Za poduk in kratek čas. Potovanje v Rim, Neapol in domn. XIX. Pijemoatežka vlada sedaj nemilo ia krivično postopa proti dabovaikom sploh, posebao pa proti meaiboBi ia auaam. Samostaae ia jihoro premožeaje po sili pobira, jih staaovaike pa izpod strehe poriva, ia če ae grejo iz dobra, pa moiajo iz hada. Krivičao blago aikogar ae osrečuje, tudi laške vlade ae bo. To že zdaj kaže hada deaaraa zadrega po deželi \u aboštvo, ki vidao raste. Ker že od deaarjev govorim, bočem omeaiti, da je za vsakega potaika po laški deželi pri deaarja moČBO potrebno pazlivosti; zakaj v večjih mestib imajo svoje mestae baake m svoje papiraate deaarje, tako aa piiliko v Bologai, Rima, Neapolu, ia veljajo samo doma. Pri meaitvi zlata ali srebra se morajo terjati deželfli baakovci, ki jih povsod jemljejo. Srebra ves čas aa potu Bisem dobil pred oči, razua oaega, katerega sem y lastBem žepu aosil. ^Maledette" avstrijske cvaacige 80 izbežale iz dežele, Labi zdaj po ajih sliae cedijo. Blizo Maria Maggiore mi je moj spreraljevalec pokazal bivsi samostaa, kjer so prebivale auae iz ostrega reda Kamaldolskega. Vlada ga je pograbila ia pobožflim staaovaicam zapovedala iz BJega pobrati se. Ker se pa krivičaej zapovedi ai60 hotle udati, zato so jih po sili aa ulico posadili. Sedaj so dobromiselai Rimljaaje pokazali žlahtao socutje! Komaj da se je ta dogodba po me.stu razaesla, že so od vseh krajev pridrdrale zale kočije žahtaih rodbia, ki so zavržeae sirota z veseljem pobrale ia v varstvo aa svoja posestra odpeljale. Ne daleč pioč je stala cerkev sv. Julijafla; ta je prva, aa ktero so oskraajevalci krivične roke položili ia jo podrli ; še so bili videti ostaaki. Sploh se Be da tajiti, da po mestu aa večih krajib tujca oko zasledi hadobao djaaje, ki se je dogodilo med tem, kar so Pijemoatezi pograbili Piju večao mesto ia jegove dežele. Po široki prijazai ulici se zdaj zaženemo pioti Kviiiaalu — Quiiiaale —. Leži aa zalem hiiba; iz ajega imaš prijazen razgled po starodavaem mestu. Iz Kviriaala je aeki tadi cesar Nero gledal grozai požar aiesta, kterega je sam zaaetil ia potem Kristijaae požigaaja obdolžil. Saažen airok trg leži pred kviiinalskiai poslopjem. Pravi se mu koajski trg — piazza di Cavallo — zavolj 2 orjaškib koajskih broBatih podob, ki lepotičite rodomet; zravea stoji tudi stariask obelisk. Na Kviriaalu ao po leta papeži zavolj zdravega zraka aajraje staaovali, zdaj prebiva tam pijemoatežki kralj, kedar je v Rimu; to pa je malokedaj. Govoii se, da ma aeki mira Be da, tam staaovati, kar se lebko razumi, ako še le za las vesti ima. Vsaki kot ga opoaiiaja aa papeža, kterega je po sili oropal. Navadao prebiva v Neapolu. V Kviriaala so se volili novi papeži ia iz mostovža so bili aovoizvoljeai aa trgu zbraaenau ljudstva aazBaajefli. Tu je bila tudi papeževa kapela z drago svetiajo, aamree z glavo juaaškega mučeoika sv. Lovreaca. Ma glavi se še vidi z»sušeno meso ia aa koži pečeae raae, ktere je n* ražaju prestal sv. dijakoa. Položeaa je v dragoceao omarico. Sedaj ai več tam ; preaesli so jo predea so oskruajevalci vdili v Kviriaal. Kapele zdaj več ai; aa ajeaeai mesta je 8edaj — plesišče. Na kvinualskerD biegu je 8 svitliia marmorjem bogato okiačaaa cerkva sv. Aadreja — S. Aadrea al Quiiiuale. Tam v prekrasni raki počiva truplo Polskega mladeača, sv. Staaislava Kostke. Hišica, v kteri je umrl, je v zalo kapelo z 2 altarjeaia predelaaa. Na sredini kapelice aa postelji iz alabastra leži podob* umirajočega svet aika iz ličaega marmorja. Truplo je iz belega, obteka iz čraega kaoiaa. V desai roki drži lirnbar (lili.jo), križ ia mnlek, v levi sliko MarijiBO. Človeka se dozdeva, da iaia pred aeboj piavo truplo. Od Kviriaala kakih 18 miaut se pride do Pijevih vrat — porta Pia — blizo kterib so Pijemoatezi 2. septembra 1870. mestai zid prestrelili in v mesto vdrli. Ko pridemo iz brega, je na desao ozka ulica, ia tata so tista zaaimiva vrata, skozi ktera ao Pij IX. 1. 1848. preoblečeai paatarjem v Gaeto ašli. Zadovoljai aad imeaitaosti, koje smo prvi den obiskali ia videli, se aapotimo proti domn, da si odebaeiao, ia aa aovo pot do Vatikaaa za drugi den pripravimo. (Na8tavek prib.) Smešničar 21. Oče tepajo faatiča ia pravijo: jaz te bom učil hlače trgati. Ta pa apije: o5e, ae sibajte me ae, blače trgati ž e z a a m ! OČeta posili smeh in spustijo otroka!