344
Cvetje in petje.
(Svobodno po Anastaziju Grun-u.)
Pomlad vstaja; v slednjem kraju Se življenja vir odpre: In v duhtecih vertov raju Mnogo rožic v cvetje gre.
V pevcu večna pomlad sije 7 Blagrovirni dar neba; In, enako cvetju, klije Mnogo pesmic mu 7z serca.
Cvetju zvirate iz zemlje Nežnost in dišave sla; In kdar spomlad slovo jemlje, Vse opade spet na tla.
Petje 'z radosti izvira,
Iž nje raste in  cvete;
In kdar nebogljena vmira,
K nji pobegne — ž njo umre.
Al kdar nova pomlad sije,
Novo cvetje oživi;
In kdar nova radost dije.
Novo petje se budi.                   Rodoljub Ledinski.