PoftnTna plafsna v gotovini. Lelo IX., St. 32. V Ljubljani, 14. oktobra 1922. kolikor mafi — toilko pravice I Izhaja vsako soboto. Uredništvo in uprava: Ljubljana, Selenburgova ulica štev. 6/n. Stane posamezna št. 50 p, mesečno 2 Din, celoletno 24 Din. — Za člane izvod po 40 p. Oglasi: prostor 1X55 mm 1 Din. Dopisi morajo biti frankirani in podpisani, ter opremljeni s štamp. dotične organizacije. Rokopisi se ne vračajo. — Reklamacije so Glasilo Strokovne komisije za Slovenijo. (Pokraj. odbor ODSJ.) poštnine proste. | — ■ ■ I IIIBIII..........IIIIIM ——— K položaju. Vlada pobija draginjo. —‘ — Kako čudno se to sliši. Tista vlada, ki je glavni vzrok tega neznosnega stanja, čuti naenkrat potrebo pobijati draginjo!! V tej razpravi ne bomo raziskavall, če so sredstva, ki jih vlada proti draginji uporablja dobra ali slaba, tudi ne bomo v tem članku razpravljali, če ima in koliko ima vlada sploh resne volje, da bi draginjo omejila. Hočemo le pojasniti vzroke, ki so prisilili ylado, da je o tem vprašanju sploh razmišljati pričela. Jasno pa je, da ni storila tega lz človekoljubija, kajti kapitalisti imajo od tega profit, če niso človekoljubni. ta vlada je pa predstavnica kapitalističnih interesov. V bratomornem boju ie zgubilo delavstvo toliko moči, da je pričel kapitalizem z ofenzivo. Ta ofenziva je v lanskem poletju že toliko napredovala, da so kapitalisti z gotovostjo računali, da bodo do letošnjega poletja zavzeli zadnjo delavsko postojanko. Zlasti so računali na to. da bodo v zeodnji letošnji pomladi izsilili odločilno bitko, ki bi imela popolnoma zlomiti delavski odpor. Na to bitko so se skrbno pripravljali. S tem, da so trdovratno vzdržavali plače na isti višini, v klub temu, da je draginja stalno naraščala, so hoteli delavstvo gospodarsko tako izčrpati, da bo popolnoma odvisno od njihove milosti, in. da bo srečno, če bo siploh dobilo kakšnega zaslužka. Teh svojih načrtov pa niso pripravljali le na strokovnem polju, temveč so pridno Izkoristili tudi svojo politično moč, ld jo Imajo v državi zato, da delavstvo čim bolj oslabe. S tem. da so objavili »Ob-znamo« in uzakonili »zakon o zaščiti države« so le pritegnili silo države sebi v pomoč. Vsak pameten človek, ki je vse te dogodke trezno zasledoval ie videl silno nevarnost ki je po točno zasnovanemu načrtu prihajala nad delavno ljudstvo. Jasno Je bilo. da bo delavstvo popolnoma poraženo, če še v zadnjem trenotku ne mobilizira svojih sil. Tisti, ki smo vse to razumeli smo opozarjali vse na desni in na levi. naj vendar kai ukreneio za obrambo. Zalibog so bile vse naše besede zaman kaitl na eni strani smo imeli zagrizene komuniste, ki niso delali druzega kakor razbijali delavske organizacije, na drugi strani pa starine ki se v novi položaj niso mogli užive-ti. ter so v svoji starokopitni ozkosrčnosti preštevali — stare knofe. Kdor bo ta položaj premislil bo tudi vedel, da nismo hoteli osebnega boja. ko smo na letošnjem strokovnem kongresu tako ostro nastopali. Zavedali smo se. da je bil ta kongres zadnje sredstvo ki naj delavstvu pokaže pretečo nevarnost V kakšnem stanju so se naše organizacije pred tem kongresom nahajale bo večina naših čitateljev sama dobro vedela. Duševnega vodstva organizacije sploh niso imele. Vse delo je bilo urejeno od danes na iutri. O kakem enotnem načrtu ali sploh o načrtu ni bilo govora. Zaradi ljubega miru je bilo nemogoče kritizirati, sploh se je vse utapljalo v duševni lenobi,. Jasno je bilo, da bodo talce organizacije ob prvem trčenju ob nasprotnika poražene. Še bolj jasno je pa bilo. da bo oni, ki hoče to stanje zboljšati — moral pred vsem povedati leje so napake. Tudi to bo lahko vsakdo razumel, da tisti ljudje. ki so s svojo starokopitnostjo privedli organizacije v tako stanje niso bili več zmožni popeljati jih v odločilno bitko, katero .ie kapitalizem tako skrbno pripravljal. Zato so morali pasti če niso padli vsi in če nekateri še vedno ovirajo razmah naših organizacij nismo temu krivi mi, temveč proletariat sam, ki nam ni dal dovolj moči. da tih odstranimo. Mi tega proletariatu ne očitamo. Zavedamo se. da najširša ljudska masa ni mogla takoi razumeti kaj mi hočemo. In če prištejemo še to. da so tudi starini storili vse kar so mogli, da proletariat ne zve naših načrtov, potem je tudi razumljivo, da leži glavna krivda pač v tem. ker smo bili pred kratkim še vsi hlapci, pa se tega hlapčevskega duha nismo mogli takoj otresti. Ko smo odhajali na ta kongres, smo se zavedali da je treba najprvo dvigniti bojni duh v naših organizacijah. Treba Je bilo v naglici zbrati moči In orožja, ki ga organizacije niso imele. če pomislimo, da se s tistimi prispevki in s tako slabim aparatom, ki so ga organizacije imele ni mogoče bojevati je bilo razumljvo. da je treba to takoi zboljšati. Treba je bilo energično povedati, da ie treba prispevke dvigniti vsaj za toliko, da bo vsak član plačeval eno umi zaslužek svoji organizaciji. Ne zamerimo proletariatu, da tega ni takoi razumel, kajti še v živem spominu so nam govori sta-rinov. ki so rekli »proletariat tega ne zmore«. Marsikomu so se ravno pri teh debatah odprle oči, ko smo mi odgovarjali. da ie to slabo štedenje če bo delavec na teden par kron organizaciji nianj plačal in jo bo s tem tako oslabil, da bo potem Dri dnevni plači zgubil mogoče S Krat toliko, kakor bi znašal celoten tedenski orisoevek. Ko smo na kongresu vsaj deloma prodrli s to parolo in smo vsaj nekatere organizacije delno oborožili je bilo treba hitro in odločno postopati, kajti kapitalizem je grabil že zadnje postojanke — to ie delavske zaupnike po tovarnah, ki jih je neusmiljeno preganjal m metal tra cesto. Kdor ve kaj je delavski zaupnik v to« varni in kako svet je njegov poklic, ta se bo tudi zavedal, kakšno silno škodo bi delavstvo trpelo, če bi to postojanko zgu-: bilo. Kapitalisti so računali, če zlomijo delavske zaupnike, se potem nihče ne bo tega mesta upal prevzeti in organizacije bodo razpadle. S tem bi pa padla tudi čisto zadnja postojanka. Z mirno zavestjo lahko rečemo, da so bili že po vseh važnejših tovarnah zaup-niki tako pritisnjeni ob zid. da so le Še v nekaterih večjih tovarnah s silnim naporom vzdrževali odpor. In ravno par dni pred kongresom smo dobili sporočilo, da so odpuščeni sko-ro vsi važnejši zaupniki pri Westnu. ki je poleg jeseniške tovarne naj večja v Slovenili in s tem v Jugoslaviji. Treba je bilo udariti čim preje tem bolje, kajti vsak zamujen dan je pomenil povečanje kapitalistične moči. Sreča je bila v tem, da je kovinarska organizacija že prei zlomila s starokopitnimi navadami, in je že lansko jesen s tajnimi okrožnicami pozvala vse podružnice k mobilizaciji za spomladanske boje. Tako smo imeli vsaj eno organizacijo, ki je prešla k napadu in je s tem omogočila, da so v miru razvile svoio fronto. V silni 10 tedenski borbi je bil kapitalistični pohod vsaj delno ustavljen. Kar je pa naj-! važnejše je pa to. da se je v tej borbi zbu-i dil tudi ostali proletariat iz svojega v katerega ie bil umetno zaziban. Od takrat naprej se vrši borba nepren trgano. Organizacija za organizacijo je odkorakala na bojišče. Ce pomislimo, da je kovinarska organizacija sedaj v Stroj« nih tovarnah že v tretji bitki v letošnjem letu potem bomo še le znali ceniti odpor, ki ga vrši naš proletariat.. Kdor bo te vrstice pazno prečita! bo vedel kakšna važnost je bila v tem. da prehitimo kapitaliste ter jih prisilimo, da v zadnjem momentu predrugačijo svoj na« črt. Zbrati smo morali vse sile zato in čisto prav nam je prišla tudi rudarska stavka — le da je bila P rekratka in premalo ostra. Če bi bili rudarji ostreje nastopili, bi bili razbremenili druge organizacije in sami bi imeli tudi bolji uspeh. Tudi železničarjev se nam ni posrečilo do sedaj spraviti v fronto. Sicer nismo nikoli ra« čunali. da bi tudi oni stavkali, njihova naloga nai bi bila v tem da moralno in materialno podpro ostale stroke. S te*n M tud! svoje stališče olajšali, kajti zmagoviti proletariat bi tudi nanje ne pozabil takrat, ko bi bilo treba povedati vladi da so njihove plače premajhne. Kar še ni. se še lahko zgodi in razmere zadnje čase nam obljubljaio. da bodo tudi ti dve stroki prej ali slej premagali svojo bolezen in prišle v skupno fronto Strokovne komisije. Za nas je važno, da se zavedamo v koliko se je položai zadnje čase predru" gačil, da bomo tudi novi položaj znali izrabiti v prid delavnega ljudstva. Nihče naj si seveda ne domišlja, da je kapitalizem premagan. Ne. Z ostrim odporom smo le ustvarili. njegov pohod vendar bo iskal takoj druge smeri za svoj razmah. Naš trdovraten odpor ga je le podučil, da v tej smeri ne more več dalje, zato se bo skušal na drug način okoristiti. In naša naloga je, da se ne ukoristi na naš račun. Za enkrat je skoro vse javno mnenje na naši strani in kapitalisti so prisiljeni svojo smer predrugačiti. Zato je pričela vlada trobti v svoj »socialni« rog. da pomiri razburkane množice. Tudi glede pobijanja draginje je vlada ukrenila nekaj Zganili so se, sicer jako pozno so se zganili, tako pozno, da bo rešitev zelo težavna. Dne 6. oktobra 1.1. se je vršil protestni shod radi razpadanja naših državnih železnic. Zapisali smo besedo razpadanje! To pa. ker se v resnici nahaja ves naš železniški promet v polnem razsulu in to dejstvo nam potrjuje, da ie treba na odgovorna mesta drugih mož mož. ki imaio razum za organiziranje železniškega obrata, ki bodo strokovnjaki, bodisi v kurilnici ali pa na progi in takih ljudi ie treba poiskati, če nočemo, da ne bodo lepega dne podjetniki tovarne zaprli in delavstvo na milost in nemilost na cesto postavili! Strokovni komisiji prihajajo neprestano protestna pisma iz raznih krajev od naših strokovnih organizacij radi skrajno malomarnih razmer v železniškem prometu in načinu poslovanja carinarnic. Naš list nima naloge in tudi prostora ne, da bi pisarili v njem o carinarnah in pa o železniškem prometu. Naš list je strokovno glasilo organiziranega delavstva in ima več kot preveč drugih delavstva tičočih se zadev, s katerimi se mora bavfti. radi tega smo molčali, ker pa zadnje čase razmere na železnicah in pa ca-rinarne vedno bolj in bolj ogrožajo poslovanje industrije in s tem tudi obstoj delavstva. zato smo primorani spregovoriti odločno besedo proti nezmožni upravi naših železnic. Gospodje odgovorni faktorji. Ali Vas ni nič strah, če se bodo vsled Vaše malomarnosti pojavile na cesti brezposelne trume delavstva? Zborovanje 6. t. m. je ugotovilo, da je tovorni promet na železnicah iz Slovenije preko Zagreba — Siska in Pragerskega dejansko že ukinjen, in da ni izgle-da za zboljšanje položaja. Tako ukinjen je pomeni veliko nesrečo za gospodarsko življenje, posebno pa za nas Slovenijo, ki je glede prehrane pasivna dežela. Ravno Slovenija je navezana najbolj na uvoz prehrane in na izvoz industrijskih izdelkov. Ce pošljejo iz Berlina tovoren voz v Jugoslavijo, rabi tri dol do Jesenic, iz Je- ukrepov. ki niso ravno najboljši, vendar ie na primer s tem. da ie naložila na izvoz žita carino in io na uvoz odpravila dosegla, da so cene žitu nekoliko padle. Ne trdimo, da je to dobra rešitev tega vprašanja, trdimo pa. da ie še to vlada storila za to ker je bila v to prisiljena. Na delavskih organizacijah pa je sedaj ležeče kako se bodo stvari razvijale naprej. Če smo ugotovili, da se naše stanje ne poslabšuje kakor se ie stalno od 1. 1920 dalje, tako po drugi strani še ni rečeno da bo tako tudi ostalo če bomo držali roke križem. Naš boj se ne sme niti za moment ustaviti. Ce pa nastane tu in tam kako premirje je pa treba ta čas skrbno izrabiti zato da si zboljšamo organizacijo, da zberemo materialnih sredstev, in da si zboljšamo aparat. Ker ie najhujša doba presiana. kapitalističen pohod zavrnjen zato ie treba gledati, da pridobimo počasi nazaj ono stanje, ki smo ga imeli leta 1919. in seveda še več. Za to je pa treba da ostanemo mobilizirani. senic do Zagreba pa tri mesece! Kje je možna tu kalkulacija industrijalca, ko je med tem časom nemška marka že desetkrat padla in so druge valute že dvajsetkrat svojo vrednost snremenile. Vemo. da pride vsak podjetnik na svoj račun, naj bo tako ali tako. ali te težkoče v kalkulaciji nosi predvsem delavec v obliki premajhne plače in konzument. ki mora plačati blago toliko dražje. Na postajah Južne železnice ie natovorjenih 2175 vagonov, od teh samo v Mariboru 1003, nekateri vagoni stoje tam že od meseca maja! Po gorenjski in dolenjski progi stoji na stotine vagonov po stranskih tirih itd. AO ie to narodno gospodarstvo? In kje tiči vzrok temu? Star pregovor pravi: prazen žakel ne stoji pokonci! In naši železničarji se morajo tudi večkrat vsesti. ker imaio prazne želodce! Tukaj tedaj tiči tisto zlo. ki ovira železniški promet! Drugo enako zlo je, ker gospod železniški minister menda ne ve, da so lokomotive duša železnice, in da je treba nanje gledati, kakor gleda dobri kristjan — na svojo dušo. Nemci iz svoje reparacijske postavke nam lahko še toliko lokomotiv pošljeio. vsekakor pa tudi Nemci še niso iznašli take lokomotive, ki bi vozila brez personala, brez izvežbanega osobja. V Zagrebu, to je v mestu, kjer se nahaja direkcija, so po krivdi višjih gospodov zažgali v enem samem tednu kar štiri lokomotive. V kateri državi se še kaj takega pripeti? Da zganili so se. kakor pa rečeno: industrijska kapitalistična organizacija se ie zganila sicer malo pozno, vendar pa, če se napravi na naših državnih železnicah energična in nujna remedura tedaj ne bo še prepozno! Predvsem je treba: 1. Da se takoj poskrbi za primerne življenske pogoie železniškega osobja. Nemudoma se morajo regulirati njih denarni prejemki. Obenem se mora zapo-četi smotrena akcija za nastavitev teh nameščencev in njih rodbin v dobra in zdrava stanovanja. Nujno ie potrebna tudi nova enotna pragmatika. Predvsem pa na odgovorna mesta strokovnjake in ne protežirance! Gospodje, bodite uverjeni. da ako tega nujno ne poskrbite, se Vam bode še tudi »simplom ekspres« .ustavil! Ženstvo in mladina. Delovanje naših organizacij je bilo do sedaj silno enostransko. Ženstvo in mladina v njih ni našla one zaslombe, ki io vsekakor zasluži. Seveda ni iskati vzroka v tem, da bi organizacije ne imele volje rešiti ta življensko važna vprašania, temveč je glavni vzrok v tem. da so še svoje moške člane mnogokrat zanemarjale, ker jim je delo rastlo črez glavo. Treba ie pa tudi povedati da bi organizacije tudi za ženstvo in mladino več storile, ko bi se te tudi same nekoliko več brigale za svojo usodo. Uredništvo našega lista se stalno trudi, da bi dobilo tudi iz ženskih in mladinskih vrst sodelavcev, žalibog se mu to dosedai še ni posrečilo. Skoro vse nastavljenke pri naših centralah so bile že večkrat naprošene, naj se za žensko vprašanje nekoliko boli zanimajo in naj nam pošljejo člankov in predlogov kako naj se to vprašanje reši. Ugotoviti pa moramo, da se niti ena do sedaj temu vabilu ni odzvala, če ravno bi bila sveta dolžnost vseh. ki so nekoliko bolj izobražene, da s to svojo izobrazbo pomagajo onim svojim tovarišicam, ki niso imele sreče obiskovati šole. Če bi one vedele kako trpi ženstvo po tovarnah, kako hirajo pri delu. ki je med 100 slučaji najmanj 90 takih, da opravljajo dela ki so zanje pretežka. Če bi videli gorje tistih delavk-mater, ki so prisiljene iskati zaslužka v tovarnah, pa morajo zanemarjati svoje otročiče, potem ne bi izšla nobena številka našega lista, v kateri bi ne bilo člankov, ki bi obravnavali te krivice. Socializem uči. da se bo delavstvo osvobodilo le z lastno močjo. Ta izrek velja tudi za ženstvo. Najprvo morajo same pričeti z delom za svojo rešitev potem bodo pa kmalu našle plemenitih ljudi, ki bodo pomagali. Mi smo radi pripravljeni pomagati. Pripravljeni smo delovati za rešitev žena izpod kapitalistične pete. Tudi našim članom smo pripravljeni povedati da ni dober socialist oni ki se bori za svoj osemurni delavnik, svoio ženo pa priganja, da dela doma po 14 ali 16 ur. Prepričani smo tudi. da naše besede ne bodo zastoni. kajti naši člani imajo dovolj morale, da ne bodo hoteli delati nikomur krivice, kakor ne puste, da bi se njim godila. V naših organizacijah imamo organiziranih lepo število žena. Treba je da se te pričnejo bolj gibati pa iim bodo moški tovariši radi pomagali pri izvojevanju njihovih pravic. Tudi v odbore bodo dobile večje zastopstvo kakor ga imajo sedaj. če bodo dokazale, da tud one razumejo delo organizacije. Žensko vprašanje bo treba pričeti reševati tako. kakor uči socializem. Žene bodo morale pomagati svojim možem, bratom in očetom izvojevati take plače da bodo toliko zaslužili da bodo svoje žene hčere ali sestre lahko zdržavali doma, kjer naj opravljajo domača dela zs katera so ustvarjene. Žene in mladina zdramite se! Zganili so se. Postopanje pri obrtnih sodiščih. Za postopanje pri obrtnih sodiščih veljajo predpisi civilnopravnega reda. ki se tičejo postopka pred okrajno sodnijo v malenkostnih zadevah. Za razpravljanje in razsojanje sporov v obrtnih zadevah ie izključeno pristojno tisto obrtno sodišče, v čigar okrožju se nahaja obrtna delavnica ali v čigar okrožje spadajo osebe, za katere je obrtno sodišče pristojno, opravljati delo, ali kjer se jim mora izplačevati mezda. Obrtno sodišče mora uradoma paziti na svoio pristojnost. Ce je redno sodišče pravomočno izr reklo da je pristojno za kako sporno stvar obrtno sodišče, tedai je ta odločba vezana za krajevno obrtno sodišče, pri katerem se potem pravna zadeva sproži. Ce pa je obrtno sodišče pravomočno izreklo stvarno pristojnost rednih sodišč, so ta vezana na odločbo obrtnega sodišča. Stranke se dajo lahko zastopati po sorodnikih, poslovodjih ali uslužbencih kot pooblaščencih. Dopustno je tudi zastopanje po stanovskih tovariših, če se verjetno izkaže, da stranka sama ne more priti ali se sama zastopati v svojih zadevah. Prvi narok se navadno razpiše na enega prvih treh dni po vložitvi tožbe. Obrtno sodišče po potrebi ustanovi določene dneve in ure ter iih objavi, da tožnik z nasprotnikom lahko pride brez poziva, in začneta o sporu razpravljati. Prvi narok se lahko vrši pred predsednikom obrtnega sodišča samim. Takrat se lahko sklene poravnava se ugovarja nedopustnost pravne poti. nepristojnost sodišča, pravomočna razsojena stvar ali na da pravda, ki se hoče začeti, že teče. 0 teh ugovorih se takoj razsodi. Pri prvem naroku se tudi lahko izda sodba vsled priznanja, odpovedi ali vsled neudeležbe. Stranke se sporazumno lahko odpovedo prisotnosti prisednikov tako da predsednik sam razpravlja v glavni stvari in takoi sodi. V vseh drugih primerih pa se odkažejo pravne stvari, ki niso bile rešene pri prvem naroku na obrtno sodišče. Ce se ie vršil prvi narok brez prisednikov. poroča predsednik početkom razprave Pred obrtno sodnijo o posledicah prvega naroka. Pri razpravah pred obrtnim sodiščem imajo prisedniki pravico, strankam, pričam in izvedencem staviti vprašanja. V spornih zadevah do 100 K odloča obrtno sodišče končno in je proti sodbi le priziv^ iz ničnostnih razlogov § 477. opr. mogoč. O prizivu razsoja sodni dvor prve stopnje, v čigar okrožju ima obrtno sodišče svoi sedež. Pri prizivnih razpravah ali pri sestavi priziva ni treba da bi sodelovali advokati. V spornih zadevah radi višfih zneskov se odločba obrtnega sodišča lahko izpodbija s Prizivom. Ta priziv se mora tekom 14 dni po dostavi pismene sodbe, oziroma 14 dni no razglasitvi sodbe, ako sta bili stranki navzoči, dati na zapisnik ali pa pismeno vložiti. Pri prizivnem postopanju ni zapovedano da moraio biti stranke zastopane po odvetnikih; pripravljalnih spisov tudi ni treba vlagati. O prizivu razsoja sodni dvor v prisotnosti dveh obrtnih prisednikov končno-veljavno. Ničnostna tožba ali tožba za obnovitev ie v postopanju pri obrtnih sodiščih izključena. Rekurz. v kolikor ie dopusten pri obrtnem sodišču, gre na sodni dvor. Na podlagi pravomočnih sodb obrtnega sodišča ali poravnav sklenjenih pred njim. se lahko vodi izvržba; obrtno sodišče strankam na zahtevo v ta namen potrdi pravomčonost sodbe. Izvržba se zaprosi pri okrajni sodniji, v katere okrožju ima dolžnik svoio splor šno sodno pristojnost; če pa te ni. pa pri okraini sodniji, v čije okrožju ima obrtna sodnija svoj sedež. Odločbe razsodišč obrtnih zadrug v sporih, ki soadaio nod stvarno pristojnost obrtnih sodišč, se morajo izpodbijati le pri tistem obrtnem sodišču, kjer se nahaja sedež zadruge. Na prošnjo deželne gosposke je obrtno sodišče dolžno oddajati mnenja o obrtnih vprašanjih. V to svrho se lahko napravijo pri obrtnem sodišču posebni odseki. Ti odseki morajo biti sestavljeni po enakem številu iz obeh zborov. Predseduje predsednik obrtnega sodišča. Obrtno sodišče je Pa tudi opravičeno, staviti deželni gosposki predloge v obrtnih vprašanjih. V sporih, ki izvirajo iz delovnega, učnega in mezdnega razmerja med imeji-telji obrti in njih delavci, in med delavci samimi, so pristojna obrtna sodišča brez ozira na vrednost spornega predmeta, ako za dotične zadeve ni pristojno okrajno sodišče. Obrtna sodišča smejo le tiste sodne naloge sprejemati, ki so v zvezi s pravdnim sporom tekočim pri obrtnem sodišču. (Konec prih.) Razno. Osrednja knjižnica »Svobode«. Ljubljana. Židovska ulica 1, I. nadstropje, je odprta vsak delavnik od 5. do 7. zvečer in vsako nedelio ter praznik od 10. do 12. dopoldne. Vse sodruge opozarjamo, da pTidno posečaio svojo knjižnico, ki jim nudi vse najboljše knjige, tako slovenske kakor tudi nemške. Posebno opozarjamo vse posetnike knjižnice še na zelo bogat znanstveni in poučni oddelek knjižnice. Razvoj zadružništva v Cehoslovaški republiki. Da se je zadružništvo v Cehoslovaški republiki v zadnjih letih jako pomnožilo nam dokazujejo številke, ki so narastle od leta 1914 do danes. Število konzumnih zadrug je znašalo leta 1914 920 danes 1639. število stavbenih zadrug le narastlo od 375 na 992, tudj obrtne zadruge so znatno napredovale od 500 na 1446. gospodarskih zadrug z deželnimi pridelki je bilo leta 1914 samo 1179 medtem ko jih ie danes 1796. Kakor to statistični urad objavlja, se to nanaša samo na Češko. Moravsko in Šlezijo. iz organizacij. KOVINARSKA .STROKA, Stavka kovinarjev v Ljubljani. Dne 5. t. m. so stopili livarji, strugarji in modelni mizarji Strojnih tovaren in livaren v Ljubljani v stavko. Stavko so povzročili zastopniki podjetja s tem, da so odklonili izplačati diferenco 15% na temeljne plače, od 1. septembra t. 1. S tem, da je podjetje odločno stalo na stališču,da pravične delavske zahteve ne ugodi se je obojestransko odpovedala sedanja kolektivna pogodba, s čimer se ie spor še bolj poostril in delavci so sklenili, da predložijo svoje predloge za novo kolektivno pogodba Sklenili so tudi. da bodo boi vodili do skrajnosti. Največja krivda ie ba to, da vodstvo tovarne ne uredi akordne nastavke, ki bi odgovarjali času. V teh tovarnah imajo namreč za vsakega posameznega delavca posebne akordne nastavke, mesto za vsako posamezno delo. Zdi se nam, da ves upravni kader uradnikov in inženirjev ni zmožen fiksirati akordne nastavke in čakajo, da iih bodo uredili delavci sami. Značilno pri tem je to. da niti eden inozemski delavec ne ostane v teh tovarnah. kljub temu. da jih je prišlo že nad 300 raznih narodnosti. V zadnjem času so šli tem tovarnam na lim češki kovinarji narodni socialisti, ki so si naše delavce predstavljali tako, da še stružnice (Drehbank) ne poznajo, prišlo jih je pred mesecem 30 v tovarne, od katerih ie pa bilo ob začetku stavke zaposlenih samo še 6. Vodstvu tovaren drugega ne bo preostalo. kakor da ugodi zahtevam stavku-jočih, če ie vodstvu kaj ležeče na tem, da zopet upostavi obrat. Opozarjamo vso kovinarje, naj ne potujejo v Ljubljano. Karlovac. Kovinarji v Karlovcu so v mezdnem boju, na kar opozarjamo vse kovinarje da ne potujejo v Kariovac. ŽIVILSKA STROKA. XII. redna centralna seja osrednjega društva živilskih delavcev se bo vršila dne 17. t. m. točno ob 6. uri zvečer v prostorih društvene pisarne. Posebna vabila ne bodemo razpošiljali. Udeležitev centralnih odbornikov je dolžnost. Internacionalni kongres pekovskih pomočnikov v Kolnu. Kakor smo že poročali, se vrši dne 14. in 15. t. m. internacionalni kongres pekovskih pomočnikov odnosno živilskih organizacij, v katerih so včlanjeni pekovski pomočniki, v KdLnu (Nemčija). Najvažnejša točka dnevnega reda je vprašanje odprave nočnega dela v pekarijah v vseh državah. Jugoslovanske pekovske pomočnike zastopa na tem kongresu sodrug Alojz Leskošek iz Celja. Savezi živilske stroke Belgrad. Sarajevo in Zagreb so se zedinili, da zastopa vse pekovske pomočnike Jugoslavije sodrug Leskošek, in so mu dali potrebno pooblastilo. 1 ako vidimo da odprava nočnega dela v pekarijah ni malenkostna stvar, kakor si to nekateri, zlasti pa tudi vodilni krogi zamišljujejo in da bo potreba precej skupnega energičnega nastopa, da odpravimo to zlo. Doba »cumpfov« je vendarle. v XX. stoletju, morala zginiti. Kdor ne pozna zgodovino pekovskega suženjstva. si seveda ne more zamisliti, da tudi ta pekovska bolečina ni pulila fraza, marveč zelo nujni in vitalno vprašanje. Za odpravo nočnega dela se bodo moarle zavezati vse organizacije, ker ne-pobitno je. da je to internacionalno vprašanje. Res je, da nas je malo. seveda dobro organiziranih, toda kljub temu bi se moralo najti način kako odpraviti nočno delo. To vprašanje je zakonodajno vprašanje in bo potreba, še prej. kot se uredi odnosno odobri pravilnik k zakonu o zaščiti delavstva, izsiliti da se potom pravilnika popravijo napake, storjene z čl. 19. in 126. istega zakona. O tem bomo še spregovorili. Do tega časa pa. je dolžnost vsakega pekovskega pomočnika, da prepriča vsakega bližnjega, kaj pomeni nočno delo in kakšne posledice so za pekovskega pomočnika in konzumenta. ki kupuje kruh. V fiolifo smo slabi, potrebujemo pomoči. in te nam ne sme nikdo odrekati. Pekovski pomočniki, upirajte se vsakemu nočnemu delu! USNJARSKA STROKA. Čevljarski pomočniki v Ljubljani in 'OJcoDcl se nahajajo v mezdnem gibanju. Dokler mezdno gibanje ni končano, naj nflače me potuje v Ljubljana LESNA STROKA. Izredni občni zbor Oabfianske podružnice Osrednjega društva lesnih delavcev se je vršil v nedeljo dne 8. okt t. L dop. v prostorih Mestnega doma. Občni zbor Je otvoril predsednik sodr. Fr. Skuk. ter podal načelstveno poročilo. V svojem govoru je spodbujal člane k intenzivnemu delu. Sodr. Ivan Tomc. je podal tajniško poročilo, ki se je zadovoljivo vzelo na znanie isto velja tudi za blagajniško poročila V ime nadzorstva sta Izjavila sodr. Šušteršič in sodr. Osterman da ie bilo poslovanje sedanjega odbora v mio. ter predlagala za stari odbor abso-tatoril ki je bil soglasno sprejet V noyi odbor so bfll izvoljeni sledeči sodrugi: 'Jaka Dermastija, predsednik. I. Breskar, podpredsednik. O. Vabič, tajnik. Pane Ig-BB. blagajnik, Anton Šušteršič, blag. namestnik, sodrugi Blaževič. Jančer in Bezlaj kot odborniki, sodrugi Hribar. Pogačar, Brandstetter pa njih namestniki. V nadzorstvo, sodrugi Virand. Gorišek in Ostermana — njih namestniki Bizovičar, Rupnik hi Gregorič. Glede prispevkov je bil sprejet predlog, da se povišajo od ZVz Din na 6 Din. Odbor. OBJAVE IN ZAHVALE. Podpisani se zahvaljujem vsem onim. M SO mi darovali nahrani znesek 666 K v časa moje dolgotrajne bolezni. <■ Franc Amšnik, Liboje. •Podpisani se najiskreneie zahvaljujem Osrednjemu društvu lesnih delavcev v Ljubljani za dano mi podporo v znesku 500 kron. Ivan Prauhart Mislinje. Tedenski pregled. Ljubljana, 10. oktobra 1922. PthUp po čtmvsčjl politični moči in go* spodartka samopainoei sta bSl gonili angleška zunanje potitika. Kar ja bHa politika spretna in fa znala zakrivati tvoje pogreške, ja tlovela An* gflja kot najboljša kolonizacij tka država, ob* enem pa tudi kot najbolj kulturna tile glede postopanja a kolonisti. V resnici ttvar ni bila tako idealno taborna, kar tuji angleški kapital fa drl domačine in jim prepuKal te skrajna sredstva, potrebna za življenje. Z vojaiko silo te je Angležem vedno posrečilo uničiti vtako gibanje ža v kali. Ko pa ja izbruhnil svetovni poiar, ja poaegla Anglija po zadnjem, kar ja mogla vzeti — po živem metu — tn jela voziti v Evropo kolonijalne čete, tedaj je med kolo* ntjali tkipelo. Ne podlagi izkušenj, Id to jih pri* dobili po evropskih bojiščih, so se Jeli organi* skati. Stvar ni ostala tajna Angležem, ki so zopet hoteli udošlti gibanje s silo. Angleika vkv da je vrgla v temnice vse učitelje in uvedla med domačine grozovito strahovlado. No, to ni pomagalo. Modrejši ongleiki politiki so skušali tavojevati za kolonije več politične samostoj* noati. Ni pomagalo. Glasni protesti h Egipta, Južne Afrike, Indije, Avstralije itd. so izzveneli v enem zvoku: Ne pustimo, da bi se naša kri prelivala v interese tujega in nemoralnega ka* pitaUzmal Neže čete ne pojdejo nikdar več v Evropo, da bi služile svojim krvnikom! Praktič* ma m ja ta protest uveljavil povodom turiko* poHtJejo v Evropo niti mola, ZeS, 'Angflja rwj svoje zadeve v Evropi uredi sama. Mogoče je prav to rešilo Turke, da niso po njih padli An* gleži, ki so sicer ie zaprli Bospor s svojimi voj* niml ladjami. Med Rusijo in Japonsko je priilo do spo» razuma glede najlzhodnejših točk v Aziji. Dr* žavi sta sklenili pogodbo, po kateri je Japonska obvezana, da konec tega meseca izprazni Vladi» vostok. Ta nesrečna zemlja je popila že toliko človeške krvi, da ji bo končna ureditev razmer gotovo nad vse. • V turlkoigrlkem sporu se Je Anglija umaknila, Grška pa popolnoma pogorela. Grški vojni minister Je bil celo toliko naiven, da Je poživljal grške može in mladeniče, naj se pro* stovoljno javijo v vojno službovanje. Ker so pa ti videli, kako so Jih dobile po grbi redne čete, jih je minilo veselje po vojevanju in vsa akcija je zaspala. Grška je izjavila, da izroči Trakijo Turški. Deželo izpraznijo Grki stopnjevaje, Isto* tako jo zasedajo turške čete in se uvede turška civilna uprava. Nad vsem mora biti seveda kon* trola zveze narodov, kakor zahteva antanta. V ospredje je ttopilo vprašanje Carigrada. Na Ca* rigradu to Interesirane vse ob Črnem morju Ut sploh v bližini ležeče države: Rusija, Jugoslavija, Bolgarija, Grška, da seveda ne zamolčimo Tur* čije. Stvar Je za sedaj še problematična in mno* go uvidevnosti ter dalekovldnotti bo treba, da te spor reši brez prelivanja krvi. Konferenca v Mudaniji, ki te Je vsled pre* velikih turških zahtev in grške nepopustljivosti prekinila, se je zopet obnovila. Angleški vrhovni komisar na Bližnjem vzhodu je dobil Iz Lon* dana navodilo, naj pogajanja nadaljuje. Takoj prvi razgovori to imeli uspeh za Turke, Grki popuščajo. S tem, da postane Turčija zopet ne* posredna soseda Jugoslavije, nastane položaj, na katerega gre naša diplomacija z vso skrbjo. Ali mu bo kos, se po njenem dosedanjem delovanju ne da reči. Jugoslovanska vlada je Izjavila grški vladi, da Ji v tem težkem položaju ne bo delala težkoč tn te ne bo okoriščala na rovaš Grike, vendar bi bilo umestno, da se naša vlada po* briga za zvezo Jugoslavije z Egejskim morjem preko Soluna, da se ne spozabi kaka antantna družbe, ki prevzame izkoriščanje dotičnih oze* melj. Seveda to potom prijateljskega dogovora. Mpgočnl gospodarski razmah, ki ga niso mogli zavreti niti nasprotstva med Bavarsko la Prusijo s , svoj im monarhističnim ozadjem, viti neš levil ne stavke it