "Vavila!” je kriknil Poltorackij. “Glej, da me lepo zbudiš ob, petih zjutraj!” “Kako naj vas budim, ko me tepete za to.” “Pravim, da me zbudi. — Slišiš?” “Slušam.” Vavila je odšel ter odnesel škornje in obleko. Poltorackij pa je legel v posteljo; smehljaje si je prižgal cigareto in utrnil svečo. V temi je videl pred seboj smehlja joči obraz Marje Vasiljevne. Pri Voroncovih niso takoj zaspali. Ko so gostje odšli, je Marja Vasiljevna stopila k možu, ustavila se pred njim in rekla strogo: “Eh bien, vous allez me dire ce que c’est?” (Nu, povej pr! tej priči, kaj je?) “Mais, me chere . . .” (Ali, draga moja.) “Pas de ma chere! C’est un emissaire, n’est-ce pas?” (Nič draga moja! Odposlanec je bil, ne-li?) “Quand meme je ne puis pas vous le dire.” (Ako bi tudi bil, ti ne morem povedati.) “Vous ne pouvez pas? Alors c’est moi qui vais vous .le dire.” (Ne moreš? Tak ti povem jaz. ) “Vous?” (Ti?) “Hadži-Murat, jeli?” je rekla kneginja, ki je slišala že nekaj dni govorice o pogajanjih s Hadžijem-Muratom in je menila, d? je bil sam pri njenem možu. ' Voroncov ni mogel tajiti, pač pa je razočaral ženo s pripombo, da ni bil Hadži-Murat, ampak le oglednik, ki mu je sporočil, da se želi Hadži-Murat jutri sestati z njim na tisten? kraju, kjer je odrejena sečnja šume. Sredi enoličnega življenja v trdnjavi sta bila mlada Voron-cova, on kakor ona, vesela tega dogodka. Pokramljala sta še, kako prijetna bo novica njegovemu očetu, in legla nato ob treh zjutraj spat. IV. Po zadnjih treh nočeh, prečutih na begu pred muridi, ki jih je Šamil poslal proti njemu, je zaspal Hadži-Murat takoj, kakoi hitro je odšel Sado iz koče, voščivši mu lahko noč. Spal je oblečen, oprt na roko, ki je tonila s komolcem v rdeče puhove blazine, katere mu je podložil gospodar. Pri zidu, nedaleč od njega, je spal Eldar. Eldar je ležal na hrbtu, široko raztezaje silne mlade ude, tako da so bile njegove visoke prsi s črnimi redeniki na beli čerkeski višje od sveže obrite, modrikaste glave, ki mu je visela z blazine nazaj. Njegova otroško izbočena vrhnja ustnica, jedva pokrita z rahlim puhkom, se je dvigala in spuščala, kakor bi srebal. Spal je tako kakor Hadži-Murat, oblečen, s samokresom in kinžalom za pasom. V hišnem komnu je dogorevalo dračje in v zapečku se je bledo svet;la nočna luč. Sredi noči so zaškripala vrata v gostinsko izbo. Hadži-Murat je takoj vstal in segel po samokres. V izbo je stopil Sado, mehko korakaje po ilovem tlaku. “Kaj hočeš?” je vprašal Hadži-Murat, kakor da sploh ni spal. “Premisliti treba,” je rekel Sado in sedel pred njim na tla. “Neka ženska te je videla s strehe, ko si jahal mimo, in je povedala možu; zdaj ve že ves aul. Pravkar je pritekla k ženi soseda, rekoč, da so se starci zbrali v džamiji in te hočejo ustaviti.’ “Odtod moram,’ je dejal Hadži-Murat. “Konja sta pripravljena,” je rekel Sado in naglo odšel iz koče. “Eldar,” je šepnil Hadži-Murat. Eldar, slišavši svoje ime, in kar je bilo glavno, glas svojega gospodarja, je skočil na silne noge in si popravil kučmo. Hadži-Murat je nadel orožje in plašč in Eldar je storil enako; nato sta oba molče stopila iz koče pod pristrešek. Črnooki deček je pripeljal konja. Ob peketu kopit po steptani ulici je nekdo omolil glavo izza vrat sosednje koče in kmalu nato je stekla človeška postava v hrib proti dža mi ji, ropotaj e z lesenimi podplati. Meseca ni bilo, samo zvezde so jasno sijale na črnem nebu in v temi so se videli strešni obrisi koč, najbolj pa zgradba džamije z minaretom v gornjem koncu adla. Iz džamije se je razlegal hrup glasov. Hadži-Murat je naglo vzel puško, vteknil nogo v tesni stre men ter se spretno in neslišno zavihtil v visoko, blazinasto sedlo, “Bog vam povrni,” je dejal, obračaje se h gospodax-ju, do-čim je s privajeno kretnjo desne noge iskal drugega stremena. Nato se je z bičem rahlo doteknil dečka, ki mu je držal žival, v znak, da naj se umakne. Deček je odstopil in konj je kreni) z veselim korakom iz prehoda na glavno cesto, kakor bi vedel gam, kaj mu je storiti. Eldar je jahal zadaj, Sado v svojem kožuhu pa je skoraj tekel za njima, skakaje zdaj na to, zdaj na ono stran tesne ulice. Pri izhodu na cesto se je pokazala senca, za njo še ena. “Stoj! Kdo si? Ustavi se!” je kriknil glas in nekaj ljudi je zastopilo cesto. Hadži-Murat se ni ustavil, pač pa je potegnil samokres izza pasa in pognal konja v hitrejši tek naravnost proti ljudem, ki bo mu zastopali pot. Ljudje na cesti so se razmeknili in Hadži-Murat je urno zdirjal po cesti navzdol, ne da bi se oziral. Eldar je jahal v nagel drnec za njim. Zadaj sta počila dva strela in dve krogli sta prižvižgali, a nista zadeli ne njega ne Eldarja. Hadži-Murat je dirjal z neizpremenjeno hitrostjo. Ko je pre-jahal do tristo korakov, je ustavil zasoplega konja in prisluhnil. Spredaj v globini je šumela deroča voda. Zadaj je slišal peteli-ne, ki so se preklikavali v vasi. Sredi teh glasov se je zdajci začul konjski topot in govorjenje, bližajoče se izza hrbta. Hadži-Murat je pognal konja v prejšnji enakomerni dir. Preganjalci so jahali v skok in kmalu dohiteli Hadžija-Murata. Bilo jih je do dvajset jezdecev, vaščanov, ki so hoteli zadržati begunca, ali pa — da bi imeli pred Šamilom čisto vest — vsaj storiti tako, kakor bi ga hoteli ustaviti. Ko so se približali toliko, da jih je videl v temi, je Hadži-Murat obstal, izpustil povodce, odpel s privajeno kretnjo levice puškin tok in vzel z desnico orožje iz njega. Eldar je storil enako. “Kaj hočete?” je kriknil Hadži-Murat. “Ujeti me hočete? Nu, lovite me!” To rekši je vzdignil puško k licu. Vaščani so se ustavili. S puško v roki se je spustil Hadži-Murat v globel. Konjeniki so jahali za njim, ne da bi se približali. Ko je dospel Hadži-Murat na drugo stran soteske, so mu zaklicali preganjalci, naj vsaj posluša, kar mu imajo povedati. V odgovor je Hadži-Murat ustrelil s puško in pognal svojega konja v skok. Ko ga je ustavil, ni slišal več ne gonje za seboj ne vaških petelinov, tem razločneje pa v gozdu žubor vode in zdaj pa zdaj jokanje virja. Črna stena goščave je bila že čisto blizu. Gozd je bil tisti, v katerem, so ga čakali njegovi muridi. Dospevši do njega, se je Hadži-Murat ustavil, zajel polna pluča zraka in zažvižgal; nato je utihnil in prisluhnil. Čez minuto se je začul iz šume prav takšen žvižg. Hadži-Murat je zavil s 2este in krenil v gozd. Ko je prejahal sto korakov, je zagledal med debli ogenj, človeške postave, ki so sedele okrog njega, in jsedlanega konja, napol osvetljenega po plamenu in skopčanega na treh nogah. Pri ognju je sedela trojica ljudi. Eden izmed njih je naglo vstal, stopil k Hadžiju-Muratu in mu podržal uzdo in stremen. Bil je pobratim Hadžija-Murata, ki mu je vodil gospodarstvo. “Pogasite ogenj,” je rekel Hadži-Murat, stopaje s konja. Možje so jeli razmetavati ogenj in teptati goreče veje. “Ali je bil Bata tu?” je vprašal Hadži-Murat, stopivši k plašču, ki je ležal razgrnjen na tleh. “Bil. Že davno je odšel s Kanom-Mahomo.” “Kod sta krenila-?” “Tod,” je odgovoril Henefi, kažoč smer, nasprotno tisti, iz katere je prijahal Hadži-Murat. “Dobro,” je dejal Hadži-Murat; snel je puško s hrbta in jo začel nabijati. “Čuvati se je treba, lovili so me,” je dodal, obračaje se k človeku, ki je gasil žerjavico. (Dalje prihodnjič) vzdol po strminah ognjenika Mauna Loa in razdejala vse ribnike, črede goveje živine, vasi in ljudi, ki so bili slučajno na poti lavinega toka. In baš tekom noči pred misijonom, imeli so tudi v Honolulu mali potres, vsled katerega Alice Akana ni mogla spati, lutranje časopisje je potem priobčilo vesti, da je Mauna Kea pričela metati lavo visoko v zrak in da se je v žrelu Kilau-rd nabralo lave skoraj do vrha. (n ko je prišla k propovedi, bilo je njeno srce polno misli o grozotah tega sveta in večnem veselju življenja na “onem svetu.” Vsled tega se je Alice vsedla v prvo vrsto klopi, kajti njeno duševno razpoloženje je bilo tako, kakoršno nazivamo pri nas “on the jumps.” Abel Ah Yo je potem vstal, in se dotaknil najvznemirljivejšega dela njene duše. Najprej je opisal naravo boga na stere-otipičen način in ko je potem tega stereotipičnega boga vsled svojega četvero jezičnega daruj zopet oživil v pidgin-angleščini in pidgin-havaijščini, govoril je o dnevu, ko bo bog, kljub svo-! jej neskončnosti potrpežljivosti, naročil svetemu Petru, naj zaključi svoje dnevne knjige in zapisnike in ukazal svetemu Gabrielu, naj pozove vse duše na sodnji dan — in ko bo s | svojim gromovitim glasom zakričal : “Welakahao!” (Dalje prihodnjič) To je najnovejša slovenska knjiga v Združenih Državah, ki vam na domač, priprost način jasno opiše vso zanimivo ameriško zgodovino od odkritja Amerike pa do danes. Knjiga ni samo poučna, pač pa tudi skrajno zanimiva. Obsega 244 strani, jo krasi obilica zgodovinskih slik, in velja samo 75 centov, s poštnino pa 85 centov. Dobi se pri “Ameriška Domovina” Cleveland, Ohio. 6117 St. Clair Ave. ALIČINA IZPOVED (Nadaljevanje iz 3. strani) na božični večer neki bankir; v rokah je držal službeno izgleda-ioče envelope, katere je potem njej izročil. Nekako po naključju,” pii-cel je govoriti, “ko so moji /službenci preiskovali zemlje-knjižbe doline Iapio, pronašli so, da je na tvojem tamošnjem zemljišču vknjižena tabulacija Lveh tisoč dolarjev — namreč na zemljišču, katero je dano v najem Kitajcu Ah Chinu kot riževo polje. In pri tem so moje misli poletele nazaj, ko smo vsi bili mladi in podivjani. In pri tem se mi je srce ogrelo vsled spominov na tebe — pa sem zemljiščno vknjižbo onega dolga razknjižil kot ‘aloho,’ da te tako oblagodarim.” Pa tudi njeni lastni ljudje niso pozabili staro Alice. Njena hiša je nakrat postala nekaka Meka domačih mož in žensk, kateri so prihajali običajno šele potem, ko je nastal mrak, in kateri niso nikdar prišli brez darov — prinašali so sveže, jedva vjete sipe ali okto-pe; prinašali so opiheje in li-tnuje, košare polne aligatorjevih hrušk; pokalne koruze, katera najprej dozori na otoku Oahu; mango in zvezdna jabolka; prinašali so taro roza — in rudeče boje; mlade prešiče-ve odojke, bananske “poi,” kruhovo sadje in rake, katere so v jeli onega istega dne v Pearl Harbor. In Mary Mendana, žena portugalskega konzula, prinesla jej je v dar pet dolarjev vredno škatljo candy zajedno s svileno mandarinsko jopico, katera bi na vsaki razprodaji, veljala tri-četrt stotine dolarjev. — In Elvira Miyahara Makaena Yin Gapova, žena Yin Gapa, bogatega Kitajca, prinesla je osob no v Aličino hišo kar dva cela zavoja pina-blaga iz Filipinov in ducat parov svilenih nogovic, Tako je minjevaPčas, in Abel Ah Yo si je vbijal glavo, kako bi omehčal Aličino srce, dočim se je Alice borila sama s seboj za svojo dušo — medtem, ko je najmanj polovica mesta Honolulu pričakovala, kako se bo vsa -zadeva završila. Carne-valski teden je minol; tudi polo Ako imate kakšno številko Nove Dobe odveč,' dajte jo prečitati vašemu prijatelju. S tem ga boste seznanili s J. S. K. Jednoto in morda na ta način pridobite novega člana za našo nepristransko podporno organizacijo. in običajne dirke so prišle in se končale in proslava četrtega julija se je hitro bližala, ko se je Abel Ah You posrečilo osvojiti in premagati trdnjavo Aličine-ga upora. To se je zgodilo tedaj, ko se je poročalo o Abel Ah Yojevej definiciji večnosti. Seveda moramo priznati, da se tudi Abel Ah You, baš kakor Billy Sundayu, ni vedno posrečila njegova definicija, toda o tem ni nihče na celem otočju vedel, in njegova ocena kot misijonar, je bila vedno stopro-centna. In one noči je bilo njegovo pripovedovanje tako vspešno. da je “spreobrnil” mnogo svojih “spreobrnjencev,” kateri sc pokleknili in vzdihovali ter stokali med neštevilnimi novimi spreobrnjenci, ki so žareli v svojem binkoštnem ognju za-sno s pol stotnije-zamorskih vojakov 25. infanterijskega polka, ducatom vojakov 4. polka naše konjenice, ki se je mudila na Havaii na svojem potu na Filipine, in ravno tolikim številom pijanih mornarjev naše vojne mornarice, gospodičnami dvomljive kakovosti iz Iwilei in skoraj polovico postopačev, k; so domovali na obrežju. ' Abel Ah Yo, ki je kot uzor simpatičnosti (vsled svoje če-tveronarodne zmesi), poznal značaje človeštva, baš tako, kakor Alice Akana, ali pa še boljše, je povsem dobro vedel, kaj počne, ko je v one j zgodovinski noči ustal, ter pričel propo-vedovati o bogu, peklu in večnosti in sicer baš po načinu, po katerem je segel Aliči v srce in njeno dušo. Po naključju je namreč izvedel za njeno največjo slabost. Najprej je izvedel, da je Alice, kakor vsi ljudje Polinezije, pred vsem ljubila naravo -— in potem je pa tudi doznal, da se Alice najbolj boji potresov in vulkanič-nih izbruhov. Tekom minulih let je živela nekaj časa na Velikem Otoku ali Hawaii, in baš tedaj se je tamkaj pojavil potres, ki je podrl kar vse slamnate koče, tako da se je ona koča, v kateri je prenočevala, podrla na njo; tudi je imela priliko videti, kako je ognjeno rudeča lava tekla na- “The Central Co.” ELY, MINN. Moške in deške obleke in vsakovrstne potrebščine. Kadar rabite sveže cvetlice, naročite jih pri nas. Rojaki, tržite v Narodnem Domu! Imam na zalogi že nad 14 W UJBASOVE HARMONIKE vseh vrst in modelov, nemške, kranjske in chromatic ne; tri in štirivrstne, dvakrat, trikrat in štirikrat uglašene. Imam na zalogi tudi kov- —— čeke, glasove, nove gotov!_________ mehove in druge posamezne* ^ dele. Cene harmonikam se® znatno znižal. To le(o sem prejel zalivale slede®! naročnikov: Charley Srebot, Sugar Notch, Pa. i Martin Plute, Castle Shannon, Pa. . Tony Vegely, McKeesport, Pa. John Turk, Indianapolis, Ind. John Skala, Butte, Mont. Stefan Smole, Cleveland, O. Frank Popelar, Alahambra, 111. George Kurent, Chicago, 111. Josip Bole, Irwin, Pa. Karl Palcic, Westwood, Mass. Frank GostiSa, Waukegan, III. Andrej Porenta, Pittsburgh, Pa. Pišite po cenik na: ALOIS ŠKULJ 32.3 Epsilon Pl., Brooklyn,N^; pn Edini zastopnik in založnik $Ki LUBASOVIH HARMONIK v Združe# . Državah f. ZDOl’ clrai1 Jsn,o ’jiče’ fples, Pi [nast lice VI V j; smo | Slov v C |se 2 ; tele | obši m no P. Izšel je Slovensko Amerikanski Koledar za leto 1927 CENA 50c s poštnino vred. Z naročilom pošljite znamke ali pa moneyorder na GLAS NARODA, 82 Cortlandt St., New York, N. Y. Pri iznei t,-°.ie! lepei kolsi Slov Ural; 7-gra fovai sani< na i je k ^•estj r Prvo letošnje Skupno potovanje v stari kraj priredimo na francoskem parniku “PARIS,’ ko odpluje iz New Yorka NA 23. APRILA 1927 “Paris” je zlasti za tretji razred .;. V priznano najboljši parnik. Kakor na * dosedanjih skupnih potovanjih se bodo tudi to pot nudile naSim potnikom razne posebne ugodnosti in naš zastopnik bo potnike spremljal prav do Ljubljane. Potniki naj se čim prej prijavijo, zlasti ne-državljani, da jim bomo mogli preskrbeti še pred odhodom po-vratveno dovoljenje (Permit), na podlagi katerega se bodo lahko nemoteno vrnili nazaj v Ameriko. Drugo skupno potovanje se vrši istotako na parniku “Paris” in sicer 4. junija. Razume se, da Vas lahko in radi odpravimo z vsakim drugim parnikom. Ravno tako se vselej obrnite na nas: 1)) kadar ste namenjeni poslati de- nar v stari kraj; 2) če želite dobiti denar iz starega kraja; 3) ako ste namenjeni dobiti kako osebo v to deželo; 4) kadar rabite kako pooblastilo, izjavo, pogodbo, ali kako drugo notarsko listino, ali če imate kak drug opravek s starim krajem. SLOVENSKA BANKA Zakrajšek & Češark 455 W. 42. St. New York, N.Y. ANTON ZBASNIK Slovenski Javni Notar 4905 Butler Street,' Pittsburgh, Pa. Izdeluje pooblastila, kupne pogodbe, pobotnice vsake vrste, oporoke in vse druge v notarski posel spadajoče dokumente, bodisi za Ameriko ali stari kraj. Pišite ali pridite osebno. v v v »H* *** *J» -l* *$♦ *$* *j+ *J« »j* *l* ►% •$* »• * «5» «S* *2» »X~!* * •>»!* *• MATIJA SKENDER, javni notar ZA AMERIKO IN STARI KRAJ 1122 E. OHIO ST. N. S. PITTSBURGH, PA. Telefon: CEDAR 3472 Izdeluje pooblastila, kupne pogodbe, pobotnice, oporoke in vse X 'j* druge v notarsko stroko spadajoče spise. Pišite, telefonirajte ali pridite osebno. V *1* **• ♦*« • +*+ * J* %* ****** *♦* *1* %* *3 Čistimo, barvamo, popravljamo NEW YORK Dry CLEANING I. SMUK, poslovodja 6220 ST. CLAIR AVE. Pennsylvania 2063. Pridemo iskat Jn pripeljemo na dom! MOŽKE in ženske kras- | ne najnovejše ure, x prstane, diamante, verižice $ in vso drugo zlatnino. Dalje prave glasne Victor gramofone, cena $17.50 do $1,000; prave slovenske Victor plošče in slovenske in v vseh drugih jezikih PIANO ROLE; zastave in regali je za društva. Pišite po brezplačni cenik, kar želite na vašega sobrata: IVAN PAJK 24 Main St., Conemaugh, Pennsylvania. Mu : Največja in najstarejša slovenska zlatarska trgovina v Ameriki. Zlatarske predmete vseh vrst, gramofone, piane in radio vseli cen Igra in izdelkov dobite pri nas. FRANK ČERNE ki"! 6033 St. Clair Ave. in 930 E. 70th St., Cleveland, O. ^ l l M feocll tucli Hilli h tiosr h lam rv Peni na. I lj Slov pl<±\ ga per Par bon Vuk Idli ii-ci le' A ^rn »ho Sod »n Prii nie nej: PRVI SKUPNI VELIKO NOČNI IZLET V JUGOSLAVIJO s parnikom “FRANCE” dne 2. APRILA 1927. Na parniku nam je dodeljen poseben oddelek z lepimi kabinami po 2, in 4, postelje v sredini parnika. Potnike bo spremljal naš uradnik skozi do Ljubljane ter pazil na prtljago, da bodo potniki tem udobneje in brezskrbno potovali. Vozni listi III. razreda stane do Ljubljane $111.78 z vojnim davkom in železnico vred, za ven in nazaj pa $202. — in $5. — za vojni davek. sr Kdor je namenjen potovati domov za Veliko, Noč, naj čimpreje prijavi. DRUGI SKUPNI IZLET s parnikom “PARIS” 14. maja 1927. TRETJI SKUPNI IZLET z najnovejšim parnikom “ILE de FRANCE,” 2. julija 1927. FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Vsi rojaki v Pittsburghu in okolici, ki hočete sebi dobro in želite imeti enkrat eno obleko, pridite in izberite si obleko pri: R. MESNAR, 4921 Butler St., Pittsburgh, Pa. (Tel. Fisk. 2983) ^da lile P dobro, lepo izdelano L R, Pm h