l-Ti T iTI j ' | I flfii mn J TIT-i L zvezek. TRST Tisk. V. Dolencu Založil, dr. K., (Jlaser. UR7ASI Indijska drarna Kalidasova. Na slovenski jezik pi - eložil Dr. Karol Glaser c. kr. gimnazijski profesor. TRST Založil dr. K. Glasor. — Tisk. Y. Dolenca 1885 . I' \ D3o049Z'fz U V O D. staroindijskem jeziku se imenuje gle- diščna igra nataka* ndta ples, nata, nataka, ndtaka glediščni igralec. Uže ta be¬ seda kaže, da so se v Indih gledišene igre izcimile iz plesa, pri katerem se je najpo- prej popevalo, pozneje so se uvrstili dvo¬ govori in pantomimične predstave. Nekateri so tega mnenja, da imamo početek indij¬ skim igram iskati v svečanostih, ki so se bogovom na čast praznovale, ker se je ob takih prilikah tudi plesalo; drugi pa mislijo, da so še le grške igre, ki so se na dvorih indogrških vladarjev prikazavale, v Indih ljubezen do te stroke vzbudile; meni se to poslednje jako neverjetno zdi. * nrti ples, igra; nrtta, nrtja idem; nart, nartjati plesati, kot gledališčni igralec igrati. — 5 — Omeniti mi je, da se v teh igrah go¬ vori dvojen jezik: klasična indijščina, ali sanskrt in narodni jezik prakrt. Prvi go¬ vore bogovi, kralji, sveti puščavniki in sploh osebe višjega dostojanstva; drugi pa žene, sluge in ljudje nižje vrste. Prakrt se od sanskrta tako razločuje, kakor italjanščina od latinščine in je mlajši razvitek staro¬ indijskega jezika. Y igri nastopi najpoprej gledališčni ravnatelj in opravi molitev; ravnatelju se pravi po indijski s utradhdra in molitev se imenuje inangala. Potem ravnatelj naznani naslov igre, pove ime spisateljevo in prosi občinstvo, naj pazno posluša in pozneje blagohotno sodi; pa tudi igralce opominja, naj svojo dolžnost pošteno vrš6. Igre imajo 5—10 dejanj. Kdaj je Kdlidasa, najglavniši zlagatelj indijskih glediščnih iger, živel, ne more se na tanko določiti. Najbolj razširjeno mne¬ nje je to, da je živel med 200 do 400 po Krist, rojstvu za vladarjev iz rodu Gopta, Candragopta. Indijska tradicija gaje stavila v prvo stoletje pred Kristom na dvor slav¬ nega vladarja Vikramdditja z osmerico slav¬ nih pisateljev in pesnikov; ti so: Dlian- — 6 vantari, KŠapanaka, Amarasinha, Sdnku, Vetdlabhatta, Ghataka rpara , Vardhamihira in V ar ar udi — devet biserov. K&lid&sove glediščne igre so preložene uže v razne evropske kulturne jezike, na nemški jezik so je prelagali: Hofer, Hirzel, Lobedanz, Fritze in drugi; Lobedanz šeni strogo držal teksta, nego jih je, naslanjaje se na indijski izvirnik, prosto prerejal za nemški jezik. Fritze, sedaj najspretniši pre- lagatelj indijskih dram, prelaga zelo vestno in lepo, vse v vezani besedi, v petstopnih jambih. Ker indijskih mer ni mogoče po¬ snemati, odločili so se sploh za jambe. Kar jo v izvirniku v nevezani besedi, to sem tudi pustil v nevezani obliki, ker mislim, da si more čitatelj na tak način najbolje predočiti izvirnik. Pri svojem delu sem se držal Shankar Panditove izdaje, ki ima naslov: The Vikra- morvaMijam, a drama in five acts by Kdli- d&sa, edited with english notes hj Shankar P. Pandit. M. II. Bombni/ 1S79. Ta izdaja sedaj najbolj ugaja. Upam, da moji rojaki to delce prijazno vzprejmo. Odločil sem se, četvorico indij¬ skih dram za slovensko občinstvo prirediti 7 -- in sicer: Urnem , M&laviko, Batna vali in š&kuntalo in pričenjam z Urvašico. Za Angleže je začel indijske drame prirejati AVilson; angleško prestavo je vzel za pod- Ivgo L. I). Wolf v svojem: „Theater der Hindus 11 ', Weimar 1828 — 1831, 2 zvezka; Fritze pa stoji na izvirniku. Tudi nam Slovencem ne bo služilo v sramoto, če si omislimo »Indijsko Talijo Mislim, da smem tudi povedati, kje sem izvrševal to delce. Prvo dejanje sem lani po leti preložil v Zlati Pragi, ostale pa v šolskih počitnicah v divnih Halozah. Prvo delo v kakej stroki se navadno posvečuje zaslužnim možem. Komu pa naj jaz Urvašico posvetim ? Komu drugemu, kakor DAVORINU TRSTENJAKU. Davorine ! Yi ste bili moj učitelj ng Mariborski gimnaziji pred* dvajsetimi leti in Vi ste še zdaj moj iskren prijatelj — s ponosom pravim: prijatelj! Vaši spisi, Davorine, v katerih ste na¬ vajali mnogo sanskrtskih besed, napotili so me, da sem sanskrtščini bliže v obraz po* — 8 — gledal in evo tukaj eden sad Vašega delo¬ vanja. V znak gorke hvaležnosti, da tako prijateljski spremljate moje delovanje in nehanje uže toliko let, blagovolite prijazno vsprejeti mojo Urvašico, Prelagatelj. P, S, Ker sem kot 39 leten mož prvo- krat zašel Pegaza — nisem hotel Urvašice poslati v svet, da bi je ne bil poprej pre¬ gledal priznan slovenski pesnik. Moj pri¬ jatelj Gorazd je bil toli prijazen, da je rokopis prečital in tu pa tam kak stih zravnal; prisrčna hvala mu za to. — 9 OSOBE: Puraruvas, kralj v Pratišthani (Allahabad). Ajus, njegov sin. Latavja, dvornik. Manavaka, zaupna osoba kraljeva i h krati tudi burklež v indijski glediščni igri. Voznik kraljev. Narada, pobožen modrijan in posel bogov. čitraratha, kralj gandharvov, božjih bitij nižje vrsto. Dva učenca Bharata, nebeškega glediščnega rav¬ natelja. Eeoaka, Kirat (na pol divji prebivavec logov) v spremstvu kraljevem. Avsinari, soproga Purirasova. Nipunikč,, njena služabnica. Menaka, i Kanibha, I Satjavati, puščavnica. Spremstvo. Apsarase, boginje nižje vrste, iz redno lepe. — 10 MOLITEV. Ti, ki nebo in zemljo prešinjaš vsigdar, Ki duh enotni zoveš v pesnili se, Ti sam se smeješ zvati prav za prav Gospod, a drug noben nikakor ne; Kdor zemskili spon želi se iznebiti, Ta išče v duhu te, nedihajoe;* Kdor ljubi i zamisli se, temu Si vdan; ta bog nam bodi milosten! (Po molitvi nastopi (jlediiini ravnatelj). Ravnatelj. Dovolj je obotavljanja ! {gleda po garde¬ robni sobi.) Mariša, idi sem! {Gledilcni igralec nastopi) Igralec. Evo me! gospod! Ravnatelj. Občinstvo je‘uže dovolj glediščuili iger starejših pesnikov videlo, zarad tega hočem danes KalidaS0' 0 delo Urvaši prikanvati: treba je tedaj, da se 'sak igralec izvrstno pripravi in jo častno reši. * V Indih je navada, da tisti skuša dihanje vstaviti, ki iskreno premišljuje božje zapovedi. 11 Igralec. Kakor velevaš, gospod! {Odide). Ravnatelj. Poklanjam Vam se, čislana gospoda ! (Pokloni se). Pazljivo poslušajte igro dnešnjo, Ki jo izumel je naš IC&lidasa; Saj vem, da čislate nas, svoje sluge, Pa tudi delo samo hvali se. (Zadej za pogo¬ riščem se sliši klic: „Pomagajte, spoštovani, pome i- gajte!). Ravnatelj. Kaj pomenja glas, ki ga slišim z neba? {Premišljuje.) A /daj vdm, kaj je to: Kebeška deklica, ki jo iz boka Puščavnik je rodil Narajana, Ta ljudomili modrijan se vrača Domov. Prhodila je boga na Kail&su* ker na tej visoki gori Bogastva biva bog. Domov gredočo Kapadli so sovragi in sred pota Družice nje klico zdaj na pomoč. (Odideta), Konec predigre. * Kailasa je gora, na katerej stanujeta, kakor Indi mislijo, Kuvera, bog bogastva in bog Šiva, — 12 — Prvo dejanje. (Apsarare 1 planeje na pozorišče.) Apsarase. Pomagajte, pomagajte, čestiti, ki znate po zraku hoditi, in ki ste prijatelji bo¬ govom. (Kralj se prikaže na vo%u in voznik njegov ). Kralj. Dovolj je krika, umirite se. Jaz sem kralj Pururavas in se vražam od daritve, katero sem opravljal bogu Surju 2 na čast. Približajte se ter povejte, s čim Vam mo¬ rem pomagati. Rambha. Reši nas zlobe sovražnikov božjih. Kralj. So vam ti kaj žalega storili ? Rambha. Predraga nam prijateljica Ur vaši, ka¬ tero Indra kot orožje pošilja proti zelo 1 Apsarasa je v indijskem bajeslovji žen¬ sko bitje, enako slovanskim vilam. 2 Surja je bog solnea. 18 — pobožnim puščavnikom', in Id velja kot kras nebes in ž^na Sirova, ponosna na svojo, lepoto, napotila se je bila^ v palačo Kuvfrovo; ko se s prijateljico Čitralehko vrača domov, zapazi jo n^ki Danava 1 2 in jo odvede šiloma. Kralj. Se li ve, kam je pobegnol ta zlobnik? Ap s ar ase. Na severovzhodnjo stran. Sadaddžanjct. Ne obupajte, truditi se hočem, da vam jo zopet vrnem. Rambha. Tako je spodobno kralju, ki vzhaja iz mesečjega* pokolenja. Kralj. Kje me hočete čakati? 1 V tej igri anači beseda «puščavnilt» člo¬ veka, k: gre v sfcimoto, tam božje reči pre¬ mišljuje iri svoja telesna poželjenja kroti, ne da bi pokoro delal za storjene grehe, nego da bi postal popolen in da bi si zaslug pridobil za prihodnje življenj \ ,.Naprestana in stroga pokora enači človeka bogu, ki se ga začnejo • elo bati, da ne bi si osvojil ,,trojnega sveta (nebo, zemljo in podzemlje). Zarad tega sku¬ šajo bogovi puščavnike motiti in jim pošiljajo v skušnjavo krasne žene‘‘ Hofer. Tudi pobožnega Nitrajana so hoteli tako skušati; on si je pa na bedra pripel cvetlični kocanj, iz katerega je nastala Urvaši. 2 Danavi so demoni, sovražni bogovom. 8 Mesec je praded Pururavasov. 14 _ Vse, Tam na vrhu gore Hemakuta.' Kralj. Voznik, poženi konje, da naglo zdir¬ jajo proti severoshodu. Voinik. Kakor velevaš, gospod. (Izvrši povelje). Kralj. (Giblje se, kakor da bi se hitro vox.il). Tako je prav. S tako hitrostjo še rioidem Garuda 1 2 , tim bolj pa še zlobnika, ki se je pregrešil nad Indrom; kajti Megle, ki vlačile so se pred vozom Poprej, razškropljene so zdaj celo ! Kolesa se vrte tako hitro, Kot dvojno da imela td napero; Pahljač za muhe pa stoji mirno Raztegnen, kot da bi naslikan bil; Močno prav plapola zastava v vetru, Rodil ki ga je voza urni beg. (Kralj in voznik ostarita voz). Sahaddžanjd. Tja hočemo se napotiti, kjer nam je prostor odkazan. ( Napotijo sc na vrh gore Hemakuta). Menakd Se ve da. Jtambbd. Hoče li nam kraljevski modrijan iz¬ trgati iz srca bolestni čin? 1 Gora na severni strani Himalaja. s Bajeslovni ptič, katerega jaše bog V.šnu. 15 MenaU. Bez dvojbe. Če nevarnost preti, po¬ kliče ga Veliki Indra iz srednjega, sveta 1 na častni način na pomoč in ga bojevni¬ kom na čelo postavi, da le bogovi zma¬ gajo. Rambha. * Vedno naj zmaguje. Sabaddžanja. Ne bojte se, ne bojte. Tam le vidim voz, ki ga je kralju daroval Somadatta. Kako živo plapola zastava, na katerej je naslikana srna. Mislim, da se kralj ne vrne, da ne bi dosegel svojega namena. (Vse gledajo v zrak) (Zdaj se pripelje kralj; Urvašl od strahu zameži in se na Čitralekhino roko naslanja). Čitralekba. Počij si, prijateljica moja! Kralj. Bodi mirna, kajti Nevarnost, ki jo je provzročil vrag Bogov, prešli je, saj je močen Indra, Ker zrak, nebo in zemljo vestno čuva : Le odpri zdaj oko, ti bojazljiva- Oko podolgovato, kakor lotos Razgali divni cvet, ko mine noč. Čitralekba. Da še živi, to sklepam iz tega, ker še diha; zaveda pa se vender ne. 1 T 0 je zemlja, nasproti nebesom in pod¬ zemeljskemu svetu. Hi — Kralj. Zelo je prestrašena tvoja prijateljica; kajti Cvetlice dvigajo se jej na nedrih ; To znak gotov je, da nam še živi. Citralehka, Prijateljica, ohrabri se : zdi se mi, da nisi apsarasa. [Hrvati se iaveda.) Kralj. Ko luna se prikaže v tihi noži, Razliva bledi svit po temnih logih ; Ponočni ogenj š ne skozi temne Oblake, ter nam javlja svojo mož. I Gang& teže mirno v strugi svoji, Ki nrej šumela je žez sivo skalo : Tak6 na novo oživela je Prijatljica in se zaveda spet. Catralekhd. Veseli se, premagani so sovražniki nebes. Hrvati. Mar rešil me je Veliki Indra, ki je po svojej božji moči zapazoval mojo bedo? Gitralekbd. Veliki Indra ne, predraga moja. nego modri kralj, ki je njemu enak po svojej moči. ■Hrvati. (Pogleduje kralja ; \a se). Ce je tako. pa so meni Dana vi dobroto skazali, da so me ujeli. Kralj. (Urvati jo opazujoč). Celo naravno je. da so zarudele apsarase, ki bi bile imele — 17 — 2 Narajana zapeljati, zapazivši to krasotico, porodivšo se iz njegovega boka. Ni mo¬ goče. da bi puščavnik mogel imeti tako hčerko. Mislim pa, Njen oče je gotovo mesec bledi Milobo ki deli in krasen svit; Morda pa ljubeznivi Madana 1 * * * * Ki mu ljubav jedina v mislih je; Al mesec spomladanski, poln cvetk. Kako bi mogel krasno to devico Roditi suh puščavnik, ovenel Pri svojem. vedu,’ mrtev za ta svet! Urvasi. Draga Čitralekha, kje neki utegnejo zdaj prijateljice biti? Čitralekha Kralj, ki nas je rešil, to gotovo ve. Kralj. (Urvaiijo opazujoč) U velikih straheh je deklica! Če kdo slučajno le te videl je, Girko mu kopernelo je srce, Kako še le zdihujejo po tebi Prijat’Ijice, prezveste ti vsigdar! Urvaši. (Za se.) Glej no. kako prijazno govori! Pa nektar ne prihaja od meseca . 8 Kaj je tukaj čudnega? (Glasno!), Moje srce želi je videti. 1 Madana bog ljubezni. * Vedi so štirje, Rg-, Sama-, Jadžur-, in Atharvaveda in so podloga starejši dobi in¬ dijskega slovstva. * Inai mislijo, da iz meseca kaplja nektar. 18 — Kralj. (Kaže z roko). Na gori Hemakuti gledajo. Družice vse v preljubi tvoj obraz, Ki luni je enak prijazni, ko Otela se je temnega oklepa. (Urvasi poželjivo kralja pogleduje). Cilralekba. Kam pa gledaš? Urvah'. (Radostno kralja pogleduje). V enakem stanu je ta, ki pohotno pogleduje me. Cit rale kbd. (Smehljaje se) No, kdo pa je to? Urvasi. Kdo? Tisti, ki ga ljubim. Rambha. (Veselo se opiraje.) Kralj enak mescu v ^ozvezdji Višakha. 1 se približuje z Ur- v ašijo in Čitralekho. Menaka. Dvojna sreča nas je denes doletela; v prvo vrača se prijateljica in v drugo se kralju nič žalega ni pripetilo. Sahaddžanjd. Prav si pogodila; v resnici teško je premagati Danave. Kralj. Voznik, pelji naju na ta-le vrh. Voznik. Kakor velevaš, gospod! ’ Ozvezdje Višakha obstoji iz dveh zvezd, ki ste Indom veljali kot soprogi meseca. 19 — Kralj. IDela , kakor da bi se voz v vožnji navzdol zelo majal, Urvasi se ga boječa oklene). Kako mi to koristi, da se maja Moj voz po strmi poti tja navzdol! Dotikajo se ra'ne njenih prs In sladki čuti v meni se bude. Urvaii. (Sramežljivo.) Čitralekha, umakni se vencler malo! Citralekhd. Kam neki? Rarnbhd. Pozdranve modrega kralja. (Obe ideti kralju nasproti;. Kralj. Voznik, le vozi, da se krasna deva S prijatljicami druži krasnimi; Tako lepota spomladanska se Ovenča z lepimi lijanann. Vojnik. Kakor zapoveduješ, gospod. (Ustavi vofi Apsarase. Čestitamo Ti na zmagi, gospod! Kralj. .laz teljeo. pa Vam, da se sešle ste Urvaii. S prija (Stopi z voza, opiraje se na Čitralekhino roko). Objemite me; nisem mislila, da se bomo še kdaj videli. (Prijateljice se objdmejoj. 20 - Vojnik. O kralj, iz vzhodne strani sliši se Ropot voza; možak, ki megli je Enak, in ki opanke ima, Iz zraka stopa zdaj na gor tja Apsarase. Glej, glej, Čitraratha prihaja. CViraraiha [nastopi). Proslavljam Tvoje junaško mišljenje; Ti moreš Indru pomagati. Kralj. To je kralj gandharvov' (Z vo\a sto¬ pnje). Pozdravljam Te, dragi prijatelj! (Sežeti sa v ro/ie ). Čitraratha. Prijatelj! Po Naradu’ je zvedel Indra da je Keši n UrvaŠijo z silo odvel Vojskam gandharvov je ukazal, naj jo rešijo. Med tem sem slišal od potnikov, ki hodijo po zraku, da si juniški čin izvršil, in da si tukaj; radi tega sem dospel sem. Zdai moraš s to apsaraso k Indru iti kajti veliko uslugo’ si mu storil. Le premisli NiVajana poprej ponudil jo •le Indru, zdaj pa TL prijatelj moj. Ko si premagal vse sovražnike Bogov in rešil jo iz krutih rok. 1 Gandharvi so bogovi nižje vrste, ne¬ beški muziki. 2 Nftrada je nebešk' modrijan, h krati tudi posel bogov. - 21 Kralj. Prijatelj dragi, ne govori mi Tako! Le Indra kaže svojo moč, Ce po prijateljih sovražnike Premaga; saj i levov krepki glas, Ki po bregeh močno razlega se, Velike oroslane v beg spodi. Gitraratha. Res je tol Ponižnost kaj lepo diči hrabrega junaka. Kralj. Zdaj pa ni primeren čas, da bi pohodil Indra. Sprevodi jo ti, prijatelj k vladarju. Citrar alba. Kakor zapovedaš. Hodite, apsarase. (.Vse se napotijo). Urvasi (k prijateljici). Čitralekha! Prav prijazen je kraljev modrijan; pa vender si ne upam posloviti se od njega; opravi ti ta posel (K kralju pristopivši .)',Urvaši ti to naznanja.veliki kralj: »Prosim te, dovoli mi, da tvojo slavo, kot bila bi prijateljica, razglasim v nebesih, kder stanujejo bogpvi. Kralj. Idite z bogom! Da se zopet vidimo. (Vse apsarase z gandharvi vred se vzdignejo v zrak ) Urvaši. (Dela, kot da bi bila zaprečena v zrak zleteti.) Oh, glejl tam na ovjjalnici visi moj niz biserov! (Premeteno se o^ira in pogleduje kralja'. _ ‘>2 — Čitralekhd. (Smehljaje se). Prav močno se je zaplel: ne morem ga sneti; pa hočem.se potruditi. UrvaU (smehljaje se). Spominjaj se svoje obljube. Citralekbd. (Dela tako, kot da bi (ja odvezavala.) Kralj. O draga ovijalnica, zalo Sem tebi zdaj hvaležen, da sl mi Prekrasno devo na trenotek tu Zamotila, kjer morem zreti jej V oko; na pol se obrnila je, Pogledala prijazno mi v obraz. Vojnik. O kralj, v globoko morje si pognal Sovražnike se svojo močno strelo, Katero si posvetil bogu VUjru 1 ; Skoz zrak letela je kot brzi-veter, Potem pa vrnila se v varni tul: Tako se v ljuknjo vrača silen zmaj. Kralj. Hočem stopiti na voz, bližaj se. {Vojnik sluša; kralj vstopi). Urvali. (.Poželjivo se \a kraljem opiraje odhaja * gand- harvi in % apsarasami). 1 Pesnik misli na strelivo obdarjeno z ča¬ robnimi močmi, ki ga je Vhju — bog vetrov — Pururavasu poklonil, in ki se samo vrača 23 Kralj [\re. \a njo). Dosežem li kedaj, kar si želim? — Pepela se je božja deva v zrak, ''zletela je in meni šiloma Odnesla z šibo td srce iz prs! Tako izpuli lotusa flamingna Iz stebla vlakno, vrh mu odkrhnovšh (Otlici e) Kcnec prvega dejanja. — 24 — Drugo dejanje. Vidnsaka (nastopi). Kakor brahmanec. 1 ki je čisto v misli vtopljen, da je povabljen na dobro ko¬ silo, ne morem jezika med zobmi držati. Kraljeva tajnost mi kar sili ven. Dokler še kralj sedi na sodnem stolu, hočem tukaj v tem zapuščenem gradu ostati, ki se imenuje «božja slast*. (Hodi sem ter tja in konecno sede). Služabnica (nastopi). Služabnica. Kraljica, hči kašjanskega vladarja, dala mi je ta le nalog: «Nipunika! Od kar se je kralj vrnol od daritve, solnčnemu bogu na čast opravljene, zelo se je spre¬ menilo njegovo srce. Iu k njegovemu prijatelju Manavaku in,pozveduj pri njem. kaj je temu vzrok«. Kako neki prevarim tega brahmanskega bedaka? Kakor rosna kaplja na snopu ne ostane, tako se tudi i Indi se delijo v štiri stanove, I. v brali- mance=duhovnike, II. v kšatrije=vojake, III. v vajšje=kmetovako in obrtnike in IV. šitdre — sluge. njega kraljeva tajnost ne drži. ( Hodi sem ter tja in ga ogleduje ). Ta Manavaka čepi zamišljen,^ kakor narisana opica. Hoč-m se mu bližati. (Bliža mu «). Pozdravljam te, častni mož! Vidušaka. Odzdravljam ti (Tiho.) Če to presneto dekle le zagledam, uže mi srce s kraljevo tajnostjo vred leze ven. (Maši si usta; glasno) Nipunika, ti si pretrgala pevske vaje, kam pa tako naglo? Nipunika. Kraljica mi je zapovedala, naj tebe pohodim. Vidušaka. In kaj zapoveduje vladarica? Nipunika. Ona pravi, da si jej sicer vedno bi^ prijazni, da je pa zdaj še pogledati nečeš> ko jo tako nenavadna bolest obtežuje. Vidušaka. (.Premišljevaje ). Je-li moj prijatelj kra¬ ljici kaj žalega storil. Nipunika. Kaj ne bi bila žalostna, saj jo je na¬ govoril kralj z imenom te žene, ki za- vzima njegovo srce. Vidušaka. (Za se) Kako? Ali je on sam tajnost izdal? Zakaj bi si moral prav jaz zdaj jezik zavezati? ( Glasno ) Je svojo soprogo imenoval •Urvaši«? Odkar je videl svojo drago, odbija vsako veselje in kraljico in im n e jako nadleguje. Nipunika. Vlomila sem v trdnjavo kraljeve taj¬ nosti Častni, kaj naj poročim kraljici? Vidukaka. Nipunika, to le poročaj, da se hočem truditi, kralju to domišljijo iz glave izbiti. Ko kraljico zagleda, se uže strežne. Nipunika. Kakor zapoveduješ. (Odide). Za kuli¬ sami poje pevec Zmaguj, vladar, zmaguj. Na kraj sveta Preganjati temo je tvoja stvar Prav kakor solnčeva dolžnost; oba Enako to teži; saj sred neba Prispevši solnce malo postoji; Opoludne i Ti počini si. Vidušaka. Zdaj je prijatelj zapustil sodni stol, in gre sem. Hočem se mu pridružiti. ( Odstopij. 1 Pevec naznanja kralju dnevne čase in tem časom primerna opravila, pristavlja rad laskave besede u pesniškej obliki. Konec predigre. — 11 — (Nastopi kralj, otožen, in Vidušaka). Kralj. Ko krasotico sem zagledal iz Nebes, takoj mi vnela je srce. Bog K&ma' pa je z svojo pušico Nadelal njej gotovo pot. Vidušaka. Zakaj se neki žalosti hči Kašjanskega vladarja? Kralj (ostro ga oglcdovaje). Si ti dobro čuval tajnost? Vidušaha [žalosten %a se). Ah, prevarila me .je Nipunika. Zakaj me neki dragi prijatelj vpraša po tem? Kralj (v straheh). Zakaj sediš tiho in ne odgovarjaš? Viduiaka. Svoj jezik sem tako brzdal, da še tebi ne da odgovora. Kr a 'j. Dobro tako; pa kako se naj razve¬ selim? Vidttlaia. Idiva v kuhinjo. Tam najdeva dovolj jedil, ki se morejo na pet načinov povžiti ’ Te ti tugo gotovo odž-nejo. 1 Bog ljubezni. * Zvekajoč, ne^ zvekajoč (kakor riž) liza- joe, sesajoč in pijoč. - 28 — Kralj. Za te je tam dovolj blaga, ki te raz¬ veseljuje; pa kako naj se zabavam jaz, ki hrepenim po visokem smotru? Vidulaia. Te ni Ur vaši videla? Kralj. Gotovo. Vidulaka. Potem pa mislim, da za te vender ni nedosegljiva. Kralj. Beži, no; te b' sede pač kažejo, kako si mi prijateljski naklonen Viduiaka. Zelo sem radoveden, ker tako govori*; gotovo sem jej enakovrsten po — grdobi; ka-li? Kralj. Tako je lepa, da je ne morem dovolj naslikati; hočem to skušati na kratko. Vidulaka. Zelo sem radoveden. Kralj. Prijatelj moj, tel6 je njezino Krasota vseh krasot, lepota vseh Lepot, in lepše kot podoba še, S katero pesnik bi odičil jo. — 29 — Vidušaha. Ti si postal ptica čataka 1 2 , ki le po nebeškej rosi hrepeni. Kralj. Moje želje se inače spolniti n ■ morejo, nego da iščem samote; spremljaj me tedaj na sprehajališče. Vidušaia. {Za se) Kaj je zdaj storiti? [Glasno). Hodi sem. ( Oba šetala). Južni veter, ki pri¬ haja od sprehajališča, tebe kot gosta pri¬ jazno pozdravlja. Kralj. Gotovo je primeren ta. priimek, Ki južni veter ga ima*; lepo Namaka zdaj cv tico m&dhave 3 , In z vejami se igra kaundije 4 * ,' Ker druži ljubav 6 in prijaznost vso, Ljubimec gorki se dozdeva mi. Vidušaka, Saj je pa tudi spodobno, da tl je tako naklonjen. ( Hodi sem ter tja.) Tukaj je vhod. Vstopi. Kralj. Hodi ti naprej. [Oba vstopita). ' Guculus melanoleucus, ki prč samo o deži živi. 2 Dakšana pomenja «južen» in »prijazen«. 2 Gaertnera racemosa. 4 Jasminum multiflorum. * Sanskrtska beseda za ljubezen „sneha“ znači tudi »mokroto«, »vlažnost«. — 30 — Kralj. Slabo sem pogodil; mislil sem. da odpravim vse nezgode, če'grem na spre¬ hajališče; kajti Zelo sem hrepenel po šetališči, Pa to veselja mi ne dela nič; Vsaj zdi se mi tako kot da bi proti Deroči vodi moral plavati. Vidulaka. Kako je neki to? Kralj. Ilud6 mi bog ljubezni ranil je Srce, ki neprestano hrepeni Po bitju krasnem in nedosegljivem; In kaj početi mi je zdaj, povej, Ko južni veter listje že suši In mango z novim brstjem krasi se? Vidusaka. Dovolj si jadikoval; kajti v kratkem ti Kama vse želje izpolni in se s teboj sprijazni. Kralj. Tvoja brahmanska beseda mi je porok za to. Fidušaka. Glej, gospod krasoto prirode; ona ti kaže, da se je uže spomlad približala. Kralj. Gotovo; z veseljem zapazujem drevo za drevesom. 1 Mangifera indica. — 81 Tu le zapazil sem kuravako 1 , Na vrhu belo, modro ob straneh; Tam le ašokin 2 cvet pokaže se Iz popka, saj je že celo rudeč; In novo brstje tam na manginem Drevesu rujavi cvetični prah; Tako spomlad razvila se je zdaj, Da otrok ni, pa tud’ še deva ne. Vidušala. Glej. prijazno te vabi sedež iz črnega marmelna v senčnici, spletenej iz atimuk- tinega* brstja; na njeno cvetje so sedle bučele in podrle ga na tla. Sprejmi pri¬ jazno vabilo. Kralj. Če tako hočeš, pa dobro. (Oba sedeta ). Vidni a h a. Prijatelj oziraj se po ovijalnicah in pomiri hrepenenje po Urvašiji. Kralj ( idihovaje ). Cvetoče ovijalnice v tem logu, Če prav nazaj do zemlje hrepeni Njih rast, razvedriti mi ne mogd Očij, razvajenih po njej zelo. Premišljuj tedaj vedno, kako bi se mi mogle moje želje vresničiti. : Rudeči amaranth, ali rudeče cvetoča Barleria. 2 Jonesia Ašoka, drevo srednje velikosti, ima cvetje oranžme barve, ki pozneje prehaja v rudeče. To cvetje v mesecih sušcu in malem travnu po noči jako lepo diši in presega gledč lepote skoraj vse cvetice. » Premna spinosa. — 32 — Vi ihti aha. Ko seje Veliki Indra v Ahaljo zaljubil, dajal mu j' bil njegov zdravnik svete; pri tebi pa ta posel jaz zdaj opravljam saj sta oba brez uma. Kralj. Goreča ljubezen pozna pripomočke vse. Viduiaka. Uže premišljujem; pa nikar me ne moti z večnim jadikovanjem. Kralj (vzdigne se). Gotovo teško pridobim si drago; Pa vender bog ljubezni javlja zdaj, Da hoče izpolniti želje vse: Neznana radost polni mi srce. (Sedi zamaknen v duievno^bolest). (Po zraku pridete Ur v asi in Citralekhd). Citralekhd. Kam pa greš in kaj je namen tvo¬ jemu potu ? Urvaši. Prijateljica, takrat ko sem se na gori Hemakuti na veji spotaknola, zasme¬ hovala si me bila in zdaj pa vprašaš, kam da grem? ( Citralekhd. Gotovo hočeš h kralju Pururavasu? Urvali. Tako je; ta svoj kan hočem izvršiti, — 33 — i ne oziraje se na to, kar veleva sram~ž ijivost. Citralekhd. Koga si poslala kot posla naprej? Urvaši. Svoje srce. Citralekhd. Samo tedaj naj bi opravilo tak posel? Kdo ti je tako svetoval? Urvašt. Bog Madana je tako naročil. Prijateljica, lepši si mi dozdeva danes, nego takrat, ko sem ga prvokrat videla. Citralekhd. Res je to, stopive bliže. Urvali. Ne še: hočem se poprej s zagrinjalom prikrita bližati in poslušati, o čem se z svojim spremljevalcem na samem raz- govarja. Čitralekhd. Kakor hočeš. (Obe storite, kakor pove¬ dano) Vidušaka. Izumel sem sredstvo, po katerem se moreš združiti z devo.^ ki jo ljubiš, in kateri se je teško približati. Krat) (molči). — 34 — Urvali. Kdo je ta srečna žena, ki se sme po¬ našati, da on po njej hrepeni? čitralekhd. Zakaj se tako po človeško obotavljaš? Zamisli se in skušaj z globokim premiš¬ ljevanj m to proučiti. Urvali. Bojim se, da ne hi tega v sled svoje moči takoj spoznala. 1 Vidulaka. Poslušaj tedaj^ izumel sem sredstvo; da se moreš združiti s predrago. Kralj. Govori. Čitralekhd. Potem ne morem ugovarjati. Urvali. Pokaži mi tedaj pot, da ne bom imela nepotrebnih zaprek. Čitralekhd. Pogum velja. Se ne spominjaš, da je naju sveti učitelj podučil v umetnnosti, da se moreve nevidljivi storiti, in se ubra¬ niti sovražnikov, ki jih imajo bogovi? 1 Bogovi in pobožni poščavniki morejo po globokem premišljevanju vse skrivnosti spo¬ znati. — 35 — Urvnti- Res, spominjam se še. (jitralehka. Pošli s ve do kraljevega grada, ki je največja krasota mesta Pratištana ob stoku Jamune in svete Gange, čiia voda je tu najsvetejša. Dozdeva se mi, kot da bi'kra¬ ljev grad odseval iz svetih voda. Urvali (se poželjivo tja ozira). Po pravici se sme reči, da so se ne besa tja preselila. Ob, kde utegne neki biti pomočnik zapuščenim. čitralebkd. Gotovo zveve to, stopivši v log, ki je tako krasen, kakor nebeška livada. (Obe stopate doli). Čitralekhd (\apaxivU \ralja. vesela). Prijateljica, til le je kralj: enak je mesecu, ki se je prav zdaj prikazal, ča kajoč svitlobe.' Vidulaha. Idi spat; potem pa lahko sanjariš o združenji; nariši si na tablo podobo Ur- vašije in ogleduj jo. ’ Če mesec vzhaja, bled je že : polagorra še le dobi popoten svit, ker je videti, kot da bi postal, mislili so si Indi, da čaka svoje svetlobe. — 36 — Urvaši (radostna ). Obupno srce, ojači se, ojači. Kralj. Nobeno tvojih sredstev ne pomaga; Srce mi K&ma teško ranil je. Kako naj si privabim spanec sladki, Da v sanjan, draga, mi prikaže se? Če tudi ljubico naslikam krasno: Solza ne vsahno mojih nikdar vir! (jitralekha. Slišiš? Urvaii. Da, slišim; pa srce vender ni zado¬ voljno. Vidni a ka. Do tega s' ga moč mojega razuma. Kralj ( vidihovaje). Neznane so skeleče srčne rane Predragej; morda tudi zaničuje Nesrečnega ljubimca, ker nje um Prebi«tri ljubav mojo prav pozna. In Madana, da škodaželjni bog Povzročil je, da upi moji po Zedinjenju s predrago splavali Po vodi so. Naj se raduje le. Čitralekhd. Čuješ li? Urvail. Oh, oh. kako me zaničuje! Ne morem mu z besedami odgovoriti: po svojej ne heškej moči si hočem priskrbeti brezov I 37 — \ list; nanj napišem stih in ga vržem mej njiju. Citralekkd. Zlagam se s teboj. Urvaši {piše in vrže list tja). Vidušaka (v strah eh). Kaj pa je to? Ali je kačja koža padla na tla? Kralj (prcmišljevaje). Ne, prijatelj moj, to ni kačja koža, nego brezov list; na katerem je nekaj na¬ pisanega. Vidušaka. Bržkone je nevidijiva Urvaši slišala tvoje jadikovanje in list napisala, da te ona enako gorko ljubi, kakor ti njo. Kralj. Moja želja se vender spolnjuje; (vratne list in ga čita ; vesel) ti si prav pogodil. Vidušaka. Zdaj pa bodi dobre volje. Slišal bi pa vender tudi rad, kaj je napisano. Urvaši. Kako si ti vljuden! Kralj. Slušaj! (čila): Gorko da ljubim tebe, dragi moj Gospod, ti znano ni; da tudi tvojo Za me gori srce, kako bi to Spoznati mogla? Moja postljica — 38 Lepo postljana* z biseri krasnb Mi ne ugaja več. In veter topli. Ki veje iz nebeških pokrajin, Mi žge telb, kot ogenj prav močdn. Vrv ali. Kaj neki zdaj poreče ? Gitrahkbd. Ali ne govore dovolj jasno njegovi udje, ki so ovenelim steblom podobni. ■Vidulaha. Kakor da bi kdo mene lačnega nasitil, tako me veseli, da si potolažen. Kralj. Samo potolažen? Le poslušaj: Ta stih, ki draga nanisala ga Na list, in ki naznanja mi, da njena Ljub&v enaka mojej je vsigdar, Ta stih mi toliko velja, kot njen Obraz in njeno čarobno oko, Če vjema z mojim se pogledom le. Urvali, Najina ljubezen j e enaka. * Doslovno: moja posteljica na koralinem drevesu. To je eno iz mej rajskih dreves, ki namesto listja in sadja bisere in žlahtno ka¬ menje donaša, na Sijih žarkih počivajo božja bitja. — 39 Kralj. Pot 1 mojih prstov bi pomazal list; sprejmi ga t»daj ti. Vidutaka. Pokaži, videl bi rad, ali ti Urvaši sad odreka ko ti je uže cvet želja po¬ kazala ? Uivali. Dokler se ne ohrabrim, stopiti predenj idi ti k njemu in govori v mojem imenu. (jitralekhd. (Odvzame zastor in stopi pred kralja.) Bodi zmagonos n. Veliki kralj! Kralj [vesel). Dobro došla, krasna deva : Ko prvikrat bile ste združeni, Sem bolj se radoval ko zdaj, ko sama Prišli, si k meni,- Jamunš, in GangS, Zedinjeni le ste veselja vir. Cttralekhd. Ali se ne vidijo najpoprej megle, po¬ tem še le blisk? Vidnlaka. Ni to Urvaši? Goto.o pa je njena ljuba prijateljica. Citralekha. Urvaši se tebi, veliki kralj, spodobno poklanja in naznanja. 1 V indijski erotiki je pot znamenje vroSe ljubezni. Kralj. Kaj naznanja? Gilralekbil. «Ko so me sovražniki bogov v veliko zadrego spravili, takrat si ti bil moja po¬ moč. Odkar sem tebe videla, veliki kralj, zelo me nadleguje ljubezni bog: mogočni vladar, usmili se me!> Kralj. Da K&ma trdosrčni drago muči, Mi prlpovedaš; tega pa ne veš, Da Pururavas koprni po njej? Oba enako gorko ljubita. Razbeljeno železo druži se Z razbeljenim, nirava pravi to. . Čitraleibd. Prepričala sem se, draga prijateljica, daje Madana kralju še hujšo rano vsekal, nego tebi; bližaj se mu tedaj; jaz sem oznanjevalka njegove ljubezni. UrvaM. Nestanovitna prijateljica,- / lahkim srcem me zapuščaš. GitralekbA. V kratk-m bove videli, katera družico zapušča. Urvali (odvzame sramežljivo zagrinjalo}. Zmaguj, zmaguj, kralj. — 41 5 Kralj [veselo). V resnici zdaj sem zmagal jaz, ker si Besedo »zmaga« ti spregovorila; Besede te od Tebe nihče še Ni čul, kot VeTki Indra in pa jaz. (Kralj jo prime za rolo in jej veli sesti). Vidušala. Častna deva zakaj pa mene ne po¬ zdraviš, ki sem zvest prijatelj kraljev? Urvaši (se mu smehljaje naklanja). Vidušala. Čast in slava tebi! Posel bogov (govori z a kulisami). Povej Urvašiji, prijateljica, Naj le požuri se; vladar vetrov In bogi vsi bi radi videli, Kako predstavljate vi igro, ki Jo vas je Bharata naučil 1 modri; Opravite pa spretno posel svoj. (Vsi poslušajo). Urvaši (se razžalosti). Citralelhd. Draga prijateljica, si slišala besede, katere je posel bogov spregovoril? Veliki kralj naj mi dovoli, da odidem! Urvaši. Niti besedice ne morem spregovoriti; tako sem potrta! *) Ko si bila še v nebesih. — 42 — čitralekhd. Veliki kralji Urvašl ti naznanja, daje odvisna od tuje oblasti, rada bi imela do¬ voljenje za odbod, da bi mogla bogovom ■pokorščino skazati. Kralj fcelo ganjen). Nočem se ustavljati povelju, ki ga vama daje vajin gospod; pa spominjajte se mene. Urvasi [odhaja žalostna in pogleduje kralja). Kralj ( {dihovaje ). Kaj mi zdaj pomaga moje oko? Vidušaka IhoČe list pohajati). Nama ostane brezov — ( pretrga govor; za se) ko sp m Urvašijo ugledal, čudil sem se, pa nisem zapazil, da mi je list pal na tla. Kralj. Dragi, kaj si hotel reči? Vidušaka. Da ne smeš obupati, ker je močno na te navezana; če tudi odide od tod njena ljubezen ne mine. Kralj. Takisto pravi tudi mi sreč: Res skrbno je skrivala svojo ljubav, Pa rožice, ki tresle so se na Kipečih nedrih, javljalo so jasno, Da gorko ljubi zalo me deklč! 43 Vidusaka. Srce mi trepeče; ne bo več dolgo in ti omeniš list. Kralj. Kako naj razveseljujem svoje oko? (malopremišljuje ) Prijatelj, daj mibrezov list. Vidulaca. (Gleda v straheh na vse strane). Oh, ne morem ga najti; bržkone je z Ureašijo šel v nebesa. Kralj. Bedak je v vsem nezanesljiv; pošiči ga vender. VidiUaka. Morda je tu, morda pa tam. ( Skače na vse strani in Ude). (Kraljica z služabnico Nipuniko in s spremstvom nastopi). Kraljica. Nipunika si res videla, da je kralj z Manavakom stopil v to le senčnico? Nipunika. Sem-li ti kdaj kaj druzepa poročila, nego resnico? Kraljica. V grmovje hočem tedaj stopiti in po¬ slušati, o čem se ž njim zaupljivo razgo- varja; prepričam se pri tej priliki, govoriš li resnico ali ne. — 44 — Nipunikd. Kakor ti ugaja. Kraljica (sctaje in ojrajč sc sem ter tja). Draga Nipunika kakšen list je to, ki ga nama južni 'eter nasproti nese? Enak je sveži skorji. Nipunikd ( spo\navši ga). To je list iz brezove skorje. Daši se se vrti, vendar se more videti, da je po¬ pisan ; obkčal je na tvojih nanožnicah 1 (pobere ga). Smem list pročitati? Kraljica. Dobro, pročitaj ga. Nipunikd (procitavsi). To ti je lepa reč Urvaši kralju svojo ljubezen izpovedi : mislim, da je list nama po neopreznosti Manakovi v roke prišel. Kraljica. Dobro, zdaj pa hočevi s tem darom k ljubimcu apsaras iti. Kraljica [gre s spremstvom okoh senčnice). Prijatelj dragi, kaj se giblje tam ob robu raskošnega brega, ki ni daleč od našega šetališča? 1 Indijske krasotice nos jo tudi na nogah prstane. — 45 — Kralj (vstavili). 0 veter malajanski', zvesti ki Prijatelj si spomladi, sprejmi zdaj Prenežni cvetni prah, da ti nikdar Vonjave ljubke manjkalo ne bo. Kaj neki t' koristil bode list Predrage, ki si mi poprej ga vzel: Saj veš, da razni tolažitelji Pomagajo ljudem zaljubljenim. Nipunikd. Glej, kraljica, glej, ta list se išče. Kraljica. Vidim. Vidušaka. Zmotilo me je pavovo pero, ki je po barvi enako ovenelemu ašoku. Kralj. Popolnem sem pobit. Kraljica ( pristopivši) Ne toži več, mož; tu le je list. Kralj (osupel, {a se) Kaj? kraljica? (v za dr egi) Pozdrav¬ ljam te. Vidušaka. Prijatelj prav pošteno si se spekel. Kralj (brij a tel ju''. Kako se zdaj izkopljem? 1 »Malaja« gorovje na Malabaru. — 46 Vidni a h a. Če se pri tatu najde ukradeno blago, potem laž ne pomaga nič. Kralj. Kraljica, tega lista ne iščem nego druzega, na katerem je pobožni izrek na¬ pisan. Kraljica. Gotovo lastno srečo Človek rad za¬ kriva. Vidusaka. Daj mu hitro jedi, da se mu žolc pomiri. Kraljica. Nipunika. naglo je brahmanec prija¬ telja potolažil. Viduiaka. Celo hudega duha pomiriš, če le samo jed omeniš. Kralj. Norec, ti še mene ugonobiš, ki sem se pregrešil S Kraljica. Ne, dragi soprog, ti se nisi pregrešil: jaz sem grešnica. Kaj prežim tukaj, saj vem, da me ne vidiš rad? Nipunika, hodi. [Odhaja jezno). Kralj. Oipnsti, draga, vitka kakor ielka, Priznavam rad, da grešil sem teško. Če se gospod jezi, gotovo je Le sluga kriv, ker on je gneva vzrok. (Kralj poklekne pred rjoj. Kraljica. Ne delaj tako. [Za se) Lahkomiš ljni ta čin previsoko čislam Bojim se kesanja, saj ga k temu samo vljudnost sili. Kraljica (pasti kralja klečečega in odide % spremstvom). Viduhaka. Kakor deroča reka o deževnem vre¬ menu je odšla. Prijatelj, ti pa vstani. Kralj [vstane). Ljubimec pravi naj, gorkb da ljubi, Srci ti ženskega ne pridobi, Če mu beseda iz src& ne gre. Kako bi mogel žlahtni kamen kdaj Ugajati, ie je pobarvan le Umetno. Saj to vidi znalec v ak. Vidnsaka. Golo resnico govoriš; kogar oči bole, ta v bližini bleska svetilničnega ne more prenašati. Kralj. Daši gorim in živim za Urvašljo. pa vendar kraljico visoko čislam. Ker se na to celo ni ozirala, da sem pokleknol pred njo, hočem odslej njej nasproti odločno postopati. — 48 — Vidulaha. Upam in ž lim, da svojo odločnost tudi v djanji pokažeš, ne le v besedah. Jaz pa sem lačen ; skrbi za to, da bom imel kaj prigriznoti: pa tudi za te je čas, da se okrepiš in skoplješ. Kralj (k viš/iu pogledavh). Zares, prijat lj dragi, minol j) Že predpoldan, upehan pav je šel Počivat pod drevo u jamico, Ki jo je ohladila vodica. Bučelice pregoste šele so V odprte popke karnik&rine, In race zdaj ostavljajo vodo Pretoplo, ter po hladnem lotusu Preže na bližnjem bregu; v kletki ozki Papiga koprni po vodici. (Vsi odstopijoJ. Konec drugega djanja. 49 — o Tretje cijanje. (Predigra) (Dva učenca ‘Bbarata, nebeškega, gledališčnega ravnatelja nastopita). Prvi. Prijatelj Palava. ti si nosil sedež' uče¬ nika, ko je zapustil ognjišče in šel k Ve¬ likemu Ind.ru. jaz pa sem ostal tu, da čuvam svetišče. Povej mi, je li ugajala bogovom predstava najinega učitelja, ali ne? Drugi. Prijatelj Galava, ali je ugajaja, ali n°. tega ne vem Pa v igri «Boginja Lakšml 2 ') Brahmanski puščavniki morajo imeti svoj sedež, tigrovo ali kozlovo kožo. Ka¬ morkoli hodijo, povsod si to kožo seboj jem¬ ljejo, ali jo učenci za njimi nosijo. (Šankar Pandit). l ) Lakšmi, Višnuva žena, je boginja sreče in lepote. 50 — si izbira moža« zloženej po Sarasvatiji ' je strastno svojo ulogo izvrševala, dasi se vrste tam nagloma razni občutki in strast nema mesta. Prvi. Hotel si povedati, da igra ni bila brez hibe ? Drugi. Tako je; .ni igrala pazljivo in radi tega jej bes'°da ni tekla točno. Prvi. Kako na primer? Drugi, i Glej tako le. Ona je nastopila kot Lakšmi in Menaka je igrala boginjo^Va runi. Ta jo je tako le vprašala: »Stražniki treh svetov in Keš a v a 2 so se zbrali; ka¬ teremu je tvoje srce udano? Prvi. Dalje, dalje, Drugi. Ona bi bila imela povedati: »Pum šottamu«. pa se je zmotila in rekla: «Pu- ruravasu«. Prvi. Za boga, človek se mora pokoravati mogočni osodi! Se li ni učitelj jezil nad njo ? ') Sarasvati — boginja govorništva. O Kesava -r Višnu. — 51 — Drugi. Gotovo; proklel jo je, Veliki Indra pa pomilostil. Prvi. Kako to? Drugi. »Ker ?i zanemarila moj poduk, ne sni' š dalje v nebesih bivati*, taka je bila kletev. Veliki Indra pa je k Urvašij', ki je sramežljivo oči povesila tako le go¬ voril: »Tvoj-mu ljubimcu ki me v bitvah podpira moram ljubav skazati: dovolju jemati tedaj, da se smeš tako doko ž njim družiti, dokler on ne zagleda zaroda od Vbe » Prvi. Tako se dogaja Velik- mu Indru, ki srce človeško dobro pozna. Drugi S pogovarjanjem sva zamudila čas za kopel; zdaj pa hajd k učitelju. (Oba odstopita.) Konec predigre. Dvornik (nastopi). V mladostnih letih gospodar se vshk Prav močno trudi blago zbirati, Pozneje pa sinovom prepusti Skrbi velike in počiva rad. Pa moja služba, ki moči mori, Ne da odduška mi nobenega, Ker dan za dnevom trdo se potim: Glej, ženske stražiti je teška stvar . 1 (Seta se sem ter tja). Kraljica, hči ka šjanskega vladarja si je naložila t p ško pokoro in mi je dala tale ukaz: »Vsej jezi sem slovo dala in po Nipmiiki kralja prosila, naj mi pomaga, spolniti dano be¬ sedo; v mojem imenu mu poročaj to*. H kralju hočem tedaj iti in pogledati, je li uže končal večerno molitev. (Seta se in gleda oholo). Zares, v kraljevem dvoru je 'zvečer prijetno; kajti Kot iz lesa bi bili, tako mirno Sede tam pavi, zlo utrujeni; Iz oken se vali dišeči dim, ki Golobe na vrheh zakriva vse. In stare ženice, opravljene Po stari šegi, zdaj prižigajo Svetilnice večerne, ki vsegdar Naznanjajo nam srečo, blagostan . 2 (Oziraje se naprej) Gkj, glej, kralj gre tu sem, in je enak Veliki gori, ki ima še zdaj 1 Indi so svojim haremom - antahpura — kot stražnike postavili eunuhe. 2 Indi si mislijo, da tistega nesreča zadene, ki ra večer prepozno luč prižge ali pa tega celo ne stori. Zarad tega si tudi najubožniši ljudje vsaj nekaj luči priskrbe. Narod misli, da Lakšmi, boginja sr^če, po noči okolo hodi in tiste hiše pohaja, ki jej dopadajo. Če tam luči ne najde, obrne se in nikoli več ne pride. (S nikar Pandit.) - 53 - Peruti in pa giblje sp . 1 Ker n u Na rebnh raste karnik&riea, Se mi dozdeva, kot bi deklice Z svetilnicami ga obdajale. T am, k j pr ga morem dobro \ ide ti, bo dem ga pričakoval. (Kralj nastopi, kakor je popisan s sprem¬ stvom in i Vidušakom). Kralj (ia se ). Za zdihovanjo manjkalo je časa, Prijetno sem tedaj preživel dan. Kako prebijem pa predolgo noč? Veselje vedno mene se boj : , Dvornik (približavsi se). Zmaguj kralj, zmaguj! Kraljica ti to-le naznanja: «Se strebe bisernega gradu se mila luna lepo oglpdtije; pridi tja; priča¬ kujem te tam, dokler se mesec z svitlobo ne združi.* Kralj. Dobri Latavja. povej kraljici, da iz¬ polnim njeno ž p ljo. Dvornik Kakor zapoveduješ, gospod. [Odide.) Kralj. Prijatelj, kaj ndsltš. ali kraljico res kaka zaobljuba nagiblje do tega? 1 I n d i menijo, da so bregovi nekdaj bili krilati, Karnikžirice se primerjajo vitkim slu¬ žabnicam. Vidušaka. Jaz tako sodim, da hoče svojo hibo popraviti, da te je prezirala ko si poklek¬ nil pred njo; zaobljuba jej je samo pret¬ veza. Kralj. Go'ovo si pogodil pravo zdaj; Če modre žene kdaj prezirajo Ljubimcev svojih ljubezniv poklon, Se kesajo potem in skušajo Prav sramežljivo se približati. Pokaži mi tedaj ao gradu pot. Viduša]ia. Po stopnicah koralinih, ki so enake Ganginim valovom, hodi do grada, kder je zelo krasno. Kralj. Hodi naprej. (Kralj in Vidušaka stopata po stopnicah - navzgor). Vidušaka. Prijazna luna se mora skoraj prika zati; na vshodu se uže rudeči in jasni. Kralj. Svitloba mesečna, ki skriva so Za goro vshodno 1 , že pregnala je Temoco; kakor jasnih par oČij, 1 Bajeslovna gora, iznad katere vzhajata solnce in mesec. Od kterih se lasje odgrnejo; Razveseli me jasna vshodna stran; Njen svit vzraduje vselej mi srce. Vidušaka. Oh krasota! Kakor pogača iz sladkorja se je pokazal gospod zelišč. Kralj (smehljaje se). Ti pa misliš vedno na jed. (roke skle - nivši poklekne). Poklanjam se t : , Veliki vladar, Ki se podajaš k solnim v tihi noči, Da vspešno se vrši pobožnih dar; Z ambrozijo umrlih sitiš duše Proganj š čudotvorno temno noč. In prestol ti je ččlo Šivovo. 1 (Vstane) Vidušaka. Tvoj praded ti javlja po brahmanu da te odpušča v milosti. Sčdi, jaz bi tudi rad ugodno sedel. Kralj (sede in reče spremstvu): Ker luna jasno sveti, brle vaše sve- tilnice in so nepotrebne; počinite si Spremstvo. Kakor zapoveduješ, kralj. [Odide). Kralj (mesec opa^ovaje). Prijatelj v kratkem pride kraljica. Dokler sva še sama, hočem ti opisata svoj položaj. 1 Šiva nosi na čelu mesec kot ozdobo. 56 — Vidušaka. Jaz ga tako poznam. Ker si toliko pri Urvašiji videi, smeš dobre nade gojiti. Kralj. Zares bole skeleče srčne rane. Ki jih mi vsekal je ljubezni bog. Če silna reka zaletuje se Ob skale, stokrat večo moč dobi; Tako ojači se ljubezni sila, Če najde tvrdovratniši odpor. Vidušaka. Ker se tvoji oveneli udje blišče, zato se nadjam, da se v kratkem z drago Ur- vašljo združiš. Kralj (javljajoč nek znak.) Z besedami, ki polne so tolažbe, Krepčaš me vspešno v žalosti in togi; Desnica' moja je zatrepetala; To znači mi, da želje se spolnž! Vidušaka. Brahmanska beseda nikoli ne prevari. (Kralj Čaka nadepoln; na zračnem vozu se javlja Urvaši v opravi zaljubljene zenske) ki obišče svojega ljubimca). Urvaši (ogledovaje se). Se ti dopada ta obleka za pohod, 1 To velja pri moških kot dobro znamenje. 2 V Indih je bila navada, da so hetare za¬ hajale k moškim. J I — 57 — brez posebnega krasa in s črnim ogri- nalom ? Citralekha. Nimam dovolj besed, da bi ga slavila; rada bi bila Pururavas. Urvali. Prijateljica, Madana ti zapoveduje : «Brzo pelji Urvašijo do stanovanja tega častnega moža«. Čitralekhd. Nisve uže dospele do grada tvojega ljubimca, ki je enak vrhu Kailasove gore? Urvali. Zamisli se in povej mi vsled tvoje nebeške moči, kde je zdaj moj ljubček in kaj dela? ( čitralekhd. (.Zamisli se; za se.) Hočem se malo pošaliti ž njo. (Glasno). Nekje, kjer biva zdaj, jako je primerno za razveseljevanje, da uživa veselje, družiti se z drago, po ka- terej je uže dolgo hrepenel. Urvali (se užali). Gitralekbd. Nespametna, misliš mar, da je ta lju¬ bica druga? Urvali. Po nepotrebnem me muči dvom. — 58 — Čitralekhd. Na strehi bisernega grada biva kralj; edini Vidušaka mu dela družbo. Bližajve se mu. (Obe se s ijaka spustite.) Kralj. Prijatelj dragi, z nočjo raste ljubezni muka. Urvaši. Pri teh besedah, čijih pomen je neja¬ sen. trepeče mi srce. Skrijve se in poslu- šajve njegovo jadikovanje, da zgine najin dvom. Čitralekhd. Kakor se ti rači. Vidušaka. Uživaj vendar te nektarske mesečine žarke. Kralj. Prijatelj dragi, žarki lunini In druga sredstva srčnih mojih ran Ne ozdrave, ni mehka postelj ne In cvetk dišečih, lune žarki ne, Ne biseri, mazilo tudi ne; Edino deva krasna Urvaši. Le sladka nje oeseda rešiti Skelečih mene more srčni h ran. Urvaši. Moje srce, ki si me zapustilo, in k njemu šlo, ti si doseglo svoj namen. — s 9 — Glas (za kulisami). Semkaj, vladarica, semkaj, tu je pot (Obe poslušate in se prestrašite). Vidušaka. Glej, glej, kraljica je došla; varuj svoj jezik. Kralj. Ti pa se drži resnobno, prijatelj dragi- Urvaši. Kaj mi je zdaj storiti? Čitralelikd. Dovolj je jadikovanja. Naju ne vidi nihče, ker sve skriti. Kraljica je po pu- ščavniško opravljena; gotovo v kratkem zopet odide. (Kraljica nastopis-e spremstvom, kinosi darove 1 ). Kraljica [mesec opazujoč). Nipunika, kaj lep6 se sveti sveti me¬ sec, združen z Rohinijo. 2 Nipunika. Še lepše se sveti kralj, če je združen s kraljico ( hodi sem ter tja). Vidušaka (kraljico ogledovaje). Ne vem, ali dobim dar njen, ali jej pa služi ta obljuba samo za pretvezo, ker bi če se zaobljube izvršujejo, dobivajo navzoči brahmani darove. ’) Z svitlobo. - 61 — I rada popravila svojo, hibo oholo prezirajoč tebe, ko si pred njo pokleknil? Saj meni se denes posebno lepa zdi. Kralj (smehljaje se )., Oboje bode prav; meni se pa dozdeva drugi uzrok posebno verojeten, kajti Opravljena je v belo oblačilo; Njo krasi to, kar redno nosi vsaka Omožena' ; v laseh se vidi samo Mladičje durvino 1 2 ; kot da obljuba Ponižnost bi zahtevala, tako Je proti meni preprijazna zdaj. Kraljica ( pristopivsi) Zmaguj, kralj, zmaguj! Spremstvo. Zmaguj, kralj, zmaguj! Vidutaka. Dobro došla, kraljica! Kralj. Pozdravljam te. ( Primc jo \a roko in jo vede k sedežu). Urvali. Po pravici se imenuje kraljica; po 1 Žene si drgnejo roke s žafranom, nosijo na čelu rudeč znak in okoli vrata niz ste¬ klenih biserov. Hočeš, nočeš mora vsaka In¬ dijka, če hoče veljati za ženo, to nositi in opravljati. 2 Ki ostane pri daritve neporabljeno durva — Phariicum daitylon. 63 svojem dostojanstvu nikakor ne zaostaja za Sačijo. 1 čilralekhd. Zelo je lepa; tebe ne slepi za - -ist. kraljica. Zarad svojega soproga imam posebno zaobljubo izvršiti; oprosti, da te za trenotek motim. Kralj. Ne govori tako; tvoja navzočnost je meni milost, pa ne motenje. Viduiaka. Taeega motenja si mnogo želim, ki mi donaša daril. Kralj. Nipunika, kako se imenuje kraljičina zaobljuba? Kraljica [se o\re na Nipuniko). Nipunika. »Sprava z ljubimcem« se imenuje. Kralj (o\iraje se na Araljico). Bre/. vzroka zdaj po zaobljubi tej Telo slabiš, ki silno nežno je. Podložnika pomirjaš, ki pa sam Srčn6 žeji se spraviti s teboj. UrvaM. Prav močno jo spoštuje. 1 lndrova žena. 63 — Člitralekba. ■Nespametna, zelo uljuden je omikan mož, če njegovo sreč gori za drugo. Kraljica. V tem se uže kaže moje zaobljube moč, da kralj tako žaluje zarad mene. Vidulaka. Ne odgovori ničesar; ne spodobilo bi se, prijazno besedo odbiti. Kraljica. Služabnice, donašajte darove, da mo¬ rem lunine žarke počastiti, ki padajo na biserni grad. Spremstvo. Kraljica, tukaj so dišave, cvetice itd Kraljica. Dajte je sem. (časti lunine žarke x_ cveti¬ cami in drugimi rečmi). V darilo prine¬ site, deklice, brahmancu pogače. Spremstvo. Kakor ti zapoveduješ, kraljica. Častiti Manavaka, vzemi te pogače. Vidušaka [vzemli pogačo s skledo vred). Kraljico naj bogovi blagoslovijo ; njena zaobljuba naj jej donaša mnogo sadu. Kraljica. Soprog, hodi. — 64 Pridem. Kralj. Kraljica (počasti kralja in se mu s sklenenimi rokami, naklanja). Mesec in Rohinijo kličem za priče da tebe. dragi soprog, odpuščanja prosim Kterakoli deva je draga tvojemu srcu in kterakoli se s teboj družiti želi. uživajta svobodno mejsobno ljubav; to vama drage volje dovoljujem in vaju zagotavljam, da bom z vsako prijazno občevala. Urvali. Ne vem, kako mi je razumeti njene besede; pa vender se ohrabruje moje srce. Cit ralih k d. Blaga in zvesta kraljica ti dovoljuje, da moreš brez zaprek občevati z ljublje¬ nim kraljem. Vidušaka. [Glasno) Ali se brigaš za kralja ? Kraljica. Norec, pripravljena sem -odpovedati se lastnej sreči, da le njega osrečim; iz tega moreš soditi, ga li ljubim, ali ne. Kralj. Ti moreš drugemu me podariti, V verige sužtnske mi ukovati; Nikakor ne ravnam s teboj tako, Kot, bojazljiva, si predstavljaš ti. — 65 — 8 Kraljica. Naj bo to kakor hoče; opravila sem zaobljubo, da se spravim z dragim; ho¬ dite tedaj, deklice! Kralj. če si koga pomirila, ne smeš ga za¬ pustiti tako hitro. Kraljica. Nikoli še nisem zaobljube prelomila. (■Kraljica s spremstvom odhaja ). Urvasi. Kralj ljubi kraljico, pa vender srce moje hrepeni po njem. Citrakkhd. Kako bi to tudi mogla, ker tako trdno upaš. Kralj (pristopivši k sedežu). Prijatelj, je kraljica uže daleč? Vidulahn. Govori brez ovinkov. Mislila je, da si neizlečljiv, in je bežala, kakor zdravnik od človeka, kateremu ni več pomagati. Kralj. Le Urvaši — Urvasi (ja se). Doseže danes cilj želja ? — 60 — Kralj. Kako bi srečen bil, cU slišim žvenk Nanožnic drage mile tihi sladni, Naj tiho se prikrade mi za hrbtom In pa z roko zakrije mi oči! Naj draga jo prijatljica privede Se silo sem na streho in premaga Yes njen upor: tako se zelje mi Spolne, srce pa bo pomirjeno. Urvaši. To željo mu hočem za šalo izpolniti. (Pride , od \adej in za/trije kralju odi) Gitralekhd (Vidusalu namigne ). , Kralj (da na znanje, da čuti njeno roko). Gotovo je to krasna deva Narajonova. Vidušaka. Po čem poznaš to ? Kralj. Nje roka, ki pokriva mi oči, Z občutkom nežnim polni mi srce. Le žarkom luninim odpira se Ašoka nočni, solnca blesku ne: UrvaU (potegne roke nazaj in stoji sramežljivo pred kraljem ). Bodi zmagonošen, kralj 1 Kralj. Pozdravljam te, prekrasna. Clitralekhd. Prijatelj, želim ti obilo sreče ! — 67 — Kralj. Osoda mi je podeljuje mnogo. Ur vaši. Meni je kraljica Velikega kralja poda¬ rila ; ne misli, da sem vsiljiva, če sem se njegovega telesa dotaknola. Vidušaha. Sta opazovala solnimi zahod ? Kralj. Telo je moje tvoja last sedaj, Ker me kraljica dala ti je v dar ; Pa kdo ti neki je dovolil to, Da že poprej si vkradla mi srce? Čitralekhd. Ona molči; poslušaj tedaj, kar ti imam jaz povedati. Kralj. Slušam. Citrahhbd. Ko mine spomlad in napoči letni čas, moram solnčnega boga počestiti. Skrbi te¬ daj, prijatelj, da Urvaši ne bo zdihovala po nebesih. Vidušaka. Zakaj bi bilo treba'nebes se sporni njati? Tam sa ne je in ne pije; tam sa še z okom ne zam<ži in se živi. kakor med ribami. Kralj. Nebeško se ne da popisati Veselje; kdo ga more zabiti? Nobene druge noče ljubiti Pururavas, kot njo edino le. Citrahkha. S tem sem zadovoljena. Predraga Ur- vaši, ne obotavljaj se več in odpošlji me. Urvasi (Citralekho objemsi). Prijateljica, ne pozabi me ! Gitralekhd {vesela). Zdaj, ko si s prijateljem združena, me samo to dohaja da te tako prosim. ( Kralju se nakloni in odstopi.) Vidušaka. Mnogo sreče ti želim. Kralj. Zelo ugaja mi. kar ti želiš. Ko sem nastopil prestol in dobil Pravieo, da smem solnčnik rabiti, In ko položil noge sem na klop, Okrašeno vso z biseri, ki so Jih sneli s krasnih kron podložnikov, Toliko sreče nisem vžil, kot zdaj, Ko služim dragi mi Urvašiii. Urvaši. Ne mam toliko moči, da bi na te pri¬ jazne besed ' kaj odgovorila. — 69 — Kralj (jo prime %a roko). Premnogokrat spreminja rado se V nasorotno, kar prav srčno se želi. O žarki lunini, nesnosni mi Poprej, radujete me zdaj zelo; O pušice ve Kirnove, poprej^ Britke, ugajate mi prav močno: Kar ranilo mi nekdaj je srce, V bližini tvoji zdaj me veseli. Urvasi. Ali te je moje obotavljanje užalilo? Kralj. Nikakor ne. če ža tugo pride ^eselje, mnogo slajše je potem. Če je vročina koga silno pekla, Veselja vir mu hladna senca je. Vidusaka. Veselil si se z luninimi žarki ki so zvfčer tako prijetni/ zdaj pa je čas, da stopiš v palačo. Kralj. Pokaži vend-r prijateljici pot. Vidušaka. Semkaj, semkaj, častna. Kralj. Ljubezniva, nekaj ši želi srce. Kaj neki ? Urvasi. Kralj. Ko želje moje niso bile še “Vresničene, dozdevalo se je, Da noč je dolga kakor sto noči. Kako bi srečen bil, da tudi zdaj, Ko, draga, te objemam radostno, Ko sto noči mi traje ena noč. (Vsi odidejo ). Konec tretjega dejanja. — 71 Četrto dejanje. (Predigra). (Gitralekha in Sahadžanja nastopite). Sahadžanja ( o\iraje se na Gitralekho) Temno tvoje lice. ki je enako ovene¬ lemu lotusu, naznanja mi % da je tvoje srce tužno; povej mi, zakaj žaluješ? Tugo hočem deliti s teboj. Citralekhd. Vrsta je na me prišla, da službo apsaras opravljaje častim solnčnega boga; koprnim po Urvašiji, ki je tako daleč. Sahadžanja. Poznam vajino vzajemno ljubezen. Pa pripoveduj dalje. Citralekhd. Hotela sem zvedeti, kaj se je tukaj novega zgodilo. Ko sem tako premišljevala, zadela me je velika nesreča. — 72 — Sahadžanjd (oslraSena). Kakova pa? Citralehhd [žalostna). Urvaši je šla s kraljem, ki je butaro svojih vladarskih skrbi ministrom prepustil, v log Gandhamadana, da bi se tam ž njim rado vala. Sahadžanjd. To je^ pravo veselje, ki ga na takih mestih uživamo. Citralehhd. Kralj je zapazil tam na obrežji reke Mandakini' deklico Udajavatljo. hčer ne¬ kega Vidjadhara * 2 ), igrajočo sa s peščenimi hribčeki in se je zagledal v njo. Urvaši pa sa radi tega huduje. Sahadžanjd. To je moč osode. Globoka ljubezen je nestrpljiva. Čitralehhd. Kralj se je radi tega opravičeval, Ur¬ vaši pa se ni dala potolažiti; šla je zmo¬ čena vsled kletve učiteljeve v les kumarov 3 ) kamor nobena ženska zahajati ne sme, in se je takoj spremenila v ovijalnico. Kot taka zdaj stoji ob robu lesa. ‘) Mandakini je nebeška reka. 2 ) Vidj&dharš, so bogovi nižje vrste. Celo naravno je, da pesnik pravi, da se igra ne¬ beška deklica na pobrežji nebeške reke. 8 ) Bog boja. — Ti — y l Sahadžanjd. Osodi nihče ne uteče, če se uže mora tako krasna deklica sprem niti. Kaj pa počenja nesrečni kralj? Citralehhd. Noč in dan išče v tem logu svoje drage. (V nebo gledaje). Glej vshajajoče megle'), ki tudi srčenega človeka z neiz¬ rekljivim koprnenjem napolnjujo, delajo ga popolnem nesrečnega. Ni pomoči zanj Sahadžanjd. Tako odličnh osobe niso dolgo ne¬ srečne. Sredstvo, ki oba združuje, jima se gotovo milostno podeli. (Opiraje sena vshodno stran). Hodive opravljat službo svetemu solčnemu bogu, gospodu vshoda. (Obe odstopite). (Konec predigre). (Zdaj nastopi kralj hladen, v \rak gledaje). Kralj. Postoj, hudobni raisšas, le postoj! Zakaj si vzel mi drago? Kam letiš? Vršiček zapustivši dviga se In s pušicami zdaj obsiplje me! (Pograbi pest prsti in leti \a njim; spamelo- vavši se). To megla je, napolnjena z vodo. ') čas deževja; za ljubimce neugoden čas, ker se nemorejo pohajati. Nikakor rakšas 1 ) ni, hudoben duh. Raztegnena je krasna mavrica, Nikakor pa ni to nevarni lok ; Prav gosti dež je to, ki lije zdaj Iz neba, pušic to pa megla ni, To blisk je svetel, kakor zlata žar, Nikakor pa ne moja Urvaši. (.Žalostno premišljevaje). Kam se prekrasna je napotila ? Čeprav se skriva jezna prav močno, Gotovo v kratkem že jo mine gnev. Zakaj bi neki draga tožila ? Morde se dvignola je tja navzgor, Kjer zvezd miglja premila luč ? Nikakor ne, saj njeno je sreč Le meni vdano, to gotovo vem. Bogov najhujši še sovražniki Ne vzamejo mi je izpred oči. Pa, groza! vender je ne vidim več, Zakaj osoda pač ravna tako ? [Žalostno se o\ira okrog.) Nesreča če se kdaj ti pripeti, Brez dvombe spremlja te na potih vseh. Da moram se od drage ločiti, Zadelo me je precej nagloma. Ker nove dvigajo se megle zdaj, Nastopi hladen in ugoden čas. (,Smehljaje se). Kakor blazen mirno gledam, kako bo¬ lest duševna vedno raste. Stari modrijani govore, da je kralj gospodar časa. Zakaj tedaj ne odbijam deževnega vremena? Tega pa vender nočem storiti, kajti tudi čas je meni kot kralju na uslugo. ‘) Rakšasi so hudobni duhovi. 75 — Ta megla, ki je s zlatim žarom bliska Pokrita, je nebo 1 2 * ) moj’ga prestola ; Pahljače iz evetice ničula 5 ) Mi delajo povsem prijeten hlad. In službo peveev pa opravljajo Mi pavi, ki glasno zdaj pojejo. Trgovci moji pa so mi gore, Ki točo za blago prinašajo. Naj bo tako. Pa čemu slavim svoj dvor? V tem logu hočem drago svojo iskati. (Opiraje se okolo ) Moj trud je po¬ plačan ; kajti Rastlina kundali,* z rudečimi Cvetieami ožaljšana lepo, Ki v sebi hranijo redivni sok, Spominja me predrage ljubice Oči, ki polne britkih so solza, Saj draga tugovala je zelo Odšla je. Kako najdem njeni sled ? Če se prekrasna je dotaknola Z nogami zemlje, prav namočene Po rosi, ki je pala tja 'na log, Gotovo zasledim pot urnih nog Z rudečo barvo kaj okrašenih. (Šeta se in gleda veselo okolo). Znamenje zasledil sem, ki pove, Na ktero stran se napotila je. Oprsnica zelena, kakor je Trebuh papigin, pala joj je z nede", Ko jezna tavala je sem ter tja In z solzami jo namočila zlo. ') Nebo nad prestoli s zlatimi progami sc pogostoma nahaja v kraljevskih palačah. Šan- kar Pandit. 2 ) Baringtona acutangula a ) Bruhinia variegata. — 76 (Hodi sem ter tja in reč prav spo\na). Kaj vidim ? To je trava z rud' Simi hrošči 1 . Kako mon m tukaj v pustem logu glas dobiti od ljubljene žene? Na rebrih gore na kampnu, ki ga je pral dež, sedi pav, ki Si ogleduje megle tam na vshodu, Od koder močen veter veje, da Se giblje repec sem ter tja močno! Ponosno dviga glavo in kriči. (Bliža se mu). Tega hočem vprašati. Ti, tiček dragi, z modrim vratom in Pa z belimi očmi, si videl mar V tem logu deklico, ki vredna je, Sreč človeško da si je želi? Ptica mi ne odgovarja in začenja ple¬ sati Kaj je vzrok njenemu veselju? (Pre¬ meljeva je). Dobro; vzrok poznam: Ko zginila mi draga, nema več Za rep ga tekmeca, ki sveti se Kot megla jasna, in ki ga vrti Prav močen veter v zraku sem ter tja. Kako mi delal bi veselje pav? Suj krasnolasa je veselja vir, Ker v kite še vpletene rožice Razvežejo se, če objemlje me. Dobro. Noč >m ga dalje vpraševati, ker seraduje nad tujim zlom. (Ogkdovaje sr). Na džambuvem drevesu sedi kuka ica. J ki se v ljubezni topi, odkar je poletna ‘) Kar je poprej imel za oprsnieo, to je bila trata obsipana z rudečimi hrošči. ' Indijska kukavica — kokila — najzna¬ menitejša pevkinja med indijskimi ticami. 11 - ! vročina nehala. Te ptice so uzorno pa metne. Njo hočem vprašati. Oznanjevalko te nazivljajo Ljubezni gorke vsi zaljubljenci. Orožje tvoje vselej pogodi, Skeleče rane vsigdar oceli Takoj privedi drago k meni sem, Al’ pa povej, kde biva deva zdaj. Kaj praviš? »Kako je mogla t be. ki jo tako gorko ljubiš, zapustiti» Poslušaj. Razjezil nisem je nikdar, to vem. Pa vender jo prevzel je gnev močan ; Če svojeglavnost ženi je lastnost, Užali jo i naj zvestejši mož. (Sede vznemirjen, potem poklekne). Kako? Pretrgala je razgovor in se briga za svoje reči: Resnico govore ljudje, da se Z i tujo žalost malo brigamo. Daši zadela me nezgoda je, Na to se ptica ne ozira nič. In tja na džambuvo drevo hiti, Da srkala bi slastno njeni sok. Ne jezim se nad njo, da si je odletela, ker tako sladko popeva kakor moja Jju biča. Zdravstvuj ( Poslušaje). Od goličave tam na desnej strani doni žvenk nanož nic; gntovo predraga tam hodi. Hočem iti tja. [Žalosten). Oh oh! To tii žvenket nanožnic ljubice. To glas l .bumv je, ki hrepene Po jezeru MAnasa'; vidijo Oblake črne. pa se zlo boje. 1 Indi so si mislili, da je na severni strani njihove dežele lepo jezero Manasa, domovina labudov. Tudi to je prav. Dokler ne odlete te ptice, hoč j m pozvedati o moj“j dragi. (Bliža se Postoj vladar povodnih ptic. Potetn napoti se na jezero ; Izpusti lotus zdaj, ki služi naj Ti v hrano, ko me rešil si nadlog Povej, kako se čuti moja draga? Saj ijubav skaže rad vsak poštenjak, Na to ne gleda, kar mu j > v korist. (Kralj gleda od strani) »Jaz, ki koprnim po jezeru Manasa, nis m je videl*, to je njegov odgovor. Če dragi moj labud, na jezeru Je videl nisi, ki obrvi ima Zakrbžene, kako pa mogel si Po-mem ti nja hod, o grdi tat? Ker hoja njena in vedenje vse Pove, da gorko ljubi nje sr< e. Povrni mi predrago, saj to vem, Da hoje si naučil se od nje. Kjer koli najde se ukradeno Blagb, tak6j zahteva se nazaj. [Smehljaje se). Bojazljivo je odbežal, ker je slutil, da sem kralj, ki ima pravico kazn 0' ati. (Sem ter tja s da j e). Glej. glej; tu le pa je čakravaka se svojo,, ženico. Njega hočem vprašati; Okroglolična deklica me je Nedavno zapustila, dragi ptič! Na vozu se bojujem in željž Gojim stotero v srci; vem da ti Gotovo znaš, kje biva ljubica, In kako najti mi je pot do nje. On vpraša: «Kdo si?» Ali tega ne veš? Ti nisem znan? 79 Od strani starega očeta' in Pa bab ce so mi roditelji Nebeške luči. luna ino solnee. U zakon vzeli sie me ženi dve: Z nebes prekrasna deva Urvjši In zemlja, ki človeški rod redi. Zakaj pa molči? Hoč?m ga zm rjati. Soprogo tvojo če zakriva le Kak listek lotusov na jezeru, Si misliš že, da je oidaljena, In britke za njo točiš brž solze, Ločitve se tedaj zelo bojiš, Ker gorko ljubiš žem; meni pa, Ki zgubil drago sem in zlo trpim, Ne daš nobenega glasu o njej! To uže vidim, da me nesreča povsod pr ganja; napotim s * 1 v drugo goličavo; (gre nekoliko stopinj dalje). Tu raste lotus, z katerega šume bučeliee, ki ne puste Mi dalje več; enak je njenemu Obrazu z ustnieami, ki, sem jih Prav močno ranil, ker" sem gr zel jo' Objemajoč v ljubezni prav gorko. Naj bo kakor hoče. Bučelici, ki s > ra duje nad lotu-om, hočem prijaznost ska- zati, da se odšedši ne k sam. 1 Pururavas je sin B u d h o v , ta pa Čandrov (čandra=mesec); tedaj vnuk mesecev; mati mu je bila I1&, hči Mura, ali soljenega boga. 1 Indijski ljubimci se grizejo in ščipljejo. Nek pesnik pripoveduje: Nježni in mehki Kdma je trd v slasti, kajti poljublj i in objema s tako strastno, da se nohti in zobje poznajo. 80 — Bučelica, povej, kje biva zdaj Predraga moja s krasnimi očmi. ( Premišljevalej. Resnico mi povej, bučelica, Si videla prežalo deklico? Da si pokusila vonjavo, ki Iz njenih ust jej z sapo vred puhti, Bi se za lotus ta ne brigala, Ker Urvašl vse cvetke prekosi. (Hodi sem ter tja). Tukaj le stoji kra¬ ljevski oroslan se svojo sodrugo, ki se na¬ slanja na nipavo drevo; pa ni še čas pri¬ stopiti, kajti Uživa naj vonjavo vejice Dišečega drevesa, ki mu ga Ponuja ženica; diši pa kot Pijača močna, ker omoti duh. (Kralj stopi malo bliže}. Poobedoval je, zdaj pristopim. O knez vseh oroslanov, si li kdaj Zagledal krasotico vseh deklet, Občutke sladke ki mi vzbuja v srci ? V njene lasi pa so vpletene Prelepe cvetke, ktere ne vene, Mladost pa njej ne zgine nikedar. (Veselo posluša). Po prijetnem nizk m glasu mi naznanje da drago zopet naj¬ dem. V enakem položaju sva*oba, zarad t°ga čutim do t*-be še večje nagnenje. Vseh kraljev kralja imenujejo Me knezi vsi, Tebe oroslanov vseh. Izliva se ti neprenehoma Obilni sok iz senc'), jaz pa delim 'j Kedar se oroslani gonijo, jim iz dveh gumbic na sencih sok teče : dana pomenja dar in sok. - 81 — 10 Darove. Urvaši je izmed vseh Najdražja mi devic in tebi pa Zenica, čredo vodi ki lepo! Obema glej, enako se godi. Bogovi te naj čuvajo, da ne Zgubiš ženice in se ne užališ. (Pogleda nazaj). A j, aj! Tu pa vidim prekrasno goro Surabhikandara. na katero apsarase rade zahajajo; morda najdem na njenem podnožji devo. (Hodi sem ter tja). Vsled mojih grehov v deževnem vremenu ne bliska. Pa vender se ne vrnem, dokler je ne najdem. Oj gora draga, al’ napotila Se mila moja v ta je gozd, Ki bog ljubezni vzel si ga je v last? Kipeče prsi odlikujejo Predrago, udje so okrogli vsi; In ljube moje čvrsto je telo. Kako je to? On molči. Predaleč je in ne more slišati. Hočem bliže stopiti in ga še enkrat vprašati. (Pristopi'). Gospod vseh gor, si morda videl kje Predrago mi, uzor vseh krasotic? V tem divnem logu se ločila je Od mene in pa naglo zginola. (Posluša in zasliši odmev; veselo). Kako lepo vse besede moje ponavlja in tudi »zginola«. Kje je moja mila? Oh, oh, to je jek ki prihaja od gore Surabhikandara. (Žalostno). Utrujen sem. Tu le stojim na pobrežji gorske reke, prijetno me hladi, veter, pihljajoč vsled silnili valov sem; tja zrem v vodo, ki jo je deževje skalilo, in srce moje se veseli: - 8 ? V to reko se je spremenila ml Predraga ljubosumna deklica. Valovi njeni krivijo se kot Obrvi devine, a tropa ptic, Ki dviga se in pada, more se Lepo opasniku primerjati; Razjarjena pa vleče za seboj Obleko: pene vodam tak slede. Kakor se reka vije sem ter tja. Tako je nedoločen hod premile. Kako d moreš misliti, da sem Te žalil ? Saj si ti mi sreče vir. Saj vedno sem prijazno govoril S taboj, prisegal ti zvesto ljub&v! Kak6 le moreš zapustiti me, Saj vedno sem prezvesti suznik tvoj. To pa mora vender biti reka ne pa Urvaši. Kako bi mogla Pururavasa zapu¬ stiti in po ljubezni koprneča morju se bližati. Pogum velja, tja hočem iti, kjer mi je krasnooka izginila izpred oči [hodi sem ter tja). Glej glej. tu le pa je sled njenega pota : Rudeča raste tu kadamba 1 ) ki Naznanja, da je minol vroči čas. Na pol razvite njene cvetke pa Je draga vplela v kite si lepo. [Sem ter tja hodeč se o\ira oholo). Glej, antilopec mlad se pase tu, Prekrasen kot naravino oko, Prav radostno se suče sem ter tja, In slastno občuduje loga kras. (Ogledovaje se j. Kot da bi me hotel odvračati pogledal je na drugo stran. ‘) Cadamba nauclea. — 83 — In k njemu bliža žena se, ki jo Mladici sesajoči motijo, On pa k njej stega vrat in gleda le Kako preskrbna mati je redi. (Bliža se. roke sklepajoč). Si videl mar, o knez vseh antilop, Predrago? Rad ti jo popišem, da Spoznaš jo: velike in.a oči, Enake tvojo ženo krasijo. Oh nič se ne briga za me in zre samo v ženo svojo. Če človeka zadene nesreča zaničujejo ga povsod. Poiskati hočem druge goličave (hodi sem ter tja). Kaj pa se \ idi tam v skalnati poklini ? Res sveti se, pa vender ni meso, Ki lev ga trga oroslanu iz Telesa. Morde pa je iskrica ? Nikakor ne, zadušil bi jo dež. (Premeljeva j e). Brez dvojbe žlahten kamen je tak6 Rudeč, kot cvetka le ašokova, Da jo i o-bere že, iztega solnca Presvetle žarke, roke svoje tja. (Pobere gaj. Ta biser lepšati bi moral njej Glav6, ki jo cvetice zdaj krase Mand&rove 1 ), z solzami hočem ga Pomočiti. Kje biva ljubica? (Za kulisami). Ta kamen vzemi, kamen, ki ima Združeuja moč. Rodila ga je pa Rudečica na nogah Gaurinih. 2 ') Mand&ra Erythrina indica 1 t-.di eno izmed petero dreves v Inarovih nebesih. 2 ) Indijske žene so si noge z rudečo barvo barvale. - 84 — In če ga nosi kdo, pomaga mu, Da v kratkem že se združi, z ljubico, Katere, dolgo že pogrešal je. [Poslušaje). Kdo me neki tako podučuje. (ZapazivSi ga). To je Siva. Častno zahva¬ ljujem se ti za pouk. (Vzame žlahtni kamen) Če združiš me s predrago deklico, Od ktere sem že ločen dolgi čas, Postavim na glavo te si u kras, Saj Šiva z mescem je ravnal tako. (Hodi sem ter tja). Ko opazuj' m te ovijalnic«*. katerim cvetke še niso zrasR čutim veliko v selje; imam pa tudi vzrok zato: Prenežna cvetka mi je ljubica, In veje pa, ki zmočil jih jo dež, Spominjajo me ustnic njenih, ker So solze je namakale zelo. Cvetice tudi tu še manjkajo, Saj njihov čas do zdaj še prišel ni. Tak6 dozdeva se mi ljubica, Ki ni do zdaj se še okrasila. Čebelice tu hitre ne šume, Molči i ona mi ko tihi grob, Tak6 ponižna zdaj je deklica,- Ki me poprej je zametavala. Oh, rad bi objel to ovijalnico, ki po¬ snema mojo ljubico. (Objame jo; na njenem mestu se zdaj pokaže Urvaši. Kralj pomeži in naznanija s kretanjem svojim da se ga je nekdo dotaknil). Moje telo se veseli, kot da bi bilo Uivašijo objelo, pa vender se mi zaupanje ne vrača. 85 — To, kar imel sem zdaj za ljubico. Se spremenilo mi je nagloma. Zato odpreti nočem koj oči, Ker čutil rad bi slast objema še. (Polagoma odpira oči) Kako? Je to res Ur vaši? Urvaši (solina). Zmaguj, kralj, zmaguj! Kralj. Predraga moja, zdaj pa vrnilo Se je življenje, ki ga zgubil sem. Ko sem v samoti taval st m ter tja Brez tebe, ki si mi veselja vir. Urvaši. Mnogo britkosti sem tebi povzročila; odpusti mi. Kralj. Ni me treba odpuščanja prositi; uže sam tvoj pogled mi pomirjuje dušo. Samo to mi povej, kako se ti je godilo v tem času, ko sva bila ločena. Urvaši. Poslušaj Veliki kralj. Sveti Kumara se je zaobljubil, da se hoče v logu Gandha- madana pokoriti radi grehov in je od¬ ločil — Kralj. Kaj je odločil? Urvaši. Da se vsaka žena, ki stopi v ta log, spremeni v ovijalnico in da se more iz tega položaja samo z biserom rešiti, kije nastal iz rudečega mazila Gaurinih nog. Sveti učitelj me je proklel in v tej zmoti se nisem ozirala na zapoved in sem sto¬ pila v log; radi tega sem se spremenila v ovijalnico. Kralj. Zdaj pa mi je jasno vse. Urvaši. Uže dolgo je, odkar sva zapustila mesto Pratštana; vrniva se, kajti podlož¬ niki bodo uže nevoljni. Kralj. Kakor ti, kraljica zapoveduješ. UrvaU. Kako hočeš potovati, Veliki kralj? Kralj. Oj, krasna deva moja, ki tako Hodevaš, kakor bi se zibala, Do Pratištana vozi me nazaj Na megli, ki se spremenola je V prekrasen voz ; za zastavo naj bo Mu blisk, nebeška mavrica pa v kras. (Vsi odidejo) Konec četrtega dejanja. — 87 — Peto dejanje. (Predigra) (Vidušaka nastopi). Vidušaka vesel). Juhe, vender se kralj po dolgem času vrača domov; vsaj se je pa tudi dovolj zabaval v sprehajališči Nandana i v dru¬ gih lepih pokrajinah. Zdaj zopet vlada, kakor je to njegova dolžnost, in z vsakim prijazno občuje. Vsega ima, le zaroda mu nedostaje. Denes je lunintpraznik; zarad tega se je v svetih vodah G-anginih in Ja- muninih kopal s kraljico in se prav zdaj vrača v senčnico. Tam ga bodo lepo kra - sili in mazili; hočem se potruditi tja, morda tudi za me kaj odpade (hodi se sem ter tja). (Za kulisami). Oh! je to nesreča; dragi kamen, ki sem ga nosila skrivno pod pahljačo, in ki ga je gospod, ko je bil ločen od Aprarase, — 88 — ____i odločil za kras na čelo, oh ta kamen mi je ukradel orel, ker je mislil, da je meso. Vidušaka (poslušaje). Oh to je velika nesreča! Zelo je dragi prijatelj čislal ta kras na čelo, ki ima združenja moč. Skočil je kvišku, poredno so ga še okrasili. Hočem se mu bližati. (Konec predigre). (Zdaj nastopijo kralj, Vidušaka, Recaka, dvornik in spremstvo ). Kralj. Ta ptič zaslužil smrtno kazen je, Ker vkral je biser v dvoru kraljevem. Služabnica. Glej, tam le kroži orel in razsvetljuje ves obzor z biserom, na vrvici ob kljunu visečem. Kralj. Zares, kaj hitro v krogu se vrti Ta ptič in nosi dragi mi zaklad, Kot sukal v tiru bi kolo ognjeno; Oj dragi, kaj mi je storiti zdaj t Vidušaka. Le nobenega usmiljenja ; zlobneža je treba kaznovati. Kralj. Pravo si pogodil; lok in pušico mi dajte. 11 I 89 — Služabnica ( odbajaje ). Kakor zapoveduješ. Kralj Ali je mogoče ptiča še videti? Vululaha. Na južno stran je krenol hudobnež. Kralj. S tem biserom, ki lik ašoku se Žari, okrasil je obraz nebš. Javanaka' nastopi. Gospod, tukaj je lok s pušico vred. Kralj. O, kaj rri zdaj pomaga pušica In lok, ker mesožerec zbežal je? In daleko se sveti krasni biser, Kateri je odnesel ropar ptič: Enak je zvezdi v temnej noči, ko Se je dotika črnih megel zbor. (Opiraje se na dvornika). Latavjal Povej meščanom, naj tatova na večer v stano¬ vanji na drevji poiščejo. Dvornik Kakor zapoveduješ, gospod. Vidu^aka. Odpočij se vender. Kamorkoli je od letel tat bisera, trojej oblasti ne uteče. 1 Robinja grškega pokolenja, javana po- menja sanskrtskem jeziku=Grk (Jonec). — 90 — Kralj (z Vidusakom sedi). O dragi moj, ta biser me ne briga Kot biser, dasi imeniten je; 1 Zat6 pa, Uer me druži z ljubico. Ga više cenim nego celi svet. Vidušaka. Vse si mi odkril. Dvornik (nastopi biser v rokah držeč). Zmaguj, gospod zmaguj! Vsled tvoje jeze, Ki se je spremenila v pušico, .le ptic ta z biserom vred pal spod neba: Plačilo je dobil zasluženo. (Vsi se začudijo'). Dvornik. Komu naj dam biser, ki sem ga oči¬ stil v vodi? Kralj. Kiratinja, vzemi ga in daj ga v za¬ kladnico. Služabnica. Kakor gospod zapoveduješ [Vzame biser in odide). Kralj ( dvorniku ). •• Latavja! ali veš, čigova je pušica? Dvo mik. Saj je ime napisano; pa moje oko je preslabo, da bi moglo citati. Kralj. No, podaj mi pušico. — 91 - . Vidušaka. Zakaj tako dolgo premišljuješ? Kralj. Ime napadnika ti hočem povedati, le poslušaj. Ta pušica je last Ajuša, ki Ga kralju porodila Urvašl. Vidušaka ( veselj. Slava! Narodil se ti je sin. Kralj. Ne morem razumeti, kako je to. Samo ob priliki daritve Najmišove 1 sem se ločil od nje. inače sem bil vedno pri nj j in nisem zapazil, da bi bila noseča; odkod tedaj ta sin? Res nekaj dni uže videval sem Na prsih njenih bradavice modre In bledo lice kot lavalin 2 sad In nje tel6 mlahavo bilo je. Vidušaka. Ne misli si, da se boginje ravnajo po človeških pravilih; one mogd svoje de¬ janje zakrivati. Kralj. Mogoče, da je tako, kakor ti pripo- duješ; pa zakaj je skrivala sina? 1 Najmiša se imenuje sveti gozd, v kate¬ rem se daritve opravljajo. Kralj pravi, dtf se je vsled obreda mudil pri daritvi, in da se je sin v času njegove odsočnost moral naroditi. 2 Rastlina, ki pobliže ni znana. — 92 — Vi dušah a. Kdo bo preiskoval skrivnosti božje? Dvornih (nastopi). Zmaguj, kralj, zmaguj! Puščavnica iz svetega loga Čjavanovega je prišla z de¬ tetom in z-di kralja videti. ! 'Kralj. Uvedi brez odloga oba. Dvornik. Kakor zapov duješ, kralj. Dvornik (odide in se vrne s puščavnico in fantom). Stopi sem, puščavnica. Vidušaha. Gotovo nam pripeljejo mladega vo¬ jaka, čigar pušica je zadela orlove prsi. Zelo ti je enak, prijatelj. Kralj. Gotovo, dragi moj, saj moje se Solzi okč, ko zre ztaj mirno -nanj: Radujd 1 duša se nad tem prizorom, In srce polno čutov t laeih je-. Zapušča me resnoba, ki pristoja Kraljevskemu stanu: rokč tresoče Objeti kopernijo mi zar6d, Ki brez strahu prijazno name zrč. Dvornik. Žena. stopi sem [Žena in fantek storita, kakor je njima uka¬ zano). — 93 — Kralj. Žena. pozdravljam te. PušČavnica Včliki kr^lj, bodi opora luninemu za¬ rodu. (Za se) Ge tudi ne pove, to se takoj pozna, da sta si kralj in deček v rodu. (Glasno) Pokloni se očetu, sin. (Deček, lok držeč, roki sklene in se pokloni). Kralj. Osoda naj ti podeli dolgo življenje. Deček. Uže beseda sama: „Ti si oče In jaz sem sin“, mi vrula je ljub&v, Kak6 še le ljubezen kaže se, Č) kdo na krilih staršev vzrastel jr. Kralj. Svetnica, povej mi vzrok tvojfga pri¬ hoda. Pulčavnica. Poslušaj, Veliki kralj! Urvaši mi je takoj po rojstvu t^ga sina Ajuša oddala; zakaj ]e to storila tega ne Yejn. Ker je on visokoroden vojarit sin, zarad tega je svrti Čjavana obrede rojstvene in druge pri njem opravil; v vednostih in v vojaš¬ kih umetnostih ga je tudi podučil. Kralj. To je zares dobra vzgoja! PulČavnica. Denes je z sinovi duhovnikov hodil — 94 — cvetice, drva in travo koša' zbirat, potem pa je nekaj storil, kar je v logu puščav* * nikov prepovedano. Vidulaka (nemirno). Kaj neki? Na orla, ki je sedč na dre¬ vesu žrl meso, nameril je z lokom. Vidulaha (pogleduje hralja). Kralj. Dalje, dalje. Pulčavnica. Ko to Čjavana zve. zaukaže mi: »Vrni Urvašiji zastavljeno reč*. Zaradtega želim z Urvašijo govoriti. Kralj. Sedi med tem. (Pulčavnica sede na stol, kateri prinese sluga). Kralj. Latavja, pokliči Urvašijo. Dvornik. Dobro, (odide). Kralj. Le stopi sem, moj sinko ! Oh kaltč Razveseli očeta sin. če ga Objame nežno; le bližaj se, Osreči me, ko luna kamen lunin. 2 1 Te reči so pri daritvi potrebne. * Baječni žlahtni kamen, ki se rosi, če padejo lunini žarki nanj. PušČavnica. Stori kar oče želi. (Deček se bliža kralju in mu noge objame). Kralj (ga objame in na podnožnik posadi ). Brez strahu pozdravi tudi mojega pri¬ jatelja brahmanca. Vidušaia. Cesar naj bi se bal? Niso li znane opice v pu§čavniškem logu? Deček (smehljaje). Pozdravljam: te. Vidukaka. Bodi srečen. (Potem nastopita Urvaši in dvornih). ‘Dvornik. Semkaj, semkaj, vladarica. Urvafi. Kdo pa tam na podnofniku sedi z lokom v roki? Kralj mu gladi lase? (Za- pa\i puičavnico). Ah, to je Satjavati in op mora biti moj sin Ajuš; aj, aj, kako je vzrastel! (Bodi sem ter tja). Kralj (UrvaUjo \apa{ivli). Glej, mati tvoja tatn prihaja, sinček, In gleda te celč zamaknena; Le ghj, kakč se dvigajo jej prsi: Ljubezen materna jo žene sem. Pukčavnica Dete, idi materi naproti. — 96 — (Dedek gre Urvaliji naproti). Urvali. Spodobno se ti poklanjam svetnica Pultavnica. Tvoj mož te vedno naj spoštuj ■, draga hči. Detel. Pozdravljam te, spoštovana. Urvali (objame detla'). Dete, bodi veselje svojemu oč-tu. ( Gre kralju naproti). Zmaguj, Veliki kralj, zmaguj! Kralj. Pozdravljam te, mati; sedi. {Ponudi jej sedež). [Urvali sede in namigne tudi drugim, da sedejo]. Pultavnica. Tvoj sin se je izučil in je zdaj močan dovolj, da more oklepe nositi: v kralj e vej navzočnosti ti ga vračam. Zdaj pa odidem, kajti inače bi s > prelomile puščavniške postave. 1 Urvali. Dolgo užo te n is nn videla: radi t ga močno žalujem, da uže odhajaš; ne mo¬ rem te zadrževati; idi častivredna. Na'svi¬ denje. 1 Ako bi se dalje tam mudila, kakor je neizogibno potrebno. — 97 — 12 Kralj. Čestitega Cjavana mi prijazno po zdravi. PušČavnica, To hočem storiti. Decfek. Čestita, ali res odideš? Vzemi me z saboj. Kralj. Prvo dobo' si preživel, sin; zdaj je prišla druga. PušČavnica. Slušaj besede očetove, dragi Deček. Oj, pošlji pava z modrim vratom sem, Ki rad počival je na krilu mi; Ugajalo mu je, če sem ga božal, Ko perje mu je zrastlo prav lep6. PušČavnica Dobro, dobro. Zdravi ostanite. ( Odide). Kralj. Nobeden oče ni tak srečen, kakor Sem v tem trenutku jaz po tebi, sin! Emko razv, selil je Džajanta Paulomin sin, vseh bogov boga, Indra. 1 Prva doba se začne navadno z osmim letom, ko se Indec v šolo pošlje in se konča z dovršenjem šolskih let; v tem času se mladi Indec imenuje brahmadtrin; ko se pa oženi in postane hišen gospodar, stopi v drugo dobo in se naziva grhastha. 98 - Urvasi (namisli se in \aČnt ptahali). Vidusaha. Zakaj je neki častna začela tako na- gloma plakati? Kralj. Zakaj se j češ draga prav sedaj. Ko radost nova me prešinja, da Kraljevski zarod 7agotovijen je? Solzice, ki jih toči žalostna, In ki na polne prsi kapljajo, Spreminjajo se v krasne bisere. UrvaM. Le poslušaj, Veliki kralj. Ko sem sina zagledala pozabila s m v'prvem trenotku na nevarnost; ker si pa omenil Velikega Indra, zadeto je moje srce. Kralj. Pripoveduj. Urvali. Ko se je bilo moje srce tebi udalo in me je učitelj radi tega preklinjal, zapo¬ vedal mi je' Veliki Indra, — Kralj. Kaj? Urvasi. Naj se takoj k njemu vrnem, ko za¬ gledaš obraz sina. Bala sem se, da ne bi se morala ločiti od tebe, in sem , ga takoj po rojstvu po Satjavatiji izročila Čjavanu. naj ga v svetem logu v vednostih podu čuj>*. Zdaj pa je uže toliko podučen, da i te more razveseljevati. Minil je tedaj čas. ko sva bila združena. [Vsi so žalostni; kralj omedli, Kralj (zavedaje se). Z-ikjj se n> ki tako moji sreči Upira zdaj osoda! Ravnokar Živeti sem začel in že se moram Od tebe draga, naglo ločiti! Tak6 ubije strele silna moč Drevo, rastoče krasno, bujno. Vidušaka. Bojim se, da ne bi nesreča prišla za to srečo! Vzemi haljino iz brstja in napoti se v puščavniški log. Urvaši. Oh, kako sem jaz nesrečna! Kralj si gotovo domišljuje sedaj, ko je dobil dobro odgojenega sina, da se rada od njega ločim, idočav n bo, ker sem pre opravila svoj posel! Kralj. Ne sodi tako, draga! Dostikrat Odvisni smo od drugih; ti pa zdaj Uklanjaj se gospodu svojemu. Še dnes se hočem odpovedati Kraljestvu in grem v log puščavnikov, Kjer pasejo se trumo brzih srn. Dedek. Ne nalagaj mlademu biku jarma ki ga more nositi le odrasli. Kralj. O dete, oroslan, ki goni se, Premaga mlad še svoje vrstnike; — 100 — t Tako re svežim svojim strupom kača Vse svoje tovaršiee rekosi. Saj je i mladi knez moč&n dovolj: Ne starost, ampak rod ti daje moč. Latavja, povej ministrom, naj se vse pripravi, kar je potrebno, da se bo AjuS za kralja mazilil. Dvornik. Kakor, gospod, zapoveduješ. (Vsi izražujejo oslepljenje). Kralj {v zrak gledaje). Kako je to? Iz jasnega neba šviga blisk 1 UrvaSi. Kaj vidim? Sveti Narada prihaja? Kralj. Gotovo N&rada prihaja sveti: Rujave goste kite so mu kras, In vrvica/ ki je brez madeža Kot lunin srp, ovija mu tel6. Obsut je z biseri prekrasnimi, Da kot drevesa eudotvornega Mladika zlata sveti se; darj Dostojne gostov prinesite zdaj. Urvaši. * , Tu je dar za gosta. 1 Belo vrvico, čez.levo ramo in pod desno roko, nosijo tri višje kastp, posebno pa brah- manci. 101 — Narada {nastopi). Zmaguj, ti slavni vladar srednjega sveta . 1 Kralj. Pozdravljam te, častni mož. UrvaU. Uklanjam se ti, spoštljivi. Ndrada. Živita vedno kot mož in žena nelo- čena I Kralj. {Za se). Da bi se to le tako tudi zgo¬ dilo. (Glasno, proti dečku). Pozdravi čast nega starčka. Deček. Urvašin sin se ti spodobno uklanja. Narada. Bodi zdrav še mnogo let. Kralj. Sedi tu-le. (Narada in drugi sedejo). Ndrada t Kralj, poslušaj nalog Velikega Indra. 1 T. j. zemlje; neba, ali zrak je gornji svet, kar je pod zemljo je dolnji svet, vse skupaj je trailokja=trojni svet. — 102 — Kralj. Poslušam. , Nar a da. Po svojsj božjej moči uvideva Indra, da si skl-nil iti v puščavo in se tam po- menišiti, zarad tega ti ukazuje — Kralj. Kaj neki ? Na ra da. Modrijani, ki razumejo minolost, se¬ danjost in prihodnjost. napovedujejo boj z demoni; ti boš_ hraber sobojevnik, ne- odlagaj tedaj orožja. Blaga in poštena Ur- vašica pa naj s teboj do smrti v srečm m zakonu živi. Urvali. Hvala bogu, trn mi je vzet iz srca. Kralj. Jaz sem celo od boga odvisen. Ndrada. Tak6 je prav; saj on podpira tebe, In ti pa njegov si služabnik zvest. Saj solnee neti in podpira ogenj. In ogenj solnc.u daje zopet moč. (F zrak gledaje). Rambha, prim si vse, kar je Včliki Indra za ta slučaj odločil če se kraljevič za kralja mazili. Rambhd (nastopi). Tukaj le je vse. — 103 — Nar a da. Posadi ga na kraljev stol. Ndrada (izprazni kadilnico nad dedkovo glavo). Rambha, opravi še ostale obrede. Rambhd (stori to). Deček, pokloni se temu častnemu možu, očetu in materi. (‘Dedek se vsem poklanja). Ndrada. Bodi srečen in blagoslovljen. Kralj. Pomnožuj naš rod. Urvali. Naj se to izpolni, kar oč« govori. (Dva pevca za kulisami). Prvi. Enak je stvarniku bil modri Atn, In Atriju pa mesec, mescu Budha, In Pururavas prispodablja se Zdaj Budhu; svoj9tva naj te miloljudna Enačijo očetu, sreča pa Obilna spremljaj vedno zarod ta. Drugi. Na čelu vsem visokorodnim je Tvoj oče, ti pa odlikuješ se Vsigdar po trdnosti neupogljivi; Obema zdaj blišči kraljevska čast Zarneje, Ganginim enaka vodam, Tekočim tja do sinjega morji. 104 — Rambhii. Obilo sreča ti želim, prijateljica i Saj vidiš, da je sin mazil en za kralja, in da se ti ni treba ločiti od sina. Urvali. Najina sreča je vzajemna (prime dečka \a rolo) ; pozdravi jo kot starejšo mater, (Deček pristopi). Kralj. Stoj ! bližajva S) jej združma. K dr a da. Mazilili so sinka Ajuša Za kralja; to spomii ja me, kako Je Indra Mahasena blagoslovil, Da bi mu vojsko vodil kot jun&k, Kralj. Zelo hvaležen sem bogu Ndrada. Kaj bi Indra mogel še več prijetnega storiti? Kralj. Je-li na sveti ljubšega še kaj f Da! to nam Bog premilostni še ddj, Da sreča, velnost se spojita kddj, Na blagost dobrim nuj spojita se Nikdar več naj ne razdvojita se! Ig6 naj vsak, ki ga teži, otrese In želje vsakemu naj izpolne se, Naj zadovoljno vsak živi in srečno, Veselje splošno živelo na večno! KONEC. 105 — IpmnvikS. Str. 11.vrsta 3.od spodej Čltaj nam: jo: ulogo