211 Mh V UMUK, i mM, tl mm mm „Slovenski Narod* velja: v Ljubljani na dom dostavljen: v npravniitva prejeman: :elo leto ....... K 24 — celo leto.......K 22-— pol leta četrt leta na mesec 12--6 — 2*- pol leta četrt leta na mesec 11-550 1 90 Dopisi naj se franldrajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knaflova ulica Št. 5, (L nadstropje na levo), telefon št. 34. Izhaja vsak dan zvečer iavzemši nedelje In praznike. Inseratl veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih Inserdjah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inseratl itd. to je administrativne stvari. ——— Posamezna Številka velja 10 vinarjev. -Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. Narodna tiskarna telefon št. 85. „Slovenski Narod11 velja po poŠti: za Avstro-Ogrsko: za Nema jo: celo leto.......K 25*— t celo leto.......K 28-- pol leta četrt leta na mesec 13-6*50 230 za Ameriko in vse druge dežele: celo leto.......K 30— Vprašanjem glede inseratov naj se priloži za odgovor dopisnica ali znamka UpravniStvo: Knaflova ulica št 5, (spodaj, dvorišče na levo), telefon St. 85* Vabimo Vas na moho - napredne stranke ki bode v nedeljo, 24- oktobra točno ob polu 11. dopoldne i veli dvorani Jjsdieoa ta". Dnevni red: Poročilo o dsželf&ozberc&amza-:-?i|n in političnem položaja. Poročajo deželni odbornik dr. Ivan Tavčar i deželni poslanec dr. Ivan Orsžcn in državni poslanec župan Ivan Hribar. Narodno - napredni volilci, pokažite svoje zanimanje in pridite zanesljivo vsi brez izjeme na ta veiepomemben shod! mi. odbor naredno-nanrsdne stranke". Klerlbolct h m&M. Naši klerikalci se delajo v svojih listih in na javnih shodih navdušene narodnjake, ki kar plamte goreče ljubezni za sveto domovinsko •'var. Ljudje, ki nimajo globljega vpo-la za kulise klerikalne politike, . rjamejo klerikalnim tiradain o na-'inosti, široke mase naroda pa so olitično še i>renezrele, da bi znale, kako nesmramiio jih pc klerikalni voditelji in njih ti s svojimi frazami, da se za pravice in narodne interese venskega ljudstva. V najjasnejši luči so se pokaza-: klerikalci, da jim je narodnost sa-'> ]»razna fraza, narodni interes pa i a briga, o priliki lanskih sep-berskih dogodkov. Kako podlo in izdajalsko stali-je zavzelo klerikalno časopisje ) napram dogodkom dne 18. septembra 1909., ki so bili zgolj spontani izraz ogorčenega ljudskega razpoloženja radi ptujskih nemških izgredov, je vsakomur še živo v spominu. Ko pa so uvideli, da se radi tega njihovega efialtskega nastopa obrača ljudska nevolja z nevzdržlji-vo silo proti njim, ter se prepričali, da obstoji nevarnost, da izgube silno množico svojih pristašev, ako temeljito ne spremene svojega stališča napram doigravšim se dogodkom, so takoj preko noči obrnili plašč po vetru ter se pridružili »Slovenskemu Narodu« v borbi proti deželni vladi, nemštvu in prepotentnemu vojaštvu. Veselje na ti njihovi spreobrnitvi je bilo velikansko v Ljubljani in povsod i na Slovenskem, saj pravi sv. pismo, da je celo v nebesih večje veselje nad enim grešnikom," ki se spokori, kakor nad devetindevetdese-thni pravičniki. In ko so naši ljudje videli dr. Šusteršiča in Šukljeta stopati po ljubljanskih ulicah z narodnimi žalnimi znaki, so v svoji naivnosti in kratkovidnosti poskakovali radosti ter že zrli v duhu napočiti dobo miru in sprave na Slovenskem. Pod vplivom javnega mnenja je nato prišlo do nekakega modus vi-vendi med naprednjaki in klerikalci. A bili so že takrat med nami možje, ki so tudi v burnih septembrskih dneh ohranili dober del svoje hladnokrvnosti in razsodnosti. Ti niso verjeli čudežni klerikalni prele vit v i ter so svarili, naj se klerikalcem ne zaupa preveč in naj se jih čuvamo, da nas ne ukan i jo in osleparijo. In njih svarila so bila umestna! Kmalu se je namreč pokazalo, da je bil klerikalni nastop po 20. septembru samo pesek v oči slovenski javnosti. Razvidelo se je to takoj v lanskem zasedanju deželnega zbora. Napredni poslanci so nastopili z vso odločnostjo proti povzročitelju vsega zla — deželnemu predsedniku Schwarzu. A kdo ga je ščitil in povzročil, da je se nadalje ostal na svojem mestu na Kranjskem? Klerikalna deželnozborska veci-na in klerikalno časopisje! Krvavi septembrski dnevi so rodili v slovenski javnosti spontano stremljenje po narodni osamosvojitvi. Slovesno se je proglasilo načelo: »Svoji k svojim.« A kdo ni tega stremljenja podpiral f To je bilo klerikalno časopisje s »Slovencem« na čelu! t J lavna osi borbe za narodno osamosvojitev se je obračala proti nemški »Kranjski hranilnici.« Slovencem so se odprle oči in uvideli so, da je glavna vzdrževa-teljica nezdravih razmer, ki vladajo na Kranjskem in tišče Slovence ob tla, nemška »Kranjska hranilnica«. 13rez tega zavoda bi bilo nem-štvo na Kranjskem že zdavna količina, ki bi je ne bilo treba vpošte-vati. Da se je torej proti temu zavodu započel s slovenske strani najne-izprosnejši boj, je bilo nekaj povsem naravnega. Pričakovati je torej bilo, da se te borbe udeleže vsi Slovenci ne glede na njihovo strankarsko pripadnost, saj je vendar izključno slovensko narodna korist velevala, da se skuša izpodnesti tla zavodu, ki s slovenskim deirirjcm, ki ga vlaga vanj slovenski trpin, na umeten način vzdržuje vse nemštvo na Kranjskem in tudi nemško delegacijo v deželnem zboru kranjskem. Toda, kdor je v tej započeti borbi računal na klerikalce in njihovo časopisje, ta se je korenito zmotil! Prvi, ki se je zavzel za nemško »Kranjsko hranilnico«, za zavod, ki je največji škodljivec slovenske stvari na Kranjskem, je bil vrhovni poglavar klerikalne stranke — ljubljanski škof Anton Bonaventura Jeglič. Po njegovem zgledu so se na to ravnali vsi klerikalni veljaki gori od najvišjega pa doli do najneznat-nejšega grosupeljskega Košaka. Xajklavernejšo vlogo pa so igrali pri tem klerikalni časopisi. Da bi stopili v vrste bojevnikov proti »Kranjski hraniluici«, niso smeli in ne hoteli, da bi pa nastopili proti borbi zoper imenovani nemški zavod, tega pa si niso upali iz strahu pred slovensko javnostjo. Zato so lepo molčali in niso črh-nili niti besede proti »Kranjski hranilnici « niti v času, ko je vse, kar čuti slovensko na Kranjskem in sploh na Slovenskem, zahtevalo naj- energičnejše borbe proti temu zavodu. Da so bili dobro plačani za ta svoj molk, nečemo trditi," a vsekakor je ta molk, kakor tudi škofovo pismo v prilog »Kranjski hranilnici« vzbujal razne dvome in sume o podkupljivosti, in nepodkupljivosti raznih katoliških veljakov in katoliškega časopisja. Sicer pa morda še pride čas, ki bo po resnici in pravici osvetlil tudi to sedaj še temno poglavje. Od septembrskih dogodkov, ki so donesi i mnogo zla, v narodnem oziru pa tudi mnogo dobrega, je poteklo leto. Čas je tisti čarobni lek, ki ozdravi vse rane in uči tudi pozabi jen j a. Na to so klerikalci računali. Rekli so si: Poteklo je leto, septembrski dogodki so pozabljeni, sedaj lahko deneino z obraza neprostovoljno krinko ter se pokažemo svetu v pravi svoji luči. In jeli so pisati o lanskih septembrskih dneh tako podlo in nesramno, kakor bi ne pisal niti najbolj propadli židovski revolveržur-nalist; v tem svojem besuilu niso prizanesli niti ubogim nedolžnim žrtvam, ki so jih enako kakor vse drugo, ki je količkaj v zvezi s septembrskimi dogodki, polivali z goli-dami svoje gnojnice in z žolčem svoje strupenosti. To jih seveda ne zavira, da še vedno sede v skupnem narodnem odboru, ki ima postaviti spomenik tem žrtvam! Krono svojemu efijatskemu postopanju pa so dali na glavo s svojim najnovejšim dejanjem. »Slovenec,« ki lani ni zinil proti nemški »Kranjski hranilnici« niti besedice, je jel sedaj klicati in pozivati na bojkot slovenskih denarnih zavodov, seveda tistih, ki niso v klerikalnih rokah. To postopanje se obsoja samo po sebi, zato ne bomo izgubljali o njem nadaljnih besedi. Pravimo samo: Tekom lanskega in letošnjega leta so klerikalci sami sebe razkrinkali, da jim je narodnost samo fraza, s katero sleparijo nerazsodno maso, brezdomovinstvo pa maksima, ki se ji ne izneverijo nikoli. Prijatelji ljudstva, pojdite med narod in pokažite mu klerikalce v pravi luči, v kakršni se sami kažejo! V mm m bolesti. Ko sem listal oni dan samega iolgega časa po svojih listinah, sem detel na kos zastarelega papirja. Obračujoč ga na vse strani, sem se nočno začudil, kako da mi še do seli i prišel pod roko. Na njem je '•apisana čudna dogodba prijatelja, odšel v tajimo bog ve kam; Mo se mi je, da je to list iz njego-zaljubljenega dnevnika 'iosti oblaki so viseli na nebu in f lajalo je vedno temneje. Sedel M 'in v kupe ju sam za-se ter premisli o turobni usodi, ki me je obudila v dolgo potovanje. Za zdaj pa bil namenjen domov in od tam topet dalje — daleč, bog ve kam. Od zadnjo železniške postaje, pa je bilo to doma še dobrih šest ur hoda. Zagledal sem se skozi okno, a daleč se ni dalo videti. Pripogibanje Jejevja in zgoščanje megla je pri--alo o hudi uri. Jaz pa sem se čutil 'ako osamelega in obhajala me je R'loboka žalost, to pa že ob eni sami misli, da je bilo drugače nekoč — takrat, ko sem gledal iz varnega ko-'lfka v razburjeno prirodo z zado-ijstvom in pričakovanjem, ko so tforeli v dnu duše ideali, katere mi je Pa kruti svet zamoril. Kaj bode, če se bodo misli potemnevale ves ilno slabo; ko sem pa poskušal vstati, se mi je zavrtelo v glavi, padel sem vznak na posteljo nazaj — groza je legla v srce — silna vročica se me je polaščevala — zgubil sem zavest---- Iz onib dni bolezni nimam preveč spominov. Po sobi tavajočih korakov sem se navadil tako. da me je bilo strah, kadar jih ni bilo. Legla je ee-io mehka, roka na vroče čelo in zopet izginila . . . slišal sem pritajene glasove ...— Enkrat sem se z vso silo zravnal V postelji; po dolgih mučnih dneh fcem za si i šal besede zdravnikove iz sosedne sobe: »Je že izven življenske nevarnosti...!« Nekega dne mi prineso veselo novico, da smem prihodnji dan vstati. »Kaj pa z ono gospodično,« sem vprašal med drugim, »saj veste, ki se je tudi pripeljala oni večer?« »Odpeljala se je že pred en i ni fpflnom na dom zaročencev.« Za hip se je stemnil obraz in v srcu me je zabolelo. Zakaj mi je to prikrila takrat? Videla je pač moj trpeči obraz in pomilovala me je! — kako poniževalno! Pomilovanje! Kaj je pač porekla, ko je zverila, da sem bolan, ne mara radi nje?! Skozmignila je nemara z rameni (a rekla: »revež, smili se mi!« sistematične gojitve petja in glasbe v pravem pomenu besede. Trst in okolica se ponašata a mnogimi vrlimi pevskimi društvi, ki so vsa bila ustanovljena iz narodne potrebe, da se je gojilo med slovenskim ljudstvom ob A d rij i lepo slovensko pesem in se z lepo slovensko melodijo vzbujalo in vspodbuja-lo od sovragov zatiranega Slovenca k nadaljnemu neomahljivemu boju za sveta narodna prava. — In lahko rečemo, da imajo ravno pevska društva velik del zasluge na toliki narodni zavesti na tržaškem ozemlju. V zadnjem času se je pa vendar le uvidela potreba, da morajo tržaški Slovenci tudi na glasbenem in na polju petja napraviti korak naprej, namreč da ustanove za nastale razmere prepotrebno — pevsko in glasbeno društvo po vzorcu »Glasbene Matice« v Ljubljani, kjer naj bi se našo lepo pesem poučevalo na temeljiti umetniški podlagi in kjer naj bi bilo vzgoje val išče naraščaja, ki naj bi v poznejšh letih nadaljeval delo na tem polju, povsod, kjer bo to zahtevala potreba in povsod, kamor jih bodo zanesla pota usode. In ta kulturna želja in potreba tržaških Slovencev se je v torek večer uresničila: ustanovilo se je v Trstu »Pevsko glasbeno društvo«, in sicer kakor podružnica »Glasbene Matice« v Ljubljani. Pripravljalni odbor je sklical za minuli torek v dvorano »Slavjan-ske čitalnice« v Trstu ustanovni občni zbor, katerega se je udeležilo veliko število Tržačanov obojega spola, kakor tudi več zastopnikov mestnih in okoliških pevskih društev. — Na to zborovanje je pa tudi prihitel koncertni vodja »Glasbene Matice« v Ljubijatu* gospod Hubad, ki je bil ob vstopu živahno pozdravljen. V imenu pripravljalnega odbora je zborovalce prav prisrčno pozdravil gosp. dr. Edvard Slavik, zahvalivši se za tako veliko udeležbo, posebej še nežnemu spolu, kakor tudi gosp. vodji Hubadu, ki se je rade volji1 potrudil v Trst. (Ploskanje in zvklikanje živio Hubad!) — Govornik je navdušeno in prepričevalno govoril o nalogi slovenske pesmi, ki je bila nam vedno spremljevalka in navduševalka na trnjevih naših potih, kakor tudi v veseli prijateljski družbi. Ali nekaj dolgujemo naši pesmi, pravi govornik: naša pesem hoče biti umetniški dovršena. — V nas jo dovolj veselja in navdušenosti za takšno delo, torej le pogumno naprej, in uspehi ne bodo izostali. — Dovršena slovenska pesem naj preko sivih krnskih skal naznanja bratom drugih kronovin o napredku Slovencev v tej izpostavljeni postojanki. Gosp. dr. Ernest Rekar je nato prečital društvena pravila, ki jih je namestništvo že odobrilo. K besedi se je prijavil — ponovno prisrčno pozdravljen — vodja Hubad, naglašajoč, da prinaša od matere pozdrave novorojeni hčerki. — Nato je z besedami, katerim se je videlo, da prihajajo iz dna srca in duše največjega našega umetnika in ljubitelja slovenske pesmi in glasbe — očrtal pomen pevske in glasbene šole. — To društvo — je rekel govornik — se ni rodilo prisiljeno, temveč je nastalo logičnim potom, v času, ko je našlo med tržaškimi Slovenci dovolj ugodna in močna tla, tla kulture in vsestranskega napredka. — Gospod govornik je bodri J navzoče k vztrajnemu zapriče-temu delu, dajal nadalje razna navodila in pojasnila, katerim je pričujoče občinstvo z največjim zanimanjem sledilo, a ko je končal svoj govor, so ga navzoči pozdravljali z burnim aplavzom. Gospod Prunk je v smislu pravil predlagal, naj bo članarina nove-iiii! društvu, in sicer: za redne člane 60 h na mesec, za podporne člane izven Trsta 5 K na leto in za ustanovne člane 200 K za vedno, kar je bilo sprejeto. Gosp. dr. Slavik je nato konsta-tiral, da je pevsko in glasbeno društvo v Trstu ustanovljeno, kar je bilo od navzočih z burnim aplavzom sprejeto. - Na predlog gosp. dr. Gregorina je bil per acclamationem izvoljen sledeči odbor: predsednik gosp. dr. E. Slavik; odborniki: gg. Prunk Josip, dr. Rekar, dr. Kovačič, Drago-tin Dekleva, Srečko Bartl, Pintar, Joško Cvek, Vilko Modrijan in Fran Bandl. — Pregledovalca računov sta gg. dr. Dolenc in dr. Šavnik. Gosp. dr. Slavik se je zahvalil za izkazano čast in zaupanje sebi in ostalim odbornikom in zaključil zborovanje z željo, naj bo novo društvo zavetišče plodovitega dela ter dobrotnih in plemenitih delavcev na glasbenem polju, nikakor pa ne društvo konkurence, ki bi rušilo složno delo pevskih društev v Trstu. Po dovršenem občnem zboru ee je zbrala v restavraciji »Balkan« večja družba, ki je v družbi obče-čislanega in ljubljenega koncertnega vodje Hubada par trenotkov prebila i u kier ie vrli sokolski nevski sbar pod vodstvom br. Mahkote, zapel par krasnih narodnih pesmic. Omeniti nam bi bilo, da se je v društvo, katerega oživotvorjenju so največ pripomogli: vrli gosp. pevo-vodja sokolskoga zbora Karel Ma-hkota, gosp. dr. Slavik in g. Prunk — vpisalo že pred občnim zborom preko 130 članov. — Za društvo vlada v Trstu obče zanimanje. Tudi od naše strani naj bodo vrlim tržaškim Slovencem na tej važni kulturni pridobitvi — izrečene prisrčne čestitke z željo, naj novo društvo klije in raste v korist in čast naših zavednih bratov ob sinji Adriji. Dopisi.- V Trbovljah, dne 21. oktobra 1909. Pred kratkim zapustil je gospod A nt. Dolničar Trbovlje. Preselil se je v Divačo, kjer je prevzel v najem restavracijo Južne železnice. S težkim srcem poslovili so se člani prostovoljnega gasilnega društva od svojega tovariša. Radi nenadnega prevzet j a v Divači, in ker ni bilo mogoče v tem kratkem času celega društva sklicati, zbral se je na 18. t. m. pološtevilni odbor, da ob slovesu še enkrat pokaže, kako visoko ceni moža, kateri ima za prostovoljno gasilno društvo velike in trajne zasluge. Vse lastnosti, ki jih mora imeti gasilec, da labko v vsem izpolnjuje svoje naloge, so v tovarišu Dol ni carju. Vsikdar nam je bil v vsem pravi tovariš in prijatelj, navdušen in požrtvovalen v vseli stvareh, ki so se tikale našega društva. Marsikoga izmed tovarišev je njegov vzgled spodbudil, da se danes zaveda gasilskih nalog in dolžnosti. Smelo trdimo, da so vsi lepi nastopi in vspehi našega društva njegova zasluga, ker se ni nikdar bal ne truda, ne stroškov. Tovariši so njegovo zmožnost upoštevali in mu leto za letom zaupali častno mesto načelnikovega namestnika. S svojimi treznimi in pametnimi nasveti v odboru pripomogel je društvu, da je v vsem napredovalo. Načelnik zgubi v njem svojega zvestega namestnika, kateri je bil njegova desna roka, kajti v tem času, ko je bil on njegov namestnik, bilo je pravo veselje voditi društvo. Vezi tovarištva, spoštovanja in hvaležnosti vežejo naše društvo in njega člane na njegovo osebo — in če tudi se je ločil iz naše sredine, s tem ne pretrga teb vezi, katere si je sam tako utrdil s svojo požrtvovalnostjo. V nadi, da nas ne pozabiš, kakor tudi mi Tebe ne bomo pozabili, kliče Ti v imenu društva srečno pot in krepki »Na pomoč!« — tajništvo prostovoljnega gasilnega društva. Seiiii! irnUUl Malbimo Vas na ii!MP!žl8 Sili, ki bode v nedeljo, Zk. oktobra ob 3. pop. u prostorih hotelo »Krumar* v Logatcu Dnevni redi 1.1 Poročilo o tiezelnozborskem zasedanju in političnem položaju. Poroča dežslni odbornik dr. Ivan Tavčar. Somišljeniki, naprednjak! iz logaškega okraja, pokažite svoje zanimanje in pri-.*. dite vsi na shod! .-. .\ Jnrtnahi odbor n^rodEO-Q3predne stranKe". Dnevne vesti. + Jugoslovanska »Narodna Zveza« je izdala ta-le komunike: »Nesporazumljenja, ki so bila nastala preteklo poletje v »Narodni Zvezi« so se popolnoma pojasnila in izravnala. Oba jugoslovanska kluba bodeta i nadalje složno delovala v »Narodni Zvezi« za skupni blagor in napredek jugoslovanstva v državi.« Z ozirom na izrecno željo, izraženo od predsedstva »Zveze južnih Slovanov« priobčujemo ta komunike brez komentarja in brez vsakih re-kriminaeij, dasi nas k rekrimiuaci* jam naravnost izziva včerajšnji »Slovencev« uvodnik »Voditelj narodovo politike«. ^ + Volitve v goriških mestih in trgih. Kandidat narodno - napredne stranke v goriških mestih in trgih Andrej Gabersček je dobil v Ajdovščini 44, v Bovcu 32, v Kanalu 31, v Kobaridu 64, v Komnu 51, v Nabrežini 44, v Sežani 44, v Tolminu 53, pri Sv. Križu pa 39 glasov, torej skupaj 402. Klerikalec Fabjan 1 je dobil v Bovca 45, v Kanalu 54. v Kobaridu 1, v Komnu 38, v Nabrežini 10, v Sežani 9, v Tolminu 63 in pri Sv. Križu 38, torej skupaj 258 glasov. Izvoljen je torej naprednjak Gabršček s 144 glasovi v e-čine. — V laških trgih in mestih so bili izvoljeni laško liberalni kandidat je Bombig, Prinausig, Nigris in Venier, ki so dobili od 927 do 984 glasov. Laški klerikalni kandidatje so dobili od 448 do 490 glasov. -f- Na idrijski državni realki so stalno nameščeni profesorji Andrej Plečnik, Matija Pire, dr. Karel Lončar, Julij Nardin, Baltazar Baebler in prava učitelja dr. Josip Mencej in Kajetan Stranetzkv. -f- Pobožni »Slovenc« včeraj hinavsko zavija oči in v ogorčenih besedah deklamira o »nečuveni propa-losti in lopovstvu radikalnih dijakov«. Kaj se je zopet zgodilo! »Neki dijak — ime zamolčim —« piše »Slovenec«, »iz gornje gimnazije na prvi državni gimnaziji je pred svetim obhajilom pojedel celo zemljo«.'lil nazadnje dostavlja v pridigarskem tonu: »Ce ste brezverci, bodite. Toda ne drznite si še kedaj na ta način žaliti najsvetejših čuvstev poštenih kristjanov« — Terseglavovega kalibra »Slovenčevi« storiji sicer ne verjamemo prav veliko, ker menimo, da bi mu denuncijantska žilica ne dala zamolčati ime pregrešnega študenta; če bi se bilo pa že kaj takega zgodilo, pada odgovornost za to na tiste faktorje, ki silijo »brezver-ske« študente, da se vdeležujejo »verskih« ceremonij, na katere nič ne dajo. Mesto da se »Slovenec« ogorčeno krega nad »brez verskim i« študenti, naj raje v praksi izvaja svoj stavek »če ste brezverci, bodite!« in naj v tem smislu vpliva osobito na katehete. »Brezverski« študentje mu bodo za to bolj hvaležni kot za hinavske ogorčene pridige, katerim se mora smejati celo — bivši »brezverski« študent Ter-seglav. + Slovenski denar jim diši. Tmpertinenca ljubljanskih nemčur-jev je že stara in znana stvar, katere se ti ljudje ne bodo nikoli odvadili. V tem oziru stoji »Kranjska hranilnica« vedno v ospredju. Tudi po hudih dnevih preteklih mesecev je ta šparkasa predrzna, da je od sile. Zadnji čas so njeni uradniki jeli po ljubljanski okolici agitirati zoper slovenske denarne zavode in pregovarjati ljudi, da bi prinesli svoj denar v »Kranjsko šparkaso«. Posebno tisti sladki Victor Fritsch je z vsemi štirimi na delu in obdeluje vsakogar, o katerem ve, da ima prihranke, ki niso v nemški šparkasi. To je že brezmejna predrznost nemčurska! Svetujemo vsakomur, naj Fritscha in vsakega takega usiljivca vrže krat kom alo na cesto in mu naj pove, da naj nemška kranjska šparkasa pusti slovenki denar pri miru. Slovenski denar spada v slovenske hranilnice in posojilnice, kjer je najbolj varen, kar drugod ni. -j- Pobiti in zbegani so hodili liberalci po Idriji zadnje tri tedne, pravi idrijski »Slovencev« novičar, ker je deželni odbor ugodil Osvval-dovi pritožbi proti nadaljevanju zgradbe pri mestnem poslopju štev. 509. Zakaj neki! Idrijski liberalci nimajo povoda biti pobiti in zbegani, ker strankarsko postopa deželni odbor. To je danes nekaj povsem naravnega, s čemer se mora sprijazniti tudi oni, ki je imel Še tako trdno zaupanje v nepristranost vrhovne deželne avtonomne oblasti. Drugič pa liberalci vsled nedozidanja občinskega poslopja nimajo prav nobene škode, čitalnici ni treba plačevati na-jemščine in tudi drugim društvom ne za porabo prostorov. Pač pa je v tem slučaju oškodovana občina, kateri strankarska zagrizenost deželnega odlvora uničuje imetje iu zmanjšuje občinske dohodke. Skrb imajo tedaj le oni, katerim je izročena občina v upravo. Le tem delajo preglavico Oswaldove pritožbe, ker je pač njihova dolžnost, da čuvajo in branijo občinsko imetje pred — nadzo-rovalno oblastjo. Toda tudi tem bi ne bilo treba skrbeti. Ce škoduje Os-wald občini, in je s tem deželni odbor zadovoljen, pade vsa odgovornost na klerikalne škodljivce idrijske občine, drugi morejo biti le priča grdemu klerikalnemu početju. Zaradi Oswaldove hudobnosti in zlob-nosti pač ni treba biti nikomur pobit in zbegan. -f- Gonja proti posojilnici v Ribnici. Piše se nam: Proti Ribniški posojilnici se nesramno rnje. Odlikuje se posebno znani Poljanski župnik Lavrenčič, kateri si je v Cerknici pridobil častni naslov »bokser«. Z veliko vnemo nabira hranilne knjižice ter jih nosi v farovško hranilnico in posojilnico. Mnogi se že boje, da bi založil ali izgubil kako knjižico, kadarje sladko ginjen. Poleg tega naši ljubeznivi dušni pastirji v spo-vednici ljudi nagovarjajo, da naj vzamejo svoj denar iz stare posojilnice, katera dosedaj tudi cerkvam ni odrekala podpor. Tako se je pred leti postopalo tudi pri konsumih v Ribnici in Dolenji vasi, kateri društvi pa nista imeli blagoslova božjega ter sta prinesli zadružnikom mnogo škode in sitnosti. Morebiti pride tudi sedaj kazen božja za brezvestno posto panje. -f-,Stjepan Radićeva kupčija & kranjskimi klerikalci. Ko so klerikalci uvideli, da se jim na Kranjskem ne vsede noben kalin več na li-mance, so vrgli svoje mreže doli na daljno Bosno. Bosanskega kmeta bi bili radi in bi ga še vedno radi vzeli. Le srpetnega ribiča jim je manjkalo, ki bi zanje lovil, zanje venkaj po, tegnil nastavljeno mrežo. Zdodilo se je pa, kar bi se pri boljših informacijah o Stjepanu Radiću morda ne bilo zgodilo, namreč, da je nekdo povabil Radića na predavanja o Ru-sih v Ljubljano. Radić je, kakor znano, predaval v »Mestnem domu«, kamor so se tudi klerikalci vtihotapili. Imeli so dober nos, ravno ob ti priliki so izvohali že dolgo iskanega ribiča na lov na vbogo Rajo. Ko je Radić po predavanju sedel v restavraciji »Union«, so ga klerikalci opazovali, kakor črni vrani in glejte to, kar so v njem in na njem našli, jim je moralo posebno imponirati. Še tisti večer so sklenili, da ga angažirajo za svoj lov v Bosni. Imeli so dolge konference ž njim in če se ne motimo, si je deželni odbornik g. profesor Jarc posebno brusil pete za Radićem. O uspehu teh konferenc je prišlo na dan le to-le: Radić se povabi na zopetno predavanje v Ljubljano; toda samo za klerikalce. Eno teh predavanj naj bi bilo javno, drugo tajno le med strankinimi zaupniki. To bi bilo eno. Drugi važnejši dogovor pa se je dotikal vprašanja, kako bi klerikalci na najeeneji način »okupirali« Bosno, obenem pa zastavili svoje mreže tudi na hrvatsko banovino. Pri obeh kupčijah in lovil) naj bi bil Radić za mešetar ja, agenta, ribiča in zaupnega posredovalca med Ljubljano - Zagrebom-Sarajevom. V to svrho so napravili načrt za izdajo, prosimo, samo za izdajo posebnega lista, ki bi se tiskal in urejeval v Za-grebu, a šefradekcija bi bila pri katoliških gospodih ob Ljubljanici. List bi zastopal — da ne rečemo več kakor vemo, le hrvatsko - bosansko, kranjsko barvane interese, na katoliški podlagi seveda. Ali so to kupčijo že definitivno sklenili, to bo dr. Šusteršič najbolje vedel, ker tudi le on najbolje ve, zakaj se on za hosen-skega kmeta bolj zanima, kakor za vboge kmete svojega volilnega kraja doma. Glede Radičevega predavanja o Rusih nam je znano, da je neki ugledni češki list v Ljubljano privatnim potom poročal (žal že prepozno) : »Kar Radie predava v Ljubljani, je že zdavno razposlal hektogravirano na vse češke liste. Stvar je z: nas brez posebnega pomena.« + Narodna delavska organiza-eija priredi v nedeljo, dne 24. t. ni. ob pol 2. popoldne v areni »Narodnega doma« javen shod z dnevnim redom: »Dnevna obrtno-nadaljeval na šola in mojstri«. Ker je stvar gotovo velevažna, je želeti najobilnej še udeležbe s strani obojestranskih interesentov. — Slovensko deželno gledališče. Jutri, v soboto se poje četrtič Fahova elegantna in jako zabavna opereta »Dolarska princesa«. Nadejati se je, da bo jutrišnja predstava spričo izrednega uspeha te operete razprodana. Nemško gledališče ima le tri predstave v tednu, a vendar je imelo že štiri operetne predstave razprodane. To se doslej v našem gledališču še ni zgodilo, dasi tvorijo Slovenci V Ljubljani ogromno večino napram peščici ljubljanskih Nemcev. Ker so dramske predstave vseskoz slabo obiskane in niti reprize najpriljulmej-ših, z vso skrbnostjo uprizorjenih oper niso razprodane, zaostaja finančni uspeh za najskromnejšim pričako« vanjem. Navdušenje, ki ga je naše občinstvo kazalo lani za slovensko gledališče, se je letos ohladilo, tako da je bodočnost našega gledališča prav temna, afeo napredno in za umetnost vneto občinstvo ne začne obilneje posečati slovenskih predstav. V pol meseca (11 predstav) smo imeli štiri dramske novitete, eno novo opereto in nanovo študirano veliko opero; nato smo imeli še dnuro opero in se uprizorita še dve dramski noviteti (poleg »Mlinarja«) ter končno še tretja opera, velika in teška noviteta »Nižina«. Tako bomo imeli v enem mesecu (22 predstav^ 7 raznih dram, 3 razne opere in 1 opereto, — torej za naše razmere, ko imamo zelo omejeno število igralcev in pevcev ter le izposojen, tudi nrtt-god zaposljen orkester, prav raznovrsten repertoire. V 22 predstav^ 11 raznih del!! Več ni možno storiti-— Slavno napredno občinstvo naj torej stori svojo dolžnost napram svo jemu gledališču. — Slovensko gledališče. Drug« uprizoritev »Madame Butterfly« si-noči je uspela, kar se tiče solistov, vsaj tako dobro, kakor premiera, ako ne v nekaterih točkah celo boljo« Ženski zbor je bil pod kritiko; hodil je čudna pota. Obisk povoljen. Kresnice — bilo jih je malone preveč — so plesale po zelo vidnih žicah, — Narodni kolek aa e. kr. peita je petkrat več dobičkanosen kajcor aa družbo sv. Cirila in Metoda, ako ga nalepiš na desno stran razglednice ali pisma, v bližino poštne znamke. Prejemnik mora namreč plačati za tako razglednico ali pismo za Avstrijo 10 vinarjev,za druge države pa celo 20 vinarjev kazni. Koliko je to narodnih kolkov! Ljubljanska c. kr. pošta bi menda že mogla zgraditi družbi sv. Cirila in Metoda lepo šolo. Vprašamo, ali velja ta določba tudi za šulferajnske in druge nemške kolke 1 Opozarjamo in poživljamo cenj. naroclno občinstvo, da na-leplja ob levem robu vsakega pisma ali razglednice narodni kolek! Na zdar! — Praktična slovanska solidarnost. Budjeviška delniška pivovarna, katere glavni zastopnik je g. Viktor Rchrmann v Ljubljani, treba jo je razlikovati od meščanske pivovarno v Hudjevicah, ki je v nemških rokah, ter daje odstotke čistega dobička »Scbulvereinu« in drugim nemškim bojnim društvom — je darovala družbi sv. Cirila in Metoda od prodanega piva med Slovenci 555 K 40 vin. in sicer za dobo od 1. aprila do 30. septembra t. 1. Kako lepe svote bi lahko dobivala naša prekoristna šolska družba od tega vzornega slovanskega podjetja, ako bi se ravnali vsi Slovenci po geslu »Svoji k svojim«. Tako pa se iztočijo pri nas ogromne množine tujega piva, a pivovarne podpirajo v zahvalo nemška bojna društva. Tako je baš nedavno pivovar neke spodnještajerske pivovarne ugodil Uosseggerjevi berači j i, ter daroval 2000 K za znani nemški bojni sklad z obljubo, da bo dal zopet toliko, kadar bodo Slovenci popili več piva. Tako se norčujejo iz naše nezavednosti Nemci. Čudno se nam zdi, zakaj ni pivo budjeviške deniške družbe pri nas bolj razširjeno, ko vendar kvalitativno prekaša nemške izdelke. Dokler naše domače pivovarne — sedaj je le še ena. namreč »Delniška v Laškem trgu in Žalcu« ne morejo kvantitativno za-d< seati potrebam vseh slovenskih dežel, bi rodoljubi morali iskati nadomestila edinole pri slovanski tvrdki, ki tako velikodušno podpira naše narodne potrebe. Vprašamo zastopnika bndjeviške delniške pivovarne, zakaj ne vpliva na podjetje, da bi na katerikoli način razbremenila naše stilničarje, ki imajo gotove obvez-■ >ti napram nemškim pivovarnam. Zakaj njegova pivovarna ne preskrbi gostilničarjem razhladilnih priprav, da bi dosedanje vrnili nemškim pivovarnam. Sploh, zakaj se ne stori vse, da bi se ta izdelek bratskega nam naroda razširil po vsem Slovenskem. — Pred upravnim sodiščem so razpisane sledeče razprave: V sredo, dne 127. t. in. Ljubljanska kreditna banka proti finančnemu ravnateljstvu v Ljubljani radi posebnih dohodninskih davkov; v soboto 6. novembra t. 1. krajna šolska sveta v (iočah in Šmarja proti ministrstvu /u u k in bogočastje v šolskih zadevah. — Nov železniški tir so položili na tukajšnjem južnem kolodvoru v s poredno s skladišči in Cesto na južno železnico, da zamorejo stranke ki so prejele cel vagon blaga, same naložiti, ozir. izložiti svoje pošiljatve. S tem se je vresničila dolgoletna želja tukajšnjih trgovskih krogov, ki >e pečajo s kupčijo v večjem obsegu. Novi tir pa je zgrajen itak na prostoru, ki ni nikdar nič zalegel in je vso dolgo vrsto let ležal nekako mrtev. Strelski klub »Triglav« v Ljubljani priredi v nedeljo, dne 24. t. m. popoldanski izlet v Dolsko k g. Zupančiču ter opozarja vse svoje člane in njih obitelji, da se ga zanesljivo in polnoštevilno udeleže. Odhod je ob 3. popoldne z južnega kolodvora. Izlet se vrši ob vsakem vremenu. — Na svidenje torej v nedeljo aa izletu. Slavlje hrvatske kazal ištne umjetnosti.« Kakor smo že poročali, založila je ugledna tvrdka Petar Niko] ie v Zagrebu podobo, predstavlja jočo »slavlje hrvatske kazalištne umjetnosti.« Na sliki so upodobljeni -koro vsi sedanji in bivši hrvatski pisatelji in umetnk. Izvirnik slike je napravil odlični hrvatski umetnik Ivan Tišov. Krasna slika je izstav-jena v izložbi gosp. Kngelberta Sku-ska na Mestnem trgu, kjer se lahko Ludi naroči na zares umetniško sliko. Slovenska posest v Domžalah v nevarnosti. Kakor smo že poročali, bo 12. novembra t. 1. v Domžalah dražba Knezovega mlina, po katerem segajo Tirol ci z vso silo. Ne gre tukaj za mlin sam, ampak za vodno silo. Vodna sila je danes najcenejša, torej konkurenčno neprenosljiva. Padec Mlinščice, ki goni Knezov mlin, je zelo velik in z moderno vodno napravo t. j. turbino bi se dal doseči velik uspeh in sicer do 80 konjskih sil. Naprava res stane, pa se izborno izplača. Za vzdrževanje ni nobenih stroškov, ker končno niti paznika ni treba. Da je vse v redu in da enakomerno teče, za to poskrbi vodni regulator. Zato opozarjamo one pod- jetnike, ki jim je kkk n» razširijo svojo obrt in uspešno kurirajo, da se aa stvar ie sedaj nimajo. Natančnejša pojasnila daje Fran Cerar, trgovec v Stoku pri Domžalah. Zasluženo odlikovanje. Tosadev- no notico v št. 240 našega lista o odlikovanju gosp. Jos. Pogačnika, krojaškega mojstra v Radovljici popravljamo v toliko, da je bil odlikovan s častno diplomo, I zaslužnim križcem in zlato kolajno. Zginil je pismonoša A. M. v Idriji. Kakor se čuje, je več nakaznic poneverjenih v visokosti nad 1000 K. »Domoljub« piše, da je pobegli svojo službo vestno opravljal! Zakaj, ni težko uganiti. Neki klerikalec pa je rekel, če bi bil državi po-neveril, bi bil prav storil, ker ga tako slabo plačuje, toda.....2e večkrat se je poštno upravo opozorilo na nezdrave razmere na idrijski pošti, sosebno kako se gospodari s pavšalom za listonoše in sluge, a ni nič pomagalo. Sedaj pa se je zgodilo, kar je bilo pri obstoječih razmerah pričakovati. Lrstonoši so sramotno slabo plačani, po 60 K, 50 K in 34 K mesečno. Pač zadnji čas, da se pošta v Idriji podržavi; preje ne bo boljše. Telovadno društvo »Sokol« v Postojni priredi v prid »Sokolskega doma« v nedeljo, dne 24. t. m. v svojem velikem »vinogradu« »Narodnega hotela« vinsko trgatev s tem-le sporedom: 1. Komični nastop. 2. Vinska trgatev s predgovorom. 3. Petje. 4. Zbijanje za maska s steklenice za nagrado. 5. Ples, šaljiva pošta in prosta zabava. Začetek točno ob pol 9. zvečer. Vstopnina 60 vin. za osebo. Domača godba »Šramelj«. Zimska kmetijska šola na Grmu. S preuredbo kmetijske šole na Grmu so se strokovni izobrazbi naših kmetskih mladeničev odprla vrata na steza j. Sedaj se ne more nihče več iz-i govarjati, da se šola premalo ozira na potrebe raznih naših krajev. Pogoji šolanja so tako ugodni, da obiskujejo šolo lahko Dolenjci in No-tranjei iz vinorodnih krajev, kakor tudi Gorenjci in drugi deželami iz živinorejskih iu poljedelskih krajev. Za vse je skrbljeno. Za kmetske sinove iz vinorodnih krajev se je vpeljala letna šola. za vse druge pa zimska šola, tako da Uotreza s to svojo uredbo vsem potrebam kranjskih gospodarjev. Najvažnejši korak za na-napredek strokovne izobrazbe našega ljudstva se je napravil s tem, da se je vpeljala zimska šola. Koliko kmetskih mladeničev, ki so pouka potrebni in željni, pohaja po zimi doma brez vsakega duševnega dela! Koliko zlatega časa se izgubi s tem za stanovsko izobrazbo! Vsem tem mladeničem je treba strokovnega pouka, da se pripravijo za svoj poklic! Vsem tem se nudi sedaj na Grmu zlata prilika, da se praktično izuče v živinoreji, v mlekarstvu, v porabi in pripravi raznih krmil, v ravnanju z gnojem, v napravi gnojišč, v porabi umetnih gnojil, v zboljšanju hlevov, v perutninarstvu itd. Saj je zimski čas najugodnejši čas, da se učenci praktično vadijo v vseh teh stvareh. Kmetijska šola na Grmu bi morala biti odslej vsako leto polna zimskih učencev in samih sinov, ki so namenjeni za dom. Prednosti zimskega šolanja so namreč dandanes tako velike, da bi jih ne smel prezreti noben gospodar, kateremu je na tem, da se sin nekoliko bolj izuči in bolj pripravi na kmetski stan, kakor se je sam pripraviL Ne le da se vrši ta pouk po zimi, torej v času, ko je najlepša prilika za pouk kmetske mladine in ko se kmetski sin najlažje odtrga od hiše, amapak zimska šola je tudi najcenejša. Zimska šola traja dve zimi po 5 mesecev, od novembra do konca marca, skupaj torej 10 mesecev. Z mesecem aprilom gredo učenci domu, da pomagajo pri očetovem gospodarstvu. Ravno s to uredbo so se te šole tako priljubile, ker se v resnici ozirajo na potrebo domačega gospodarstva in gredo kmetu najbolj na roko. Velika ugodnost je tudi to, da je za obisk te šole določenih 20 štipendij po 150 K za vsak tečaj. Velike so tedaj prednosti in ugodnosti zimskega šolanja in zato nujno opozarjamo naše gospodarje na to novo preosnovo šole, s katero je obisk šole izdatno olajšan, s katero se tudi raznim potrebam kranjskih kmetovalcev veliko bolj ustreza, kakor dosedaj. Obračamo se obenem pa tudi na vse prijatelje kmetijskega šolstva z nujno prošnjo, da opozarjajo naše gospodarje na prednosti zimske šole. Slovenska posest v Celju. Piše se nam: Vpokojeni gosp. profesor Martin Cilenšek je kupil obširno vilo Traun v Lavi tik Celja. Ta gospod ima tudi v mestu — v Vrtni ulici — lepo hišo z obširnim vrtom. To posestvo je zdaj na prodaj. — Slovenci, pozor! Nemška olika. V izložbi »Zvezne trgovine« v Celju se nahaja sledeči napis: Cenjeno občinstvo naj blagovoli oprostiti, da' okna niso osnažena; snaženje je namreč brezuspešno, ker jih vedno na novo opljuvajo. — Kako bi Nemci tulili, i atoo ki ss taka ««dilo v Ljubljani nemškim trgovinam! KonaoreU kotela »Stadt Wien« ▼ Celju je tod amnsko leto 66.000 K izgube. Tudi celjski »Nemški dom« požre ogromno vsoto. Če bi ne dohajale v Celje pruske marke, bi bilo že davno konec celjskega »nemštva«. Premogovnik Pečevnik pri Celju so popolnoma opustili ter je malo upanja, da bi tam v doglednem času zopet pričeli-z delom. Slovenske kavarne v Celju še vedno nimajo. Skrajni čas je že, da se odpomore temu nedostatku, ki ga najbolj čutijo slovanski potniki. Stari grehi. Iz Celja nam pišejo: Te dni se je vršila pred tukajšnjim okrajnim sodiščem interesantna obravnava. Mestni blagajnik L a n g je tožil dobro znanega oblastneža O c h s a. Dokazoval mu je, da je denuncijant. Svoj čas je Ochs celo razne posestnike ovajal davčni upravi ter dobil za to enkrat 250 K — remu-neracije ... Za časa čeških izgredov je ta poštenjak ometaval Slovence z gnilimi jajci, a dolžil je tega zlodej-stva — druge. — Tozadevna obravnava še ni končana ter sta za priči pozvana prejšnji mestni predstojnik celjski Firstbauer, ki biva sedaj v Gradcu ter hotelir Terschek z Dunaja. — Tako pridejo stari grehi na dan! Sicer pa je Ochs z grehi tako preobložen, da mu eden ali dva več itak ne pomanjšata kaj njegovega — poštenja. Mariborski frančiškani so naročili nove spovednice v Libercah (Reichenberg) na Češkem, kjer so najhujši nemškutarji doma. Ali ni mizarja na Štajerskem, ki bi mogel zbiti par novih spovednic za stare grešnice? Zvišanje kazni. Dne 24. septembra t. 1. je bil v Mariboru obsojen zaradi zažiga 431etni Franc Domanjko iz Sv. Miklavža pri Ormožu na 4 leta teške ječe. Vsled pritožbe držav-neda pravduika radi prenizke kazni, je višje deželno sodišče v Gradcu zvišalo kazen na 7 let teške ječe. Zaprli so bajtarja Petra Smreč-nika iz Šoberskega pri Mariboru, ker je na sumu, da je v gczdu zadavil svojo ženo. Kobilice v laškem okraju na Spodnjem Štajerskem so tudi letos učinile dokaj škode po tamošnjih gozdih, vinogradih in pašnikih. Na Spodnjem Štajerskem so. kakor se nam piše, po nekaterih krajih pridelali več vina, nego lani, ter jim primanjkuje potrebne posode. -Tudi kvalitativno letošnje vino vob-če ne bode kaj slabše od lanskega. Nemškutarcnje šolskih voditeljev na slovenskem Štajerskem čisto brez potrebe bujno cvete. Ako se to ne bo kmalu predrugačilo, pridemo z imeni na daa. Najlepše pri tem pa je, da vodje takozvanih slovenskih ljudskih šol v trgih, kakor Vojnik, Vitanje, Laški trg, uradujejo zgolj v nemščini. Pač ironija! I. redni občni zbor akad. društva »Slovenije« na Dunaju se vrši v soboto 23. t. m. v »Preblauer Bierkli-nik« Laudongasse 48, VIII. z običajnim sporedom. Gostje dobrodošli! Amerikanske novice. Umrla je v Clevelandu ga. Helena K e k i č, soproga trgovca Mihaela Kekiča, stara 26 let. — Izgubila se je 21etna hčerka staršev Krovajc v Clevelandu. Vse iskanje je bilo brezuspešno. — Slovenska trgovina v Clevelandu. V Clevelandu imajo Slovenci 15 velikih mešanih tgro-vin. V zadnjem času sta se združila veletržca Ivan Kuhar in Fran Moči lnikar v eno tvrdko. Slovenec Pr. Normali je otvoril mešano trgovino. Fran Pekolj in Fran Prevc sta kupila od Frana Šobra dobro založeno trgovino. Cipe na ljubljanskem trgu. Zadnjih deset dni imamo precej cip na tukajšnjem trgu. Vzlic slabemu prerokovanju so razmere za ciparje dokaj ugodne in njih uspehi povoljni, zlasti proti večeru, medtem ko je lov v popoldanskih toplih urah slabši, ker se lim taja in cip ne drži. Oskubljena cipa velja 6 do 10 vinarjev, neoskubljena dva vinarja manj; seveda se tudi velikost pri cenah upošteva. Zopet nemirni vojaki. Sinoči sta po Francovem nabrežju prostaka in brata Weiss c. in kr. 27. pespol-ka tako kričala in razgrajala, da ju je moral miriti stražnik. Prišla sta potem s tem vriščem Pod Trančo in se vti kovala v pasante. Ker se je bilo bati, da ne nastane med vojakoma in pasanti rabnka, je stražnik ponovno nastopil, a sta se bila opominu odločno uprla in ker sta bila vedno sirovejša, ju je stražnik s pomočjo nekega pasanta privedel na osrednjo stražnico, kjer so ju legitimovali in pomirili. — Okoli polnoči je pa prišel po Miklošičevi cesti nek desetnik istega polka z dvema civilistoma. Vsi so vpili in razgrajali, da se je Čulo daleč na okoli. Ko pride stražnik in razgrajače svari, so se začeli ž njim kregati ter sta civilista trdila, da sta tudi ta dva »zibenin-evanegarja« ter njima stražnik nima prav nič zapovedovati. Ker se ni- so hoteli umiriti, je stražnik pozval za asistenco nekega mimoidočega četovodjo c. in kr. 17. pešpolka. Ko je i ta nastopil in sta jih hotela s stražnikom legitimovati, so vsi trije skočili v Četovodjo, kateri se jim je komaj iztrgal. Nato so ga junaki začeli zmerjati, potem pa so jo ubrali, kakor plahi zajci. Sumljiva prodajalca. Včeraj popoldne je stražnik na Sv. Jakoba nabrežju aretoval nekega neznanca, ki je hotel prodati pri starinarjih preproge, moške srajce, rjuhe in Jagro-ve srajce. Neznanec je dejal, da se piše Fran Kovač, da je delavec v tovarni za lep ter da stanuje na neki pristavi v Trnovem. Pozneje so pa dognali, da to ni pravo njegovo ime, marveč da je nevarni tat Jožef Zidar iz Škocjana ter da je v delu v trboveljskem premogokopu. Mož je bil že zaradi hudodelstva vloma devetkrat pred kaznovan ter zadnjih 6 let »odslužil« pred dvema letoma. Kmalu nato je bila ravnotam prijeta neka Ana Stornova iz Silberegga na Koroškem, ki je bila šele pred 8 dnevi poslana v svojo domovino potom odgona. Le - ta je pa hotela prodati zavitek nove ženske obleke in žensko ruto. Tudi ta je bila zaradi tatvine in lahkomiselnega življenja že predkaznovana. Oba so oddali pristojnemu sodišču. V Ljubljanico skočil je sinoči na Francovem nabrežju 561etni delavec Jakob Seliškar, katerega je rešil iz neprijetne kopelji gosp. Albin Krže in so ga potem odvedli domov. Seliškar se ga je bil nekoliko čez mero na.srkal. Nevarna igračah Včeraj sta na nekem vrtu v Kolodvorskem okraju s flobert - puškama streljala dva mlada fanta in sta s krogljicami ubila fotografu gosp. Rovšku 4 K vredno šipo. Policija jima je puški zaplenila. Lisica in jež. Brezposelni delavec Ivan Klanšek živi zaradi svoje nerodnosti z ženo sodnijsko ločeno, a je kar ne more pozabiti. Vedno hodi nazaj v ženino stanovanje, katerega plačuje sama ter jo tako pretepava in davi, da si mora večkrat uboga žena s svojimi štirimi otročički iskati pri sosednjih strankah prenočišča, mož pa potem sam gospoduje v ženinem stanovanju. Ker le ni miru, si jo žena prisiljena iskati odpomoči pristojni oblasti. Delavsko gibanje. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 5 Hrvatov, nazaj jih je prišlo 25. — V Buks je šlo. 10 Hrvatov, na Dunaj pa 25 Kočevarjev. Izgubljeno in najdeno. Ga. Lina Gatscheva je izgubila zlato zapestnico. — Dijak Jožef je izgubil denarnico z manjšo vsoto denarja. — Ga. Minka Bezenškova je izgubila bankovec za 10 K. — Tlakar Anton Je-ras je našel vrečo divjega kostanja. »Filharmonija« otvori prihodnjo nedeljo, dne 24. oktobra koncertno sezono z velikim ljudskim koncertom v veliki dvorani »Narodnega doma«. Ti koncerti, katere dirigira gosp. kapelnik Talich, in ki so ljubljanskemu občinstvu še izza minole-ga leta v najlepšem spominu, se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu, kadar orkester ni zaposljen v gledališču. Vsi ti ljudski koncerti se vrše ob pogrnjenih mizah in znaša vstopnina 60 vin. Spored za nedeljski koncert priobčimo jutri. Somišljeniki! Naprednjaki! Vabilo na SHO ki bode v nedeljo, dne 24. t. m. ob poln 4. popoldne v gostilni g. Ranalca v tal*. Dnevni reds 1.) Poročilo o političnem položaju. 2) Organizacija narodno-napredne stranke. Somišljeniki, naprednjaki iz starinske občine in okolico porabite ugodno priliko in pridite vsi na ta ¥afton shod! 3zvrS. odbor nar.-napreitae stranke. Telefonsko in brzojavno porotna. Poslanska zbornica. Dunaj, 22. oktobra. Današnja seja poslanske zbornice je trajala 3 in pol ure in je bila docela mirna, samo, ko se je pravosodni minister dr. • Hochenburger vsedel na svoj stol, je zaklical poslanec Freel: »Hoehenbnr-ger je se vedno tu, naj izgine čim najpreje.« Takoj začetkoma seje jo starostni predsednik dr. Fnnke odredil volitev predsedstva. Za predsednika je bil izvoljen dr. Pattai. Glasovalo je 408 poslancev, Pattai je dobil samo 266 glasov, dasi so zanj glasovali tudi nemški socialni demo-kratje. Praznih glasovnic je bilo oddanih 141, oddali so jih člani »Slovanske Enote«. Pri volitvi podpredsednikov so krščanski socialci, ti nedavni debeli prijatelji slovenskih klerikalcev, izbrisali ime jugoslovanskega kandidata Josipa Pogačnika, ki je nato dobil samo 208 glasov« Dr. Pernerstorfer je dobil 307, Starczvn-ski 324, Zazvorka pa najmanj —• namreč samo 205 glasov. Za Zazvor-ko niso glasovali ne samo krščanski socialci, marveč tudi nekateri Cehi, med njimi celo agraren Vlada je predložila zbornici več novih zakonskih načrtov. Izmed nujnih predlogov je omeniti predlog dr. Kramara v varstvo narodnostnih manjšin in predlog posl. Diiricha, naj se osnujejo državne manjšinj-ske šole povsodi, kjer tega ne store poklicani deželni zbori ali občinski zastopi. Končno je prišlo v zbornici do ostrega protesta proti ravnatelju Kestraneku, ki je obdolžil poslance, da izrabljajo svoje mandate v samo-pašne namene. Govorili so Dober-nig, Brolik, German in predsednik dr. Pattai. Prihodnja seja bo v torek. Pogajanja med »Slovenskim klubom« in »Zvezo južnih Slovanov«« Dunaj, 22. oktobra. Sinoči so imeli poslanci dr. Ploj, dr. Laginja in dr. Šusteršič dolgo konferenco, na kateri so se pogajali radi ohranitve jugoslovanske »Narodne Zveze«. Doseglo se je popolno sporazum ljenje« O tem sporazumljenju so izdali poseben komunike. Kakor čujemo, so si imenovani poslanci protistransko obljubili, da bodo vplivali na jugoslovanske liste, da ne bodo priobče-vali v bodoče rekriminacij o porav' nanem in izgladenem sporu v »Na* rodni Zvezi«. »Zveza južnih Slovanov«. Dunaj, 22. oktobra. »Zveza južnih Slovanov« je imela včeraj popoldne sejo, na kateri je razpravljala o političnem položaju. Pri tej priliki je reasumirala sklep z dne 10. julija t. 1. da izstopi iz jugoslovanske »Narodne Zveze«, ter sklenila, da še nadalje ostane v tej zvezi. Spomenik učenjaku. Dunaj, 22. oktobra. Na vseučilišču so odkrili spomenik profesorju Edvardu Albertu, znanemu pokojne-mu češkemu rodoljubu. Pretep med Vscnemei in kršč. sock alci. Dunaj, 22. oktobra. Pri snočnem ustanovnem zboru podružnice »Ost-marke« je prišlo do krvavega pretepa med Vsenemci in krščanskimi socialci. Posredovala je policija, ki je Vsenemce iztirala iz dvorane. Veliko poneverjenjc v Belgradu. Bclgrad, 22. oktobra. Oblast je prišla na sled velikanskemu pone-verjenju. Kompromitiranih je baje 18 častnikov, ki so baje pri oboroževanju poneverili državi 12 milijonov dinarjev. Najbolj kompromitirana sta polkovnika Vasic in Raič, ki sta si s čudnimi manipulacijami pridobila vsak okrog poldrugi milijon. Slovenci, kupujte vžigalice v korist družb! sv. Cirila in Metoda 1 Žitne cene v Budimpešti. Dne 22. oktobra 1909. Termin. Pšenica za oktober 1909 za 50 kg K 14 66 . , april „ za 50 kg K 14* 7 Rž n oktober , za 50 kg K 1017 Koruza 9 maj „ za 50 kg K 688 Oves , oktober „ za 50 kg K 764 Efektiv. 5-10 vin. ceneje. t Potrtim srcem javljava vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je najina nepozabna mati Elizabeta Urbančič K o kratki mučni bolezni v starosti let, danes ob 4. uri zjutraj mirno v Gospodu zaspala. Pogreb bo jutri, v soboto, 23. t m. ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti Žabjak št. 4 na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, 22. oktobra 1900. Valeaftfta Ureamefte, knjigovodja Vzaj. podp. društva. — Karel Cr-c kr. poštni asistent S/Y eleznafo Klna-Vfno Eit|j< DitoTne odlikov madm in ta k BlattkttUfai. Povzroča Toljo do jedi, okrepča živce, poboljša kri in je rekonva^scenton = = in malokrvnl* selo priporočeno od zdravniških avtoritet Icbornl Večkrat odlikovano. Nad 9000 adravniških spričaval. J. SERRAVALLO, c ta Ir. *nal aMa| - TRST-BarkovU - . Kefsofologlčno poročilo. Yt»aa csd rearji-n 3Co Z. SirSaji 2rač»i rtak 729 0 nu. ,» j ° i opazovanja 21. '2 pop.1 ■ 9. z v 7. zj. 1 j Sred stanje r?aro-iretra v mm I o Vetrovi Nebo 7399 7412 9 7 t brezvetr. 72 I slab jug jasno rt megla norm. 9 5\ Padavina v 24 urah 00 mm. Siasitnz Smeteh:, strojevodnik v pok, trgovec in glavni zastopnik avstr. plovstvene družbe, naznanja v svojem in v imenu svojih otrok, Bajka, Ivaske, Matilde, Maksa, Reze in Leopoldins vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest o smrti svoje soproge, odnosno preijubc matere, gospe ijane Kmetetz ki je bila po dolgem, težkem trpljenju, danes 21. t. m. ob 1. popoldne, previđena s sv. zakramenti za umirajoče, v 48. letu svoje starosti odpoklicana v boljše življenje. Pogreb se vrši v soboto, dne 23. t. m. ob 3. popoldne ir hiše smrti, Hiišerjeva ulica št. 12 na pokopališče k Sv. Križu. 3937 Sv. maše zadušnice se bodo služile v župni cerkvi Marijinega Ozna-nenja. Prosi se tihega sožalja. V Ljubljani, 21. oktobra 1909. a pilil tm\ln Uot p®š!o?o£fo sprejme takof poKama ?.. ISTBH v ftnjm legatce. 3907 mSŠa^S 3fc*C2i€| dobro izrezbana, se sprejme ▼ trgovini F. Seaiea ¥ BfotBttak 3936 Selniška pivovarna Laški trg sprejme izurjenega, samostojno delujočega nika pod ugodnimi pogoji. Nastop službe kakor hitro mogoče. 3910 Knjigovodja vešč dvostrokega knjigovodstva,, nemškega, hrvaškega ali kakega drugega slovanskega jezika, ki je sposoben tudi za potovanje, dobi takoj Službo. Oni, ki je bil že nameščen pri kaki pivovarni, ima prednost. Ponudbe z izpričevali in zahtevo plače sprejema gradi anski pivevar v Karlovcu. 3911 10.000 parov čevljev! 4 pari čevljev samo K 6*50. Vsled ugodnega ogromnega nakupa se odda za to nizko ceno: par moških in par ženskih čevljev, črnili ali rjavih na trakove z močno zbitimi podplati, najnovejše oblike, dalje par moških in par ženskih modnih čevljev, elegantnih in lahkih. 3932 Vsi 4 pari samo kron •■50. Za naročitev zadostuje dolgost Razpošiljanje po povzetju. Izvoz čevljev KORAKE, Krakov itn. 31. Neugajajoče rad zamenjam. kontorista ^| omu«***« !■ u i ■mag« pisavo ter popola oma zmožnega nemškega jedka. Vstopi lahka take j. 388§ Lastnoročno pisani curriculum vitae s pridejanimi prepisi izpričeval ter plačilne zahteve naj se pošljejo pod piL 253 anliaM na uprav. »Slov. Naroda«. boRM PORldNL itvUJa, pridan vdova, 25 let stara, mm §*■ Hffilial s ielnvnan, starim od 30 do 70 let. Ponudbe pod „itOV. M17u na uprav. »Slovenskega Naroda«/ 3927 Samo 6 dni lini-hi Tuk Francoske prekomorske družbe. Edina najkrajša črta v Ameriko. Veljavne vozne liste in brezplačna pojasnila daje za vse slovenske pokrajine mr samo ED. ŠMARDA oblastveno potrjena potovalna pisarna Ljubljana. Dunajska cesta štev. 18 v novi nisi „Kmetske posojilnice", nasproti gostilne pri ..rigovcu". 2049 ■* Jfrasne damske klobuke Jcafcr tudi ya deftice in otrobe, najnovsjše mode. v največji isbiri, po zelo ugodnih cenah priooroca podrti salon P. jY(agdić Ljubljana, nasproti glavne pošte. 3572 Priporočam sledeče specij sllvovko In vinsko žganje od znanega vinogradnika F. Simončiča. v Sevnici. Pristni kranjski brinjevec. — Znane domače brusnice. Češnje v konjaku. — Višnje v Simončičevi slivovki. Tuzemske in inozemske mesne in ribje konserve. Vsake vrste vknhano sadje in so&i^fe. BUF~ Kofeina proste žgane kave za bolnike. "^SCI Fr. Kham, trgovina \ \mm\i MMmi\ in me SjSj> 3550 Jpltine kreditno drullvo v Gosposki ulici št. 7 aprefnaui brasHne vltrge In vloga na tekočI račun in |!h ebreahajo s L jaltjea* 1M9 pa 4 .% kras odbitka reatne^a davka; eakomapttra mealoo te daja poao{ila aa oaabci kredit po »V/. «o 61 hfm L-aotno premoženje anala v deležih in zakladih K 179 765 65 Sknpna aktiva............„ lr242 166 77 Denarni premet v leta 1908........ 6.296 087 46 C. kr. avstrijske ^ državna žeieznioa Izvleček iz vezne Volf av*r«*aa o cM BL Odhod ti Mnbljans Oni. iel.) 7«03 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel., Gorico, dri. žel.. Trst, c. kr. drž. žel., Beljak (čez Podrožieo), Celovec. 7*2B zjutraj. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Stražo-Toplice, Kočevje. 9*28 depc!dne. Osebni vi: k v srneri: fese-nice, Beljak, (čer Po'IroČico), Celovec, Prago, Draidan c, Berlin ll'40 dopoldne. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, TrbiŽ, Beljak, juŽ. žel, Gorico, dri. iel., Trst. c kr. drž. žel., Beljak, (čez Podrožieo), Celovec. ■32 popoldne. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje. S"28 popcidno. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel., Gorico, drž. žel., Trst, c kr. drž. žel., Beljak, (čez Podrožieo), Celovec. 0*23 zve&er. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, (čez Podrožieo), Celovec, Prago, Draždane, Berlin. 7*40 zvečer. Osebni v!ak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje, O ponoči. Osebni vlak v smeri: Jesenice, TrbiŽ, Beljak, juŽ. žel-, Gorico, drž. žel., Trst, c. kr. drž. žel., Beljak, juž. žel., (čez Podrožieo) Prago, Draždane, Berlin. 0*42 zjutraj. OsebrJ rlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Gorica, dri. žel., Trst, c kr. drž. žel., (od 30. maja le ob nedeljah in praznikih na progi Ljubljana juž. žel.-Trbiž, od 1. julija na progi Ljubljana juž. žel-, — Jesenice vsak dan). Odhod iz Llnfelfane (državne telezalec): 7*28 zjutraj: Osebni vlak v Kamnik. 2"05 popoldno: Osebni vlak v Kamnik. 7B!0 zve&er: Osebni vlak v Kamnik. • IO"0O ponoči: Osebni v'::k v Kamnik. (Le ob nedeljah in praznikih). Prihod v Ljablfn&o {iutr-z ioleznJce 7'I2 zjutraj: Osebni vlak iz Berlina, Draždaa-Prage, Beljaka, juž. žel, Trbiža, JeseniC; Gorice, Trata, Tržiča. 0-82 zjutraj: Oscbn* vlak Iz Kočevja, Stražo-Toplic, Rudoifovefjr;, Grosuplja. 11*23 dopoSdno: Osebni vlak iz Berlina, Draždan, Prage, Celovca, Beljaka, juž. žeL, čez Podrožieo in Trbiž, Gorice, drž. žel.. Jesenic, Tržiča. 2*58 popoidna: Osebni vlak iz Kočevja. Straže-Topiic, Rudolfovega, Grosuplja. 4UIS> popolcino: Osebni vlak iz Beljaka, ju£ žel., Trbiža, Celovca, Beljaka, (čer. Podrožieo), Gorice, drž. žel., Trsta c. kr. dri. že!., Jesenic, Tržiča. 0»40 zvečer: Osebni vlak iz Berlina, Drai-dan, Prage, Celovca, Beljaka, (čez Podrožieo), Jesenic. 8*42 zvočer: Osebni vlak iz Beljaka, ja2 žel., Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Podrožieo), Trata, c. kr. drž. žel., Gorice, drl. žel., Jesenic, Tržiča. 9- 07 zvečer: Osebni vlak iz Kočevja, Str4ir Toplic, Rudolfov^^a, Grosuplja. Il*03 ponoči: Osebni vlak iz Trbiža, Celovcs, Bcijaka (čez Podrožieo), Trsta, c. kr. drž-žel , Gorice, drž. žel., Jesenic. Prihod * L^abl|a<90 (d^iarae ialornicfcN 0«^e zjutraj: Osebni vlak iz Kamnika. 10- C3 dopoldne: Osebni vlak iz Kamnika CMO zvečer: Osebni vlak iz Kamnika. 1**25 zvečer: Osebni vlak iz Kamnika. (Le ob nedeljah in pravnikih). Časi prihoda in odhoda so navedeni v srednjo evropejskem Času. C. kr. državno-železniško ravnate!]si?e v Trstu. 35le*2nica. Privatna plesna š v dvoran! fcc4e'a ^Vrneio.". Imam čast naznaniti, da bode *v ponedelfek, 35. 4. ra. otvoritev novega Inbilcisliega ^ečafa za plesalke in plesalce, že vajene plesa, in se bode nadaljeval vsak, ^euddicijel& od 8. do 11. zvečer. Vsak petek od 8. do 11. zvečer je tečaj za začetnike in se prične v petek, 29. t. m. Poučeval bodem vse moderne plese. NB. Pri teh tečajih imajo samo vstop gospodične in gospodje boljših rodbin. Privatne in separatne ure v rodbinah, ali v institutih po dogovoru. Vpisuje in vpraša se vsak dan od 11. do 12. dop. in od 2. do 4. pop. v hotelu pri „Slonu" soba št. 73. 3884 Z odličnim spoštovanjem Glulio Morierra, a± »iesm učiteu. J^adi ogromne ^ahge prodajam jfe sedaj, pod tovarniško ceno: oblek*, površnike, pelerine in zimsko suknje ja gospode in dečke; jopice, paleiote, mantile, pelerine, kostume, krila in bluze 3a dame in deklice. — Velik* izbira fožuhovinastih ali s kofuhovino podloženih predmetov k^kor: kratke, mestne in potne kožuhe za gospode; jopice, boe, mufe in garniture dame in deklice. O. J^ernatovič, Angleško skladišče oblek a... /Ljubljana, cestni trg štev. 5. za 2 osebi z 2 sobama in pritiklinam: se išče 52 novemfc?®? terema. Ponudbe pod 8,Novesn^crIJ na upravništvo »Slov. Naroda«. 3902 z 2 sobama, predsobo, kopalno sobo, kuhinjo in drugimi pritiklinami kakor tudi 2 lini RDii sohi vsaka s posebnim vhodom, se odda s 1. nov^rom v Sodnljskl ulici 4. Poizve se v trgovini L. Remic istotam. 3904 Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani. ••Inltk« alaralea K Poiražalca v Spljetu. Stritarjeva ulica štev. 2. Podružnica v Celovcu. Refcervni fond 300.000 kron. Podružnica v Trsta. Sprejem vloge ta kipce is u tekofi n&n ter JDi u tkestije •) tac vbgc pt Ostfli 4« o 2 O Xojmje in prodaja srečke in vrednostne papirje vseh vrst po dnevnem korzu. Izdajatelj In odsrovornl urednik Ba.t« Poitoilemiet lastnina in tisk »Narodne tiskarno«.