Govedar in kravji hlapec bolj upoštevan kot učitelj. »Kje?« gotovo povpraša radovedni čitatelj. Morda kje med še napol divjimi rodovi, morda kje na Turškem? O ne, dragi čitatelj, to je v blaženi Avstriji 1. 1912, v kulturni državi, ki trosi miljone in miIjone za orožje in vojaštvo, za odgojo in pouk mladine pa se upira malenkostni svpti 20 miljonov! •AH nai f>p.snjera m tvn fno&tu *iž- tiost pdgojje in pouka, ali naj opisujem napornp in trudapolno delbvanje' ljudskega ufcitelja? Za poštene ljudi nepotrebnp delp, čemu vpdo v morje nositi? V lepi goriški d.eželi, v slpvenskem <Jelu, tam, kjer vladajo pp krščanskih naukih: »Ljubi svojega bližnjega kakor sam sebe!« veliki duhovni dr. Gtegorčič in dr., tani, kjer hočejo klerikalci ppd vodstvom velikih duhovnov in katolikov učiteljstvp izstradati in na križ pribiti, tam jetistasrečna dežela za gpvedarje in ki;avje hlapce, da njihpvo delo bolj upoštevajp nego delp učiteljev! Slava dr. Gregorčiču in družbi! Kmetiškim poslancem ne moremp toiiko v zlo šteti, ker oni niti.ne pojmijp, kake stroške imajo izobraženci zlasti z odgojo in šolanjqem svojih otrok! Njim sp otroci pri 10 letih že pomoč, učiteljem na deželi pa začnejo tedaj stroške in sive lase delati. Gpriško učiteljstvo je bilo vlpžilp na dež. zbor prošnjp za regulacijo plač, dobilo ni nič! Prosila pa sta akp jim gg. poslanci niso prostovoljno dali) tudi govedar in kravji hlapec v P. Prvi je dobil 100 K, idrugi pa 300 K! Koga hočete, da vam izpustim: Kristusa ali Barabo? »Barabo!« je vpila druhal, nahujskana pd duhovnov. Kaj naj naredim s Kristusom? »Križaj ga!« je zppet kričalo po duhovnih nahujskanp ljudstvo. Enako doni dandanes po klerikalnih listih na ukaz duhovnikov: Na križ z učitdjstvom, izstradati iih, da poginejo oni in njih družine za lakoto! Kakor sem doznal sp bili italijanski poslanci za ureditev nekih že starih zahtev naših, toda slovenski klerikalci so se uprli, in padlo je vse v vodo. Upokojencem se je sicer vrgla mrvica, najbrže zato, ker so si gosppdje mislili, saj do pokpjnine itak tnalokdo pride! Najbplj prizadeti po tej maščevalnosti in trdovratnosti poslancev sp učitelji v slov. okrajih, zakaj furlanski okraji so dali svojim učiteljem draginjske doklade v znesku 20%, dočim se je pd slov. okrajev dovolilo le nekaj malega okolo 10/č poročenim. Draginja na Goriškem, zlasti v goriški okolici, kjer se cene ravnajp pp cenah v mestu, je naravnost neznosna, morda nekoliko tudi zaradi mnogega vojaštva. Plače učiteljstva pa so slabše nego v Istri, slabše nego na Štajerskem in slabše nego na Kranjskem, kjer ima učiteljstvo 25% draginjsko doklado. Vse to bi morali poslanci in visoka vlada upoštevati. Če se je videlo vladi potrebno, izboljšati drž. uslužbencem njihove dohodke, bi morala pač uvideti, da je to potrebno tudi za učiteljstvo. Zato bi bila nje dolžnost, da § 55, ki učiteljstvu jamči primerne dohodke, izpremeni tako, da bi se ne zlorabljal od nasin političnih nasprotnikov. Ako nas vlaJa pozn^ pri delu, bi nas morala poznati tudi pri plačilu. Gotovo to ni v čast kultunii državi, da pusti učiteljstvo stradati in hirati. Enako velja za naše dež. poslance. Deželnim uradnikom in slugam so izdatno izboljsiali doliodke, pa prav! Ali za šolo in za učiteljstvo pa se branijo vsakega daljiiega stroška. Ali tako cenijo napredek, omiko, odgojo? Kakor v zasmeh učiteljstvu se čita iz ^adnje seje dež. zbora tudi to: Dež. oficiaiu pokojnina 4800 K, učitcljici 940 K! Kak razloček, in vendar, ali je tako pod iiič in tako laliko učiti in odgojevati gluhonerne sirote?! In potem se kler. vodje še čudijo, da značajen in zaveden učitelj ne more biti v lijihuvem taboru! Reeemo samo to: Čim bolj nas boste pritiskali, tem večji bo odpor na naši strani. S sovraštvon:, ••udooijo in zatiranjem se nc pridobivajo 2dvezniki! Kjer vlada pravica, tam ni prepira, ni •"azkola! Pri uas pa ni pravice!