frSftolto plMSHik v gotovini. Lfitb LJubljani, dne 26. septembra 1918 Stev. 59 Posamežna Številka 1 din ----- lUrrft- ka t Din mesečno, •• •prejema lisi V naročnin« 4 Din. na dom tn po po4ti dostavljen lili 5 Din. • Celoletna naročnina I« 50 Din, polletna 25 Din, Četrtletna 13 Din. Cene fauo-ratom po dogovoru POJV£DJE£JSK/ S£OVENEC Ureoiuštvo: Kopitarjeva uL Št 6/111. Telefon št 40 01, 40-02, 40-03. 404)4 in 40-05. Liat izhaja vsak ponedeliek Uprava: Kopitarjeva ulica štev. 6. Poštni ček. račun. Ljubljano 16.650. Telefon štev. 4001. Odločilni posveti v Londonu Po seft francoske vlade sta Daladier in Bonnet odšla v London Češkoslovaška pristala na pogajanja s Poljaki London, 25. sept. r. Angleški ministrski svet sc je pod predsedstvom Chamberlaina sestal na sejo dopoldne ob 10.30 v Downing Streetu. Seja je bila končana ob 13.05, nakar se je ministrski predsednik Chamberlain podal v buckinghamsko palačo, kjer je bil ob 13.25 sprejet pri kralju v avdijenco. Avdijenca je traj'ala do 14J>0, nakar se je Chamberlain takoj vrnil v Dovvning Street, kjer se je ob 15 nadaljevala seja vlade. Ko je Chamberlain odhajal iz bucking-hamske palače, ga je zbrana množica živahno pozdravljala. Seja angleškega kabineta je bila končana ob 17. Naslednja seja angleške vlade bo najbrž jutri po sestanku angleških in irancoskih državnikov. London, 25. septembra. AA. (Havas). Dobro poučeni krogi poudarjajo, da je na včerajšnji seji angleških ministrov Chamberlain podal izčrpno poročilo o svojem drugem sestanku s Hitlerjem. Potrjujejo, da na včerajšnjem se-stnku ministri niso sprejeli nikakega sklepa. Pariz, 25. septembra. AA. (Havas) Predsednik republike Lebrun je prispel danes popoldne v Elizejsko palačo. Pariz, 25. sept. r. Danes dopoldne je sprejel predsednik vlade Daladier šefa francoskega generalnega Slaba Gamelina, s katerim je ostal v dolgem razgovoru. Za nfun je sprejel tudi finančnega ministra Marchandeaua, s katerim se je prav tako delj časa razgovarjal. Ob 14.45 se je sestal ministrski svet na sejo v vojnem ministrstvu. Takoj so se začela posvetovanja. Posvetovanja so bila končana ob 16.40, nakar je notranji minister Sarraut prečital zbranim časnikarjem naslednji komunike: Vlada je vzela na znanje poročilo predsednika vlade Daladierja in zunanjega ministra Bon-neta o memorandumu, ki ga je kancler Hitler iz-.-očO angleikemu ministrskemu predsedniku Cham-berlainu. Vlada je soglasno sklenila, da bosta Daladier in Bonnet sporočila sklepe francoske vlade angleški vladi osebno. Na seji je bil tudi določen odhod Daladierja tn Bonneta v London, kjer bodo skupna posvetovanja angleških in irancoskih državnikov o zadnjem Hitlerjevem memorandumu. Z uradnih mest naglaiajo, da se bo na tem sestanku določila in utrdila skupna pot obeh vlad glede vseh eventualnosti, ki bi utegnile nastopiti. Zdi se, da bodo na tem sestanku obravnavali tudi to, v kolikšni meri so nemške zahteve, ki jih vsebuje Hitlerjev memorandum, sprejemljive za praško vlado. Pripominjajo, da angleška vlada, ko je poslala Hitlerjev ultimatum v Prago, ni dodala nobenih komentarjev in tudi ni izvajala nobenega pritiska. Prevladuje pa splošno mnenje, da je zelo težko zahtevati od vlade Syrovega žrtve, ki bi bde težje, kakor jih je vseboval prvi angješko-irancoski predlog. Ob 17.40 sta Daladier in Bonnet z letališča Le Bourget odletela v London. London, 25. septembra. AA. (Havas.) Prihod francoskih državnikov in njihovih sodelavcev pričakujejo v Londonu sa 19. uro. Ob 21 se bosla francoska ministra sestala z angleškimi, tovariši. London, 25. septembra. AA. (Reuter.) Vedno večje množice ljudstva se od popoldneva dalje zbirajo v bližini predsedništva ministrskega sveta in zunanjega ministrstva. Policija je dobila oja-čenje iz londonskih mestnih četrti. Ljudske množice so zelo disciplinirane in niso poskušale z ni-kakimi demonstracijami. London, 25. sept. r. Tukajšnje češkoslovaško poslaništvo sporoča, da bo češkoslovaški poslanik Jan Masaryk drevi sprejet v avdijenco pri Chamberlainu in Haliiaxu. — Domnevajo, da bo ob tej priliki sporočil odgovor češkoslovaške vlade na nemške zahteve. Pariz, 25. septembra. AA. (DNB): Uradni list objavlja danes uredbo, po kateri se zakon o organizaciji naroda za primer vojne nanaša tudi na Alžir. Z neko drugo uredbo je prepovedan izvoz železne rude in mangana iz Francije in Indokine. Prvi razgovori v Londonu London, 25 sept. r. Francoski ministrski predsednik Daladier in zunanji minister Bonnet sta prispela na londonsko letališče Croydon ob 7. uri angleškega časa. Na letališču so ju sprejeli in pozdravili zastopniki angleške vlade. Nocoj ob 9. uri angleškega časa je bil prvi sestanek ministrov obeh držav v Downing Streetu, ki so mu prisostvovali za angleSko vlado Chamberlain in lord Halifax, za francosko vlado pa Daladier in Bonnet. Ob času tega poročila razgovori še trajajo. Upanje na mir London, 25. septembra. AA. (Reuter) Sun-day Times objavlja članek, ki ga je napisal Scrutator in ki poudarja, dn šc vedno obstoji nada, da bo vendar še mogoče ohraniti inir. Poudarja pa, da to zavisi od tega, v koliki meri bo Nemčija dostopna za razne predloge. Slabo je, če od kakšne strani odrekajo Čehom pravice do nacionalnega obstoja. Češkoslovaška more nuditi dragoceno pomoč, da se izognemo vojni, nemški rajh pa mora vedeti, da nosi težko odgovornost. Scrutator se nadeja, da bo Hitler vsemu svelu dokazal, da je realen politik. Berlin, 25. sept. r. Danes popoldne je tukajšnji angleški poslanik sir Henderson odšel v zunanje ministrstvo, kjer se je sestal z nemškim zunanjim ministrom v. Ribentroppom. Vsebina Hitlerjevega memoranda Pariz, 25. septembra. AA. (Havas) Nemške zahteve, za katere se jc angleški ministrski predsednik Chamberlain obvezal, da jih bo sporočil Pragi, so razložene v memorandumu, ki je hil včeraj popoldne dostavljen češkoslovaškemu ministru v Londonu. Francoska vlada je sprejela včeraj popoldne obvestilo o tem dokumentu. V tem trenutku ni bilo nikakih diplomatskih razgovorov o tem načrtu med tremi vladami, ki ga z vso skrbnostjo proučujejo. Po poročilih, za katere je možno reči, da so prišla iz zanesljivih virov,_ je Nemčija v memorandumu zahtevala izpraznitev sudetsko-nemške pokrajine ter njeno zasedbo po nemških četah. Pokrajine, kj'er živi nad 75nemškega prebivalstva, bi takoj prišle pod suvereniteto berlinske vlade. V kantonih z z mešanim prebivalstvom se bo izvršil plebiscit. Hitler bi pristal, da se glasovanje izvede pod kontrolo mednarodne komisije, ponudil pa bi celo to, da se nemške čete za časa glasovanja umaknejo. Smatra pa za bistveno, da se prej Izvrši okupacija. Hitler bi prav tako pristal na to, da ta mednarodna komisija odloči nove meje med Nemčijo in Češkoslovaško. To so, kakor se zdi, oisnove nemških predlogov in zahteve, ki so predstavljale glavne težave pri pogajanjih v Godesbcrgu. V teh zahtevah je bilo tudi nekaj idej iz francosko-anglcških predlogov. Pariš, 25. sept. Veliko vznemirjenje je povzročila danes tukaj vest, ki so jo razširile italijanske agencije, da je Hitler v ultimatu zahteval tudi odstop vlade Syrovega, češ da je to vlada, ki stoji pod egido Moskve. Precej deljene občutke povzroča v francoski pre-stolici soglasno pisanje celokupnega nemškega časopisja, na čelu z glavnini organom stranke »Volkischer Beobachter«, ki z debelimi naslovi zahteva, da je »treba Beneševo zločinske Hržavo izbris? ti - zemljevida Evrope«. ' V- v ■ . - ■ , i r ^ "ir iy v* u« . t - 4.. > v i ^,. , > ' ' . , Berlin, 25. septeninra. AA. (Reuter.) Reuter-jevemu dopisniku je bilo snoči v ministrstvu za propagando sporočeno, da je malo verjetno, da bo bespdilo Hitlerjevega memoranda, ki ga jo sprejel Chamberlain, da ga izroči češkoslovaški vladi, objavljeno v Berlinu. Češka vlada proučuje memorandum Praga, 25. septembra, r. Hitlerjev ultimat, ki ga je poseben kurir z avtomobilom pripeljal iz Godesberga, je praška vlada sprejela v teku pretekle noči. Vlada je takoj začela z vso natančnostjo proučevati ta memorandum in pričakuje se, da bodo rezultate verjetno še danes uradno sporočili. Vlada stalno zaseda, ni pa še predviden noben sestanek takozvanega političnega odbora, v katerem so, kakor znano, poleg nekaterih članov bivše Hodževc vlade tudi zastopniki in šefi vseh političnih strank. w i Nova žrtev Češke za mir Praška vlada se bo pogajala s Poljsko o njenih teritorialnih zahtevah Zagrebška vremenska jasno v vsei kraljevini z hladna. napoved: Večinoma jutranjo meglo. Noč Varšava, 25. septembra, r. Ob 15.15 so vse poljske radijske postaje oddajale vest agencije Pat, da je češkoslovaška vlada v načelu sprejela pogajanja s poljsko vlado o poljskih teritorialnih zahtevah glede Šlezije in Tješina. Ta odgovor praške vlade je bil prepeljan popoldne s posebnim letalom v Varšavo, nakar jc češkoslovaški poslanik Juraj Slavik zaprosil za avdienco pri predsedniku republike Moscickem. To sporočilo je bilo sprejeto po vsej državi z velikanskim zadovoljstvom. Zlasti v Tješinu, kjer je zadnje dneve vladalo že silno napeto ozračje, so sprejeli to vest z velikanskim navdušenjem. Na trgu se je takoj zbrala množica ljudi, ki je pričela prepevati poljske rodoljubne pesmi in dajala svojemu razpoloženju duška v viharnih vzklikih. Ob pol 4 se je ta množica podala proti mostu, ki meji med Poljsko in ČSR, kjer je viharno pozdravljala Poljake onstran meje. Železniški promet med Poljsko in Češkoslovaško prekinjen Tešin, 25. septembra. AA. (Havas.) Železniški promet med Poljsko in Češkoslovaško jc prekinjen. Mednarodne proge z.a Italijo in Jugoslavijo gredo iz Poljske preko Berlina, Vra-tislave in Niirnbcrga. Prekinjen je promet na mostu čez obmejno reko Olse. »Pat« poroča, da so Čchoslovaki onstran meje postavili barikade in da so most zaprli z dvakratnimi vrvmi. Na poljski strani jc prepovedano vsakomur približati sc mostu več ko na 20 met. Na tem mestu so Poljaki postavili straže z nasajenimi bajoneti. Varšava, 25. septembra. AA. (DNB) Zunanji minister Beck je sprejel včeraj ameriškega in japonskega veleposlanika. V političnih krogih so povzročili posebno pozornost razgovori zunanjega ministra Becka z japojiskim veleposlanikom glede mednarodnega položaja. Mobilizacija poteka v redu Praga, 25. septembra. AA. (Havas.) Praški radio demantira poročilo iz Nemčije, ki pravi, da je mobilizacija izzvala paniko na Češkoslovaškem. Ta vest je popolnoma zlagana, ker so rezervisti prispeli na svoja mesta v največjem redu. Radio poroča, da so biie začasno prekinjene vse telefonske in brzojavne zveze z inozemstvom, izvzemši za primere, za katere je bilo izdano dovoljenje. Sinoči jo bila Praga v temi. Mobilizacija se nadaljuje v največjem redu, prebivalstvo pa je ohranilo popolno disciplino. Praga, 25. septembra. AA. (llavas) Po |iraš-kcin radiu je bilo snoči prebrano sporočilo tiskovnega urada, ki odgovarja na obtožbe, s katerimi sc je nemško časopisje vrglo proli Češkoslovaški v zvezi z mobilizacijo. To pol-uradno sporočilo pravi, da je bila mobilizacija elementarni varnostni ukrep v trenutku, ko en milijon in pol vojakov, oboroženih z najmodernejšim orožjem, manevrira ob meji. V ostalem ne postavlja Češkoslovaška nikakih teritorialnih zahtev. Ona se samo brani in s to obrambo služi miru. Praga, 24. septembra. A A. (CTK.) Češkoslovaška združenja bivših bojevnikov so sklenila ustanoviti novo organizacijo, ki se bo imenovala Centrala zveze rezervistov in bivših bojevnikov Češkoslovaške. Nova organizacija ic že objavila proglas, ki pravj, da bo češkoslovaško prebivalstvo ostalo do smrti zvesto predsedniku dr. Bono-šu in predsedniku vlado Syrovemu, kakor tudi vsej češkoslovaški vladi. Klingcnthal, 25. septembra. AA. Včeraj popoldne so češkoslovaške čete prispele v kraje, ki so 7 do S sto metrov daleč proč od meje ter sc tu nastanile. Cesta Kraslicc—Klingcnthal jc zaprta z barikadami. Na Češkoslovaškem je mirno Praga, 25. septembra. AA. (Havas.) Češkoslovaški radio jc oh 10 poročal: Noč od sobote na nedeljo jc potekla mirno v vsej češkoslovaški republiki, kakor tudi v obmejnih pokrajinah. Povsod je vladal mir. Zabeležen jc hil dosedaj vsega samo mal incident v Brutaschu, kjer so neznanci streljali z okna neke hiše na policijsko stražo. Policijska straža jo nekajkrat ustrelila v smeri proti dotični hiši iu mir jo bil spet vzpostavljen. Na poziv Konrada Hcnleina, ki so ga včeraj večkrat ponovile nemško radijsko postaje in ki poziva sudetske Nemce k nepokornosti, so je odzvalo le nekaj mladih ekstremistov iz sudetske nemške stranke. V veliki večini pa so sc su-detski Nemci točno odzvali ukazu za mobilizacijo. Angleži odpotovali iz Prage Tešin, 2>. septembra. AA. (Havas.) člani angleške kolonije, ki so snoči odpotovali iz Prage, so prispeli danes zjutraj s posebnim vlakom v Tešin. Ker vlaki nc smejo čez mejo, so morali ti člani angleške kolonije tam izstopiti in iti peš dalje. Ti Angleži sc vračajo čez Stockliolm in Norveško v Anglijo. Veliko število tujih časnikarjev jc tudi zapustilo Češkoslovaško. ker nc morejo neposredno poročati v London in Pariz. Sudetski Nemci beže v Nemčijo Dresden, 25. septembra. AA. (DNB) Zaradi mobilizacije na Češkoslovaškem ter dogodkov obmejnih pokrajinah je včeraj zbežalo v Gornjo Šlczijo okoli 40.000 ljudi. Skupno število beguncev je znašalo snoči okrog 170.000. Hitler v Berlinu Berlin, 24. septembra. AA. (Havas.) Hitler se je snoči vrnil v Berlin v spremstvu zunanjega ministra v. Ribbentropa, Gdbbclsa in nekaterih drugih visokih osebnosti, ki so ga spremljale v Go-desberg. Berlin, 25, septembra, r. Jutri ali v torek bo Hitler govoril o sudetskem vprašanju na zborovanju narodno socialistične stranke, ki bo v berlinski športni palači. Kralj Boris pri Hitlerju Berlin, 25. septembra. AA. (DNB.) Bolgarski kralj Boris, ki je zdaj na poli skozi Nemčijo, je danes obiskal Hitlerja. Nov Mussolinijev govor London, 25. septembra. AA. (Reulor.) Iz Rima poročajo: Ministrski predsednik Mussolini je imel danes v Vincenzi kratek govor, ki je trajal vsega skupaj samo sedem minut. Med drugim je Mussolini dejal, da se je zdaj za Evropo začel teden pričakovanja. Poudaril je, da Italija ni podvzela nikakega vojaškega ukrepa in da naj se nihče nikar no čudi, čo se bo Italija začela pripravljali v primeru, ako bodo druge države šc dalje pozivale rezerviste ali zbirale pomorske sile. Zdaj ves svet prizna — je nadaljeval Mussolini — da so so delale o priliki sklepanja mirovnih pogodb napake. Kaj je treba proti temu ukreniti? Treba je popraviti ono, kar ni dobro. Naš rimski poslanik pri grolu Cianu Rim, 25. sept. Jugoslovanski poslanik v Tirnu je bil danes sprejet v avdijenco pri italijanskem zunanjem ministru grofu Cianu. Francoski varnostni ukrepi končani Pariz, 25. septembra. AA. Snoči je francoski ministrski predsednik Daladier dal ob 20.45 zastopnikom tiska tole izjavo: Potrebni varnostni ukrepi, ki so bili podvze-ti zjutraj, so bili izvršeni po vsej Franciji. Ljudstvo jih je sprejelo hladnokrvno in z razumevanjem, kar je vlada tudi pričakovala od francoskega naroda. Na ta način bo naša država mogla nadaljevati v miru in dostojanstvu važna diplomatska pogajanja, od katerih zavisi ohranitev miru. Tudi Nizozemska utrjuje mejo Ilaag, 25. septembra. AA. (Havas.) Vsa Nizozemska spremlja v največji mirnosti razvoj mednarodnega položaja. Vendar je javno mnenje nekoliko vznemirjeno. Vsa Nizozemska soglaša v tem, da je treba obdržati nevtralnost. Na meji sc vrše pospešeno vse priprave, da bi se zagotovila obramba nizozemskega ozemlja. V vojaških krogih smatrajo, da so podvzeli vsi potrebni ukrepi za obrambo države. Italijanski komentar Rim, 25. septembra. AA. (Štefani.) Diplomatski urednik agencije Štefani piše: V svojimi govoru, ki ga je imel v Padovi Mussolini, jo jasno pokazal na odgovornost Češkoslovaške, če se mednaroden položaj resno poslabša. Krivda jc v prvi vrsli na Pragi, na katero očividno vpliva Moskva. Po sprejetju francosko-anglcških predlogov od strani češkoslovaške vlade se je zdelo, da se je začel položaj mirno reševati. Češkoslovaška vlada, ki je sprejela ta načrt, in ki je imela moralno obveznost ostati na svojem mostu, dokler ne bo ta načrt izveden, je prepustila oblast generalu, katerega zveze z Moskvo so znane. To kaže, da sprejetje francosko-angleškega načrta ni bilo iskreno. Zadnji koraki češkoslovaške vlade v zvozi s splošno mobilizacijo in s ponovno zasedbo sudetskoga ozemlja, ki jc bilo pred toni izpraznjeno, odkriva zelo mračne manevre, ki ne vodijo k mirni rešitvi vprašanja. V tej novi mednarodni situaciji jo Mussolini ponovno poslal opomin ler poudaril, da jo še vedno čas, da krene češkoslovaška vlada na pravo pot. Dr. Stojadinovič se je sestal s Comnenom Subotica, 25. septembra. AA. Ko sc jc romunski zunanji minister Comnen danes dopoldne vračal preko Subotice v Bukarešto, sc jc sestal s predsednikom jugoslovanske vlade dr. Milanom Stojadinovičcm. Madjarska vpoklicala 3 letnike riudimpcštn, 25. septembra. A A. (Havas.) Po sestanku Hitlerja ter Imredyija in Kanye v Bcrchtcsgadcnu jc Madjarska pospešila priprave za narodno obrambo. Trije letniki rezervistov so bili poklicani pod orožje. Večji del rezervistov, ki so sodelovali nn zadnjih velikih manevrih, so obdržali pod zastavo. Zdaj ima Mndjnrskn 160.000 vojakov pod orožjem. V Budimpešti vlada mir. Prebivalstvo ni razburjeno. Budimpešta. 2). septembra. A A. (Havas.) Tn so aretirali 600 narodnih socialistov, ki so poskušali ustanoviti nrostovolisko četo <<>r od- iti na češkoslovaško mejo. Vodstvo stranke Salasija je izjavilo, da takšnega podviga nc odobrava. Budimpešta, 25. septembra. AA. (Štefani.) Si-nnčnji časopisi objavljajo govor, ki ga je imel Italijanski ministrski predsednik v Padovi, ler poudarjajo njegove izjave, v katerih je omenjal pravilno zadržanje Nemčije in absurdnost, da bi se izvajala med milijoni ljudi vojna z edinim namenom, da bi se ohranil režim dr. Beneša. Mussolini-jovo besede so naredile v Budimpešti zelo globok vlis ter izzvale največje zadovoljstvo. Stran 2. oncdcljski Slovcneo-. dne septembra I9"8 Sfer. ?<>. Češkoslovaška se brani proti klevetniški propagandi Praga, 25. septembra. AA. (f'1'K.). Po češkoslovaškem državnem radiu je bilo danes ob ,I2.!M) objavljeno sledeče poročilo: Sovražna propaganda širi v vseli jezikih najrazličnejši* klevete o Češkoslovaški, da bi nas v svetu predstavila kot rušitetje miru. Danes se ta propaganda poslužuje naglih mobilizacijskih ukrepov, ki jih označuje kot poskus, du bi se prekinila pogajanja med angleškim ministrskim predsednikom in nemškim kanclerjem v Godesbergu. Ta obrekovanja najkategoričneje zavračamo, ker nimajo absolutno ni kake podlage. Ves svet ve, da se mi ne poslužujemo takšnih sredstev, da bi varali javno mnenje, kakor je to navada sovražne propagande proli Češkoslovaški. Ves svet tudi ve, da naše izjave slone edino na neoporečni stvarnosti. Torej ne bi bilo potrebno niti poudarjali, ila so naše izjavo absolutno verodostojne in da ni o njih treba imeti nikakega dvoma. Ponovno pa poudarjamo zaradi češkoslovaškega javnega mnenja, kakor tudi zaradi javnega mnenja v ostalem svetu, da to., kar hočemo zdaj sporočiti glede poteka dogodkov, predstavlja stvarnost, ki so no naslanja samo na uradne listine češkoslovaške vlado, pač pa tudi na uradna poročila angleške in francosko vlado. Ugotavljamo kol svarnosl, v ka-loro nihče na svetu niti najmanj no dvomi, da je češkoslovaška vlada v noči mod torkom in sredo 21. septembra letos uradno sprejela načrt angleške in francoske vlade za resna pogajanja ter odstopitev gotovega dela češkoslovaškega ozemlja, ki je naseljen z nemškim prebivalstvom. Ta pozi-liven odgovor jo dala češkoslovaška vlada kljub lomu, tla je pri tem šla preko meja, ki so bile malo prej označene celo od strani sudetskih Nemcev kol ugodna podlaga za reševanje sudetsko-nemškoga vprašanja. Češkoslovaška vlada je sprejela težke pogoje na izrecno priporočilo dveh vlad, ki sla prevzeli nase vlogo posredovalca, to jo vlado Velike Britanije in Francije, da ne bi bili obloženi, da smo ovirali možnost za vzpostavitev splošnega miru v Evropi in v vsem svetu. Sprejeli smo ležke pogoje v soglasju z nasveli zahodnih velesil. Ministrski predsednik Chamberlain jo zatem odpotoval ii kanclerju Hitlerju s pozitivnim češkoslovaškim odgovorom. Toda čim je predsednik angleške vlade v Godesbergu podal ta pozitiven odgovor, je takoj sprejel čisto novo predloge, ki v veliki mori presegajo tisto, kar je bilo prej dogovorjenega v Berchtesgadonu. Tu se je ponovno manifestirala znana taktika, ki za pogodbeno stranko sestoji v lem, da pri vsakem popustu druge pogodbeno stranke postavlja večje zahteve. Angleški ministrski predsednik jo prinesel iz Go-desborga nov osnutek in nove pogoje Nemčije, ki so bili danes dopoldne sporočeni češkoslovaški vladi. Ze o priliki sprejema leh novih pogojev, jo bilo Chumberlninu jasno, da nili angleška niti francoska vlada ne bi mogli priporočili Češkoslovaški, da sprejme nove pogoje, nili da bi dalje svetovali Češkoslovaški, naj ostane pasivna in naj so ne pripravlja na obrambo. Zaradi tega so v potek, 23. septembru ob 18.15 francoski in angleški zastopniki v Pragi po uradnem navodilu svojih vlad izjavili češkoslovaški vladi, da niti Anglija niti Francija ne moreta prevzeti nase odgovornosti ter so svetovali Češkoslovaški, naj so zadrži pasivno. To je pomenilo, da celo velesile niso smatralo novih pogojev za rosno podlago k sporazumu. češkoslovaška vlada se jo sestala v petek ob 20 takoj po toni sporočilu obeh diplomatov ter je prišla do zaključka, da mednaroden položaj absolutno .zahteva, da jo treba podvzeli obrambne ukrepe za vsako morebilnost. To toliko bolj, ker so je tedaj na naših mejah manifestirala večja aktivnost oboroženih tolp, ki so nosile orožje tujega porekla. Te tolpo so prišle iz tujega ozemlja ter napadale naše osamljene carinarnice in obmejno straže. Češkoslovaška vlada je pred tem ukazala vsem oblastem in organom na meji, da se strogo vzdržujejo vsega, kar bi mogli drugi slabo tolmačiti, posebno pa, da so no poslužujejo orožja nili v primeru veliko nevarnosti. Češkoslovaški organi niso niti v enetu primeru stopili z nogo preko moje, ki je bila do malo prej na videz podvržena strogemu nadzorstvu, a je postala zdaj popolnoma svobodna, tako da so mogle tolpe napadalcev vršiti s puškami, strojnicami, ročnimi bombami in drugim napade s sosednjega nemškega ozemlja na češkoslovaško stran. Čo bi biti takšno stanje stvari gledali čisto pasivno, bi se samo po sebi sprevrglo v spopad. Zaradi tega jo češkoslovaška vlada prišla do zaključka, da bi njena nadaljnja pasivnost mogla postali vzrok za spopad in da iii se ji nekoga dne moglo očitati, da je z nezadostnimi varnostnimi ukrepi dovolila in eeio povzročila kršitev miru. Glejte, zaradi tega je nekaj ur po obisku angleških in francoskih ministrov češkoslovaška vlada sklonila v petek zvečer proglasiti mobilizacijo. Češkoslovaška vlada je storila vse te korake z namenom, da ustvari pogoje, ki bi omogočili, da se pogajanja vodijo v miru in varnosti. Nobeno razumno bitje na svetu res ne bo moglo verovati, da bi mobilizacija te male Češkoslovaške mogla za kogarkoli predstavljati nevarnost. Ponavljamo torej — zaključuje na koncu češkoslovaški radio, da do naše mobilizacije ni moglo priti nasprotno nasvetom in navodilom zahodnih velesil, ker češkoslovaška vlada ni storila nikakega koraka ves čas, kar traja ta konflikt in da o tem no bi bile zahodne velesile obveščene. Propaganda, ki slvar predstavlja v drugi luči, jo absolutno lažniva in ne gre niti malo za tem, da bi se ohranil mir, pač pa nasprotno dela na to, da se ta mir krši. Amerika za miren sporazum Ncwyork, 25. septembra. AA. (Havas) »Nevv-york Times« smatra, da bo Cordcll Hull ponavil svoje mnogoštevilne pozive k miru, ki jih je izrekel pred letom dni in so izraženi v šestih točkah. Prevladuje prepričanje,da bo v vsakem primeru vztrajal na tem, da morajo naro,di držati svoje obveznosti in uredili medsebojna nesoglasja na miren način in z mirnimi sredstvi, ki sc skladajo z načeli mednarodnega prava. »Newyork Times« na koncu svojega poročila piše: V ostalem se zdi, da so na splošno vsi prepričani, da nas v primeru, če bi vojna nekaj časa trajala, vsaj toliko kot prejšnja, ne bi mogel varovati noben jez pred plimo strasti. »Newyork Herald Tribune« piše, da se je že našla neka stvarna prilika za USA, da dajo svoj prispevek k ohranitvi miru s kakšnim vplivanjem, pozivom ali komentarjem. Takšna prilika more nastopiti in v lem primeru bi jo Roosevelt gotovo izkoristil. Washington, 25. septembra. AA. (Havas) Stališče, ki bi ga zavzele Združene države v primeru evropskega spopada, je šc dalje predmet političnega razpravljanja. V tem smislu je imel včeraj senator King, član demokratske stranke in eden najbolj navdušenih pristašev one strujc, ki jc zahtevala, da gredo USA v Zvezo narodov, govor po radiu, ter dejal med drugim, da so Združene države v mnogočem odgovorne za sedanji položaj na svetu, ker niso po.dpisale versaj-ske pogodbe in niso pristopile k Zvezi narodov. Washington, 25. septembra. AA. (Havas) V ameriškem zunanjem ministrstvu poudarjajo, da sc smer ameriške zunanje politike ne bo spremenila. Združene ameriške države sa še nadalje prepričane, da se češkoslovaško vprašanje kakor tudi vsa druga aktualna vprašanja morejo rešiti s pogajanji. Washington, 25. septembra. AA, (Havas) Poveljstvo vojske in mornarice pripravlja predlog, ki bo predložen parlamentu in v katerem biv zahtevalo, da se pospeši z vojaškimi pripravami v USA. »Newyork Times« poroča, da krediti za la namen znašajo več milijonov dolarjev, ker vojska potrebuje no.vih topov in novih motoriziranih oddelkov. Prav lako 6c bo pomnožila suhozem-ska vojska za 8000 vojakov. Zahtevajo tudi nova letalska oporišča, verjetno na Aljaski. Parlament je že odobril kredit 25 milijonov dolarjev za boljšo obrambo pred letalskimi napadi. Časopisje poroča, da se bado začela nova dela v pristanišču ' Pearl Harborg. Poleg lega bodo zgradili še pet križark in šest podmornic. Glasovi angleškega tiska o londonskem sestanku London, 25. septembra, b. Vsi današnji angleški listi pozdravljajo ponovni prihod francoskih ministrov v Lo.ndon in soglasno izražajo, da sla Anglija in Francija že zadostno zagovarjali nemške zahteve v reševanju češkoslovaškega vprašanja. Večina listov s »Sunday Times« na čelu odkrito pravijo, da je sedaj na vrsti kancelar Hitler, da se pokaže ludi pri delu, ako stvarno želi mir in ne vojno. Predsednik angleške vlade mora, ko sc sestane danes s svojima francoskima tovarišema, zavzeti čvrsto stališče nasproti vsaki nadaljni zahtevi s strani Nemčije, ker jc več kot očitno, da nadaljnjega popuščanja s strani češkoslovaške vlade ni mogoče več pričakovati. Večina listov smatra, da bosta predsednik francoske vlade Daladier in zunanji minister Bonncl ostala v Londonu vsega nekoliko ur in da se bosta še nocoj vrnila v Pariz. Iz. krogov, ki so blizu vladi, sc doznava, da je bilo nn včerajšnji seji vlade mnogo živahnih debat in da se je pokazalo po mnogih znakih, da na seji med ministri ni bilo so.glasja. Istolako se jc opazilo, da ic angleški kralj posebič izjavil, da predsednika vlade nc more sprejeti prej kakor v nedeljo zjutraj. Danes dopoldne je vladala velika delavnost v vseh ministrstvih. Posebno se je opazila velika delavno,si v vojnem ministrstvu, kjer so luči gorele vso noč. Danes dopoldne ob 10.30 so se ponovno sestali v,si člani vlade, da se nadaljujejo posvetovanja, ki so bila včeraj prekinjena. Ni izključena, da bodo v leku današnjih sej poskušali izgladiti sporne točke, ker je zelo velike važnosti, da bo imel predsednik vlade zagotovljeno podporo vseh ministrov v vladi prej, kakor sc sestane s francoskima ministroma. London. 25. septembra. A A. (Reuter.) Današnji \-Stanley Times pravi v članku o političnem položaju mod drugim, da bo po sestanku angleškega parlamenta položaj razčiščen in da bo pojasnjeno tudi to. kar je ostalo doslej ge nejasno. Omenjeni časopis tudi pravi, da Nemčija zdaj že vo da ji jo sudetsko-nemška pokrajina zagotovljena po mirni poti. Čo Nemčija no zahteva drugega kol priključitev sudetsko-nemških krajev rajhu, ne obstoji nikakšen vzrok za --•——-*" sjiopad več. Francoski komentarji Pariz, 25. septembra. AA. (Havas). Glavni smisel komentarjev današnjega jutranjega francoskega časopisja je la, da težave, ki so zdaj na-slale zaradi Hitlerjevega memoranduma, niso omajalo miru in krepke odločnosti francosko iu angleške vlade. :.Journak piše, da glede sedanjega položaja ne moro biti nesporazumov. Stvar sudetskih Nemcev jo rešena. Obstoji nada, da svet ne bo ponovno videl strahol vojne. V sedanjih trenutkih se vodi akcija za pomirjenje. Francija in Anglija sta šli v svoji pomirljivosti dalje, kakor se je prej smatralo za možno. Čehi sami, čeprav so razburjeni in vznemirjeni, kažejo voljo, da sodelujejo pri delu za rešitev Evropo. Če se nc Iii mogla preprečiti vojna, bo Francija složna in močna. .Oeuvre* v svojem uvodniku poudarja, da je Chamberlain v vsakem primeru storil veliko za ohranitev miru v toh težkih časih. Velika Bri-tanija in Francija sta vzeli stališče pazljivega čakanja. Varnostni ukrepi, ki jih je včeraj odredila francoska vlada iu ki so so izvršili v miru in redu, kažejo, s kakšno odločnostjo gleda francoski narod v oči bodočim dogodkom. »Ropublique« smatra, du jo važno, da sla Velika Britanija in Francija v sedanjem trenutku zastavili vso svojo sile, da se prepreči oborožen spopod. Vladi obeh velikih držav sla pokazali vso svojo dobro voljo in vso silo svojega duha. Malo jo podobnih naporov v svetovni zgodovini. Nemčija je tudi zavzela odločno stališče, vendar obstoji nada, da bo popustila jired modrimi sveli Velike Britanijo in Francije. Excelsior piše, da je še vedno možno nadejati se, da se bodo vlade velesil zavedale vse težo sedanjo krizo in svojo odgovornosti in da bodo rešilo civilizacijo. Ameriški petrolej za Nemčijo Neivi/ork, 25. septembra. AA. (Havas.) \New-york Times« poroča, da so včeraj začeli v melii-kanskem mestu Tumpico natovarjati dve petrolej-ski ladji s petrolejem za Nemčijo. Ta petrolej bodo izkrcali v Hamburgu. Od omenjenih dveh ladij jo ona grška, druga pa norveška. Z druge strani poročajo, da je Velika Britanija pospešila proizvodnjo petroleja in da angleška vlada v nobenem primeru no bo kupovala petroleja v Mehiki. Diplomati pri Bonnetu Pariz, 25. septembra. AA. (Havas.) Zunanji minister Bonnet je danes popoldne sprejel po vrsti najprej japonskega veleposlanika Sugimura, ameriškega poslanika Bullittu in romunskega opol-nomočenoga ministra Tecianua. Izvoz zajcev iz Vojvodine Z začetkom letošnje lovske sezone so zopet oživela vojvodinska lovišča. Napovedi za letošnjo sezono so usodne, vendar pa vojvodinsko lovsko društvo s sedežem v Novem Sadu že sedaj poziva lovce, naj bodo zmerni in razsodni ter nuj trebijo divjačino z razsodnostjo. Grozi namreč ostra zima, ki bo najbrž divjačini mnogo škodovala. Lovci naj streljajo samo odraslo divjačino, prizaneso naj pa mladičem, ki so potrebni za razmnoževanje. Vojvodina je bogata divjačine, zlasti ptic, ki jih jo za strel najmanj dvesto vrst. Poleg jitic jo mnogo zajcev in velike divjačine. Vojvodina izvaža letno 50 in še več vagonov zajcev letno, to je okoli 80.000 kosov. Mnogo izvažajo v Nemčijo, ki plačuje po 0.00—1 marko za kg zajca, tako da velja zajec okoli 39 dinarjev. Lovci snujejo zadrugo, ki bo lažje vnovčevala vojvodinsko divjačino. f Franc Dolenc Umrl je v Preddvoru nad Kranjem velcilidu-slrijec g. Franc Dolenc, posestnik v Stari Loki pri Škofji Loki. Naj v miru počival Žalujočim naše iskreno sožaljel Mariborski drobiž Maribor, 25. septembra. Slomškova, driiiba, podružnica Maribor, sporoča, da je slavnostno zborovanje v nedeljo, due 2. oklobra odloženo na nedoločen čas. Nemške marke v vrednosti, milijona din so mu zaplenili. Na meji se vrše živahne kupčije z nemškimi markami. Tihotapijo jih v našo državo in od nas zojiet nazaj čez mejo v Nemčijo. Veliko smolo je imel neki šofer iz Maribora, ki jo. skušal pretihotapiti v Nemčijo 140.000 nemških mark. Če računamo marko po kurzu 13 din, je predstavljalo to vrednost 1,820.000 din. Previdni nemški obmejni organi pa so morali menda nekaj zavohati, ker so mu avtomobil silno natančno pregledali iu so res odkrili zaklad, ki je bil skrit za žarometi. Denar so mu zaplenili, šoferja pa so lepo poslali nazaj čez mejo v našo državo. Umrl jo v Frančiškanski ulici 21 trgovec, in posestnik Loojiold Vukič. Naj počiva v miru! Kelti nogavice so danes dopoldne okrog 11 sredi nnjživahnejšega promenadnega življenja na Aleksandrovi cesli naenkrat izzvale veliko pozor nost tor se je okrog njihovega nositelja v hipu zbrala skoraj tisočglava množica, da jo je policija s težavo spravila narazen. Nesrečen nositelj noga vir. jo stal nekaj časa vos preplašen nied ljudmi, nazadnje pa mu ni preostalo drugega, kakor da jih je stekel. Orožniki, so potegnili mariborsko radovednost. Včeraj so se odpeljali mariborski orožniki z obema razbojnikoma Kodrom in Pintaričem v Kalše pri Slov. Bistrici, da sta rokovnjača na licu mo-sla opisala svoj zveiinski zločin nad posestnikom Ačkom. Oba razbojnika sta bila zelo močno ukle-njena tor skrbno zastražena. Vozili so ju z vlakom. Ko so se vračali s jiopoldanskim vlakom, se jo ob progi na vseh postajah zbiralo nenavadno veliko ljudi, da bi zasovražena zločinca videli. Največjo radovednost so pa pokazali Mariborčani. Več tisoč ljudi je bilo pred kolodvorom, ki pa niso prišli na svoj račun. Orožniki so jih ukanili ter so iz-slopili s Pintaričem in Kodrom Ze. na Teznem tor ju odpeljali s tovornim avtomobilom v zapore mariborske jetuišnice. \g Železniške nesreče na Hrvatskem V Vinkovcih je neki progovni delavec odkril v sobota zjutraj 6trašno železniško nesrečo. Spod-taknil se jc namreč ob odsekano moško glavo, poleg katere jc bila železničarska čepica. Vc6 prestrašen je obvestil o grozni najdbi kolodvorsko policijo, ki je preiskala okolico ter kmalu našla v bližini moško truplo brez glave, ki je ležala na trebuhu med železniškimi tračnicami. Truplo je imelo prekrižane roke na prsih. Policijska policija je spoznala, da gre za premišljen samomer. Po listinah je policija ugotovila, da je samomo/ilec 52 letni strojevodja Ludvik Kumar, doma iz Slovenije, dodeijen v službo v Zemun, oče treh olrok. lOimar je vozil z lokomotivo o.d Rume do Vinkovcev brez vode, s čimer je povzročil veliko škodo na kotlu, in je lokomotiva morala ostali v Vinkovcih, namesto da bi nadaljevala pot v Slavonski Brod. Kumar se jc zbal odgovornosti ter je šel raje v smrt. V soboto zjutraj se je v vasi Andrijaševci pri Vinkovcih pripetila druga huda nesreča. Pri vhodu v to vas ni železniške pregraje. Lokalni vlak, ki vozi po tej progi, je ob 6 zjutraj trčil v kmečki voz, ki je hotel čez progo. Voz je bil razbit, konj razmesarjen, najhuje pa 6ta bila ranjena 45 letni llija Mikulič in njego,va žena Ika. llija je dobil hude poškodbe na glavi in po vsem telesu. Njegovi ženi Iki so kolesa lokomotive odrezala obe roki in obe nogi ter je takoj po nesreči izdihnila, llija sam se bori s smrtjo. Srečo pa jc imela njuna 13 letna hčerka, ki je ob pravem času opazila prihod vlaka ter je nagla skočila z voza, trenutek prej, preden se je nesreča zgodila, tako da je ostala živa in nepoškodovana. V vasi Kuzminu pri Mitrovici jc tovorni avtomobil, last nekega trgovca iz Rume, povozil 15 letnega kmečkega fantiča Dragica Stanojeviča. Avtomobil je vozil slive iz Bjeline proti Rumi. Dragic pa si je hotel privoščili malo sliv ter je skočil na avtomobil, pa je padci na tla pod kolesa avtomobila. Avtomobil je zdrobi! Dragiču glavo in prsni koš, lako da je bil na mestu mrtev. Šofer nesreče sploh ni opazil ter so ga morali a nesreči obvestiti šele orožniki, ki so ga aretirali. Vendar je bil šofer takoj izpuščen, ker je bilo ugotovljeno, da nesreče ni on zakrivil. Knez Arzen zbolel Bled, 25. septembra. AA. Nj. kr. Vis. knez Arzen je nedavno zbolel v Parizu. Pri bolniku je Nj. kr. Vis. kneginja Olga. Odlikovanja Beograd, 25. septembra. AA. V imenu Nj. Vel. kralja in z ukazom kr. namestnikov je odlikovan z redom sv. Save 4. stopnje dr. Friderik Luck-tnann, odvetnik iz Ljubljane. Trboveljski slavčhi bodo nastopili v Belgradu Belgrad, 25. septembra, m. V času kongresa za zaščito otrok, ki ha v začetku oktobra v Belgradu, priredi tam koncert tudi mladinski pevski zbor trboveljskih slavčkov dne 5. oktobra pod pokroviteljstvom prosvetnega ministra Magara-ševiča. Slovesnosti v Kragujevcu Kragujevac, 25. septembra, m. V Kragujevcu so bile danes velike slovesnosti ob priliki blagoslovitve vodovodnih naprav. Slavnosti so prisostvovali zastopnik Nj. Vel. kralja brigadni general Dckaneva, zastopniki vlade, senata, skupščine, vojno-tehničnega zavoda in mestne občine. Ob tej priliki jc govorilo več govornikov, med njimi tudi projektant novega vodovoda, vseuč. profesor Milan De.sič, ki je izrekel priznanje sedanji vladi za njeno naklonjenost, da so sc dela pri vodovodu lahko končala. Po blagoslovitvi vodovodnih naprav je bila slovesnost tudi v vojno-tehničnem zavodu, v katerem je bila blagoslovljena nova valjarna, ki predstavlja drugi pomembni dogodek ne samo za Kragujevac, temveč tudi za vso državo, posebno pa za našo vojsko. Tudi te elovcnosti sa se udeležili prej navedeni zastofmiki. Prometni nezgodi oboroženi Komunistični provokaterji na delu Belgrad, 25. sept. m. S pomnoženo akcijo komunistov, ki izrabljajo sedanjo napetost v zunanjepolitičnem položaju, so bavi tudi današnja :>Sanio-uprava ter poudarja: Odkar se je položaj v Evropi poslabšal, razvijajo komunisti in ostali eks-tromlsti povečano aktivnost po vsem svetu. To se opaža tudi pri nas, kjer gotovi politični krogi v svoji kratkovidnosti zavedno ali nezavedno hodijo na roke tem ekstremistom in plačancem raznih internacional. Agenti kominterne so danes jiostali nacionalisti, aranžerji in provokaterji. To ni prav nič čudnega, ker jo Moskva danes edina presto-lica v Evropi, ki želi vojno, toda ne vojne, da bi sama v njej sodelovala, temveč vojno, pri kateri bi i mehi samo koristi. Čuden pojav jo danes v vsoh državah, da hočejo vojno samo komunisti in socialisti. To so ravno oni, ki imajo v miru v propagandi proti vojni svojo najporabnejšo parolo. Tudi jiri nas komunisti, žal sinovi naše domovino, toda ljudje, katerih vest jc otopela, fanatično izpolnjujejo naredbe iz zamejstva ter od jutra do večera na ulici, po gostilnah, po domovih javno in skrivno širijo neresnične in alarmantne vesti. : Samouprava poudarja, da se mora prebivalstvo samo braniti teh provokaterjev in vsakogar, ki raz-naša razno vznemirljive vesli, takoj prijavili oblastem. To naroča ue samo interes države, temveč tudi interes vsakega posameznika, ker imajo provokaterji samo ta cilj, da s širjenjem takšnih vesti vznemirjajo ljudstvo in ustvarjajo nezdravo |>si-hozo. Jugoslavija je ena od redkih evro|iskih držav, ki mirno gloda na dogodke. Mi sami dobro vemo, kako neprijatelji naše države želijo, da bi se tudi jiri nas ustvaril ugoden teren za kako nepremišljeno akcijo. Jugoslavija je urejena država, v kateri vlada red in v kateri so red mora spoštovali. Zato mora vsak, ki bi zavedno ali nezavedno kršil red in zakone, izkusili kazen. Ne bomo dovolili, da bi v naši državi nemoteno in nekaznovano rili in hujskali mračni in destruktivni elementi. Tega noče vos nag narod, ki enodušno želi mir. Ljubljana, 25. septembra. Posestnik Janez Ropar s Črnuč se je danes popoldne po opravkih poljal z motornim kolesom v Kamnik. Za n ji ni je privozil avtomobil, ki se je zadel ob motorno kolo, tako da ga jc potegnil s seboj in ga nekoliko metrov vlekel. Janez Ropar je padel s kolesa in se močno poškodoval. Pripeljali so ga i rešilnim vozom v ljubljansko bolnišnico. Proli večeru pa se je delavka Marija Knaflič iz Kožarjev s svojim, pred kratkim iaipljenim. kolesom peljala v cerkev na Dobrovo. Ker še ni znala dobro voziti, se je zaletela v zid in padla tor dobila notranje poškodbe. Tudi njo so z rešilnim avtomobilom prepeljali v bolnišnico. Žep ar v smrtni nevarnosti Na sejmu v Mitrovici so opazili kmetje, da se znani sejmski žepar Marko Martinovič preveč sumljivo smttče okoli kmeta Save Mišiča iz Višnjičeva in da mu hoče ukrasti listnico. Kmetje so takoj sneli ročice z voza, drugi so pograbili drugo orodje tor planili na Martinoviča ter ga pričeli neusmiljeno pretepati. Nedvomno bi ga pobili do smrti, če ne bi priskočili orožniki ler iztrgali žeparja razburjeni množici iz rok. Mišič jo pri zaslišanju trdil, da mu je Martinovič ukradel 7000 din, pri Marlinoviču pa so našli 12.500 din, toda Martinovič trdi, da je ves ta denar njegov. Zato so orožniki aretirali še, Mišiča. Zdi se, da je bil Mišic sam v zvezi z žeparjem in da je hotel torej žepar okrasti žeparja. Kako cigani goljufajo kmete Na sodišču v Mitrovici je bila te dni zanimiva obravnava, ki je pokazala veliko praznoverje tamkajšnjih kmetov. Dve ciganki in priležnik ene izmed njiju iz Šida so loto dui goljufali kmetico Marijo Torina iz Šida ler jo strašili z vilenjaki. Nekoč so ji obljubili poldrug milijon dinarjev, čo jim da 300 din. Dali so ji vrečo z denarjem ter ji zagrozili, da ne sme odkloniti to vreče, 6icer bo 99 vilenjakov pokazllo in ohromilo njene otroke, njenega sina učitelja pa bo oslepilo. Marija Tornia je cigankam |iogoslo dajala denar, perilo in živež. Ciganki pa sla obljubili, da bosla molili 99 dni, da bosta pomirili 99 vilenjakov. Skupno sta ciganki izvabili od Marije uad 7000 din tor blaga v vrednosti nad 2000 din. Končno se je Mariji vendarle zdelo vse skupaj sumljivo ter se je obrnila na grško-katollškega župnika v šidu in ga vprašala, če obstojajo viienjaki. Župnik je seveda odgovoril, da takih duhov ni, tor ji jo svetoval, naj se obrne na orožnike. Sodišče jo obe ciganki obsodilo, vsako na 5 mesecev zapora in na dve leti izgube državljanskih pravic. Primorske vesti Goriški: Batujshi gospod 0 človeku, ki je ves zrastel z vipavsko zemljo in ljudmi pod Čnvnoin, o možu, s katerim je zraslla zemlja in ljudje ob Vipavi, o svetniku, ki se jo v svojem vročem temperamentu kot Jakob dan za dnem boril z Bogom, bom zapisal par spominov. Visok, nu plečih upognjen ,suh do zadnjih lel kakor vipavski hrasti, ki kljubujejo burji. Viharen, nagel in navidez mrzel ko veter izpod Kuc-Ija, v resnici pa poln sonca, dobroto in milobe kakor jagode v pluntah. Tak je hil na zunaj gospod Nace Leban. Živa zgodovina in očila priča našega trpljenja na Goriškem. Advenlni Janez Krslnik, ki je šibal na desno in na levo, pa jo še s šibo kazal na upapolno prihodnjost, ker je tako globoko doživljal in umeval preteklost. Poznal je slovenske kneze v Gorici: Missia, Jordana, Sedeja; drugoval je na Gradišču s pesnikom Simonom Gregorčičem in bil njegov najboljši apologet. Mlajši generaciji je bil stric in njegov obzidani farovž v Bulujah je bil vsem gostoljubna Botanija, kjer so poleg telesne hrane našli uteho, razumevanje in pobudo v najtežjih dueli naši prosvetni delavci na Goriškem. Kar jo bilo dobrega, jo zasadil na batujska tla: Grlo iu Bogomile, Marijine družbo in bratovščine, prosvetno društvo in petje. Njegovo župnišče je bilo majhen konservatorij, kjer jo teden za tednom učii petje, mahal z velikimi, dolgimi rokami in štel takt tako na glas, da si ga slišal daleč po vasi. V njegovih sobah so stale grmade knjig, po mizah iu predalih si našel vse naše časopise od prekmurskih Novin : do Glasnika , od v.Bo-goljuba . /Lučke do './Slovenca., Goriške straže:-, -Našega čolniča , /Vigredi — kdo bi jih znal našteti! Vsak šo tako skromni listič je negoval, nešteotkrat moledoval za posamezne številke; nikdar mu ni bilo mar denarja, če je šlo za slo-v ko besedo, ali za slovensko pesem. Po veži j ji Iv.-'liku so visele slike našega dela in sam jo obešal foi' t"ije mož in slik iz slovensko zgodovine. Pod streho si je napravil knjigoveznico, in v dolgem predp isniku, z naočniki na suhem nosu negoval vsako knjigo, ker so bile vse njegove ljubljenke poleg cvetlic v gredicah in cvel-ličnjaku, kjer jo molil, debatiral, premišljeval in sestavljal pridige in govore. Pridigal je po domače, preprosto, večkrat ognjevito in svaril dobre Batujce ludi pred napakami, ki jih niso imeli. Nad štirideset let je živel med Batujci, vsakega otroka je poznal, za vsako hišo se je zanimal, za vsak grm je vedel in zlasti za trlo. grozdje in vino, lii je kipelo v njegovi kleti. Za časi mu ni bilo in nahrulil te io, če si ga imenoval konzislorialni svetnik. Hotel je biti le oče, župnik, zalo jc trpko doživljal zgodbo o Plcbanusu in Štefanu Čedermacu. Nisem v življenju šo srečal duhovnika, ki bi tako skrbno ljubil našo besedo, zanjo trepetal, trpel in upal. Pred letom je prišel v Ljubljano z dolgo, črno pelerino. Vse mu jo bilo novo, za vso se je zanimal, vse bi rad obiskal — lc enega ni našel: ljubezni in uinevanja za te prelepe kraje — vsaj pri vseh no! S to bolestjo je odhajal nazaj na Goriško, kjer jo več ljubezni in več uinevanja kljub meji in britkostim, ki so za njo. Včeraj popoldne so pokopali gospoda Načeta na batujskem pokopališču pod dvema velikima cipresama. Iz cerkve, ki jo je prenovil, se je vil dolg, črn sprevod mimo vinogradov, kjer zori temnordeče grozdje. Sobratje, ki so ga cenili, so v grenkih mislih stopali pred krsto in mu peli zadnjo pesem. Za krsto pa jc jokalo nebroj ljudi. Kako ležko je bilo gospodu Lojzetu iz Crnič, ko je vrgel zemljo na soseda, ki mu je bil brat in kako hudo je nam vsem, ki nam je bil stric, oče in vodnik. Gospod Nace! Rajnega Lojzeta Bratuža pozdravi, kneza Sedeja obišči in Simonu Gregorčiču povej, da je bil prerok naših lepili krajev, lor da le njegove prerokbe zore ... Nam pa odpusti, da ti nismo napisali posmrtnicc, kakršno si zaslužil! Židje v Trstu ?.Popolo di Triosle jo objavil zanimiv članek o Židih v Trstu, v katerem piše med drugim: Ce napravimo kratek sprehod po ozemlju, naletimo povsod na absolutno prevladovanje židovskega elementa. Žid od očelove strani jo bil odstopivši tržaški župan Salem, ki ima za ženo dunajsko Židinjo. Žid jo podpredsednik pokrajinskega svola korporacij Segre, Žid jo rektor univerze Udina in velik del akademskega senata profesorjev, Žida sta tudi oba podpredsednika Združenih jadranskih ladjedelnic Modiano in Serge, predsednik pa poslanec. Giunta, žid jo tudi svetovalec lo družbe Sa-cerdoti. Najbolj razširjeni tržaški list Piccolo jc bil do nedavnega v židovskih rokah (Mayer). Zidjo so ravnatelji bank Cooperutive (Cohon), Nazionalo dol Lavoro (Pollak) in Uiuliauu (Gattegno), dalje pooblaščeni član načelstva banke Tricstina di Cre-dito o Risparmio (Matatia) in nekateri načelniki Casse di Risparmio Triestiue. Žid jo glavni zdravnik Tržaškega Lloyda Castiglioni, univerzitetni profesor, ki ui vpisan v fašistični stranki in je splošno znan kot protifašist. Banca di Roma daje svojo pravno zastopstvo židovskim odvetnikom, od katerih nekateri sploh niso vpisani v fašistični stranki in veljajo zu proti-fašiste. Židje so tudi odvetniki bank Coinmerciale Italiana, Triestina in Združenih jadranskih ladjedelnic. Celo Banca d'ltatia in I. R. I. se dasta zastopati po židovskih odvetnikih. Splošno znano je, da so predsedniki in tri četrtino načelnikov družb Assicurazioni Generali in Riunione Adriatica židje. Židovsko skupino v Trstu tvorijo vsi tisti (in teh je ogromna večina), ki so se priselili v Trst pred eno ali največ dvema generacijama iz nemških dežel, iz Poljske, Ogrske in od drugod. O tem pričajo njihovi eksotični priimki, ki so jih spričo površnega in lahkega pristanka oblasti v veliko primerili znali poitalijančiti, pri čemer so si često-krat prilastili slavna imena italijanskih in katoliških družin. Sem spadajo Arnsteini, Goldscliieni (sedaj Orefici), Goldbergerji (sedaj Montuori), Kohnerji, Luftschdtzi (sedaj Ludovisi), NVoistsi (sedaj Albuni), llechli, Krebsi (seduj Crespi), Ster-nergi (sedaj Monlnldi), Klugmaiini, VVindspnchi (sedaj Vinsi), Taussigi (sedaj Tassi), LOvventhali (sedaj Lovonati), Schvvefelbergi (sedaj Sulfina), Prochaska, Tolmeinerji (sedaj Toloniei), Blnu (sedaj Bellaudi), Schonsteini (sedaj Bolsasso) itd. Vsi ti Židje so sedaj pod krinko Italijanov izdajajo za fašiste in domoljube najčistejše vode, medtem ko so v svojem srcu vedno ostali Nemci, Poljaki ali Madžari, predvsem pa židje. Končno ugotavlja člankar, da je v Trstu na državnih šolali najmanj 50 židovskih učiloljev in najmanj 500 židovskih šolskih otrok. Denarni zavodi v Julijski krajini Inšpektorat za zaščito vlog v Rimu je izdal pregled zavodov dne 30. junija 1038. Ob koncu junija 1038 je poslovalo samo šo 95 denarnih zavodov. Od začetka 1937 do sredine 1938 je 23 zavodov proglasilo likvidacijo, tuko da jo sedaj 107 denarnih zavodov v likvidaciji. Stanje po pokrajinah je naslednje: Konec 1930 je poslovalo v goriški pokrajini 43 denarnih zavodov. Od tistega časa dalje pa jih jo 8 slopilo v likvidacijo, in sicer slovenski zavodi v Borjuni, Kobaridu, Komnu, Dornbergu, Štanjelu, Hudajužni ler furlanska zavoda v Gradiški m Marjanu. Sedaj posluje v tej pokrajini samo 35 zavodov, 39 pu jih je v likvidaciji. Tudi v tržaški pokrajini se jo v omenjenem roku povečalo število zavodov v likvidaciji, in sicer za 4 od 7 na 11. Dva izmed toli sta slovenska, v Sv. Križu pri Trstu in v Skednju, eden furlanski (v Gradežu) in eden italijanski (Banca Giuliana v Trstu) Celotno posluje sedaj v tržaški pokrajini samo 29 denarnih zavodov. Posebno veliko je število zavodov v likvidaciji v puljski pokrajini. Od konca 1930 do 30. junija 1938 se je povečalo za 5, od 37 na 42. Napovedali so likvidacijo denarni zavodi v Malem Lošinju (dva), Rovinju, Sv. Nedelji in Vižinadi. V tej pokrajini posluje samo 25 denarnih zavodov. V reški pokrajini jo bilo 31. decembra 1936 še deset denarnih zavodov, danes jih jo samo šest. Štirje so namreč medtem stopili v likvidacijo, in sicer trije na sami Reki (Banco operaio, Cassa Centrale in Sov. An. Quarnoro) in Ljudska posojilnica v Knožaku. Celotno število zavodov v likvidaciji je 14. V zadrski pokrajini poslujejo danes samo šo štirje denarni zavodi, dva zavoda pa sla v likvidaciji. Celotni pregled za Julijsko Krajino in zadrsko pokrajino je tale: 30. decembra 1936 je poslovalo še 200 denarnih zavodov, 130 jih je bilo v likvidaciji. Do konca junija 1938 je napovedalo likvidacijo nadaljnjih 37 zavodov, tako da posluje sedaj še 163 zavodov, število zavodov v likvidaciji pa je poskočilo na 170. Drobne vesti Pokrajinska, zveza fašistične stranke v Gorici, je pričela izdajati nov list pod imenom Voco fa-scista- . Lisi je ustanovljen predvsem za propagando in namenjen vsem fašističnim organizacijam v pokrajini. V zvezi z gradnjo istrskega vodovoda, so pričeli tudi regulirati reko Mirno. Da bodo sedanjo slrugo lažje popravili in ulrdili, so speljali vso vodo v nekdanjo opuščeno strugo. Po teli delili so bodo lolili izsuševanja vsega močvirja ob reki. Konj je ugrizni/ /vona Dodiča, starega 30 lel, iz Novega grada v Istri. Nesreča. 80lului zidar Ivan Brenčič iz Skednja je padel z zidarskega odra, ker mu je nenadoma poslalo slabo. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer so ugotovili, du ima počeno lobanjo. Kmalu nuto je ponesrečenec umrl. Koroške novice Starši bivših gojencev celovškega Marijtniišča so dobili le dni okrožnico ravnateljstva celovške gimnazije, v kateri se pravi med drugim: Kol odgovornega hranitelja bivšega —- in verjetno tudi v šolskem lotu 1938-39 študirajočega — niurija-nišč.nika vas posebej opozarjamo nn naslednje določbe odloka deželnega šolskega sveta zu Koroško od 15. septembra: 1. Konfesionnlne šole (kol n. pr. gimnazija v št. Pavlu v Lubudski dolini) nimajo javnostim pravice in ne morejo izstavljati veljavnih spričeval; učenci teh šol tudi kot privatniki uo morejo polagati izpitov ali dokončati študij. — 2. Učenci konfesionnlnili šol ne smejo biti sprejeti v Hitlerjevo mladino. — 3. V narodnosucialistiini drvar,i s položajem javnega nustavljenca ni združljivo, dn lii se njegovi otroci aH varovanci vzgajali i ii poučevali v konfesionnlnili šolali. — Kakor smo žc poročali, je bilo v letošnjih počitnicah celovško Marijanišče ukinjeno in začasno spremenjeno v kasarno. V Marijunišču je bilo približno 70 slovenskih gimnazijcev. Celovška realka in realna gimnazija liosla z novim šolskim teloni poslali nadšoli (Oberschule) za fante. Nudšolu za deklela Ito nastanjena v poslopju uršulink. Dijaško semenišče Marijunišču so jo presolilo v šl. Pavel, kjer bo dosedanja samostanska šola obstojola naprej kot zasebna šola. Ker ji vlada ni priznala pravice javnosti, bodo dijaki, ki bodo boleli doseči priznanje svojih izpitov, morali izpito ponavljali pred profesorji državne gimnazije, Celovška klasična gimnazija bo, čo bo dovolj učencev, obstojala naprej. V višjih razredih bo angleščina obvezen predmet, medtem ko se bo v tako imenovanih nadšohih poučevala angleščina žo s prvini lotom. Realna gimnazija v Beljaku se bo preuredila v nadšolo zn fante in druga za deklela. šolsko leto se začne Ii. oktobra. Na vseli ljudskih, glavnih in srednjih šolali se bo začel redni pouk 3. oktobra. Prav tako tudi na učiteljišču. Vpisovanje v šole jo delno že končano, ker bi se prav za prav moral pouk začeti žo sredi oktobra, pa je bil začetek šole preložen na 3. oktober. /'oljsko delo ob nedeljah. Te dni so izdale koroške oblasti odlok, da so mora poljsko delo opravljati tudi ob nedeljah, lako da bi bila s 1. oktobrom dola na polju v glavnem končana in letošnji pridelek brez izjeme že pod streho. — Med kmečkim prebivalstvom la odlok ni naletel na preveliko odobravanje. Carinske ovire med bivšo Avstrijo in Nemčijo bodo odstranjene s I. oktobrom. Ta dan so bo gospodarstvo obeli delov države povezalo v eno samo celoto, pri čemer bosta imela korist predvsem avstrijsko kmetijstvo in trgovina. Dukiade za otroke. Iz okrajev Celovec, Veli-kovec in šl. Vid jc bilo vloženih 4000 prošenj za Rosctlie! Rosalic! Hosalie J Kino Malicat slalne podpore,, 3500 prošenj pa /.u enkratno podporo za otroke. Imenovani okraji imajo okrog 200.000 prebivalcev in prekaša število prošenj vse ostalo kraje države. Doslej jo bilo rešenih 1300 prošenj, ostale bodo rešene, kakor upajo, še v toku togo lota. Poročna posojila. Kdor hoče dohiti poročno posojilo, mora izpolnili pel glavnih pogojev: Prosilci morajo biti nemški državljani, arijskoga po-koljenja, v političnem oziru neoporečni, njihova poroko mora razbremenjevali delovni trg, prod poroko zaposlena /ena mora svojo službo po možnosti opustili. Ic celovškega, velikovškega in šenlvidskega okraja je bilo vloženih 400 prošenj za poročno posojilo. Od teh jo že rešenih 200. Poročno posojilo se odplačuje po I','lunatov 40—50". 1'etzlavovih portretnih objektivov 20—30°, unastigmutov 00—70". Ekslremno majhen slikovni kot imajo teleobjektivi. ekstrcnino velik jia širokokotni objektivi. Zarodi obsežnega slikovnega kola so ti objektivi posebno primerni za snemanje arhitektur in notranjščin, ki jih z navadnimi objektivi no moremo obvladali. Značilna za objektive te vrste jo njihova konstrukcija, ki jo zelo kratka in stisnjena, mnogo krajša, kakor navadnih objektivov. Z obsegom uporabnega slikovnega polju jc določen format negativa, ki ga objektiv določene goriščnice izriše ostro in brez vinjetirunjn. Vanj jo mogoče začrtati format negativa v najrazličnejših oblikah: ozek ali širok počezni in pokončni ali po kvadriitični formul. Pri dobro korigiranih objektivih jeo bseg uporabnega slikovnega polja lako velik, da zadostuje že goriščnica, ki jo približno tuko veliko, kakor prekotuica negativa. Lahko pa jo goriščnica ludi daljša ali krajša. Če je daljša, upodablja v večjem merilu, loda z manjšim slikovnim kotom. Če je uporabno slikovno polje zu določen format negativa premajhno, potem negativ pri snemanju vinjetirn: vogali slike so nn pozilivu temnejši kiikoi sredina slike in pogosto tudi brc/, risbe. Podobne pojave opažamo pri kamerah, ki so opremljene /. negativi .s skopo odmerjenim uporabnini slikovnim poljem. Če pri snemanju s takšnimi kamerami premaknemo objektiv navzgor, navzdol ali pu na stran — kur jo večkrat potrebno pri .snemanju arhitektur itd. —, opazimo prav loko. du objektiv nekoliko vinjotira in da snema brez le napake samo takrat, kadar stoji optična os objektivu vsaj približno točno v sredini negativa. Pri nakupu kamor je zaradi tega dobro paziti, ali jo kamera brez lo napake ali 110. Na oko je to pruv ložko določili. Nnjsigurnejši je ločen preizkus. Vi-njetiranje opažamo večkrat tudi pri izdelkih prav znamenitih loran — dokaz, da ronoiiiirniin znamka nikakor no pomenjo popolne garancijo 7.0 brezhibno funkcioniranje aparaturo. Povprečno amatersko kamero so opremljeno po večini •/. objektivi, ki imajo slikovni kot 60—70". Razliko v perspektivi pri snemanju z objektivi različnih slikovnih kolov ni nobene, čo fotografiramo z isto snemalne lučke. Ce iz slike, upodobljene z objkteviino, ki ima velik slikovni kot, izrežemo sredino in jo primerno povečamo, so per-spektivično popolnoma krije s posnetkom, ki smo go napravili z objektivom z majhnim slikovnim kotom. Le pri izrazito širokokolnih objektivih opažamo nekoliko neobičajno perspektivo. Daljše osvetlitve so mogoče tudi i/, roke brez stojalu, ki ga le neradi jemljemo s seboj 1111 potovanja in izlete. Marsikdo pozablja namreč, du jo skoraj večina modernih kamer opremljenih s snmoprožili, kdor pa so lega zaveda, uporablja samoprožilo največkrat le za ovekovečenjo svoje osebnosti in kvari slike lepili pokrajin s ponesrečeno jiostavljeno staliižo. Čo ugotovimo, da jo vzrok zmujnnih posnetkov večinoma neroden pritisk nu prožilo pri osvetlitvi, potem že vemo, kaj moramo napraviti, da se temu izognemo: poimigoti nam mora samoprožilo! Avtomatično prožilo naj osvetli uameslo nas! Mod brnenjem prožila se postavimo 1111 nogo, držimo aparat trdno v rokah iu neposredno pred izprožo-njetu zadržimo dihanje. Tako osvetlimo lahko iz proste roke pol sekunde in tudi več. no da bi posnetek zmajali. Zamrenjeni negativi so strah amaterjev. Gotovo: če jo mrena gosta, skoraj ne|)rodiina, poleni jo najbolje, do uničimo 110-goiiv mehaničnim ali kemičnim polom s primernim oslabljevalceni. Nekaj drugega jo 7, lahno zamre-iijenimi negativi. Nr samo dn zaradi lahno mreno ne trpi kvaliteta sliko, temveč ustvarja celo ugodnejšo pogoje za povečavonjp in kopiranje, zlasli za kopiranje šibkih sončnih partij negativa. Izkušeni fotografi imajo rajši nekoliko zamrenjen, kakor popolnoma nezanirenjen negativ. Takšno šibka mrena je namreč dokaz, da jo negaliv razvit pravilno in da leži risba v senčnih dolih negativa v ravnem delu gradacijsko krivulje. Res jo po tudi to, do jo od takšne koristne mrene pn do goste iu škodljive prav kratek korak! Preveč dobroto pa tudi v tem primeru ne koristi! Nedeljski šport Potiska :Jugoslavija 4:4 (2 :1) Varšava, 25. septembra, m. Na stadionu Legije v \ arsavi je bila danes popoldne z zamudo 16 minut prijateljska mednarodna tekma med našo in poljsko drž. reprezentanco za pokal Nj. Vel. kralja Petra II. To je bila druga tekma za ta pokal. Prva sc je lansko leto končala v Belgradu z rezultatom 9:3 za Jugoslavijo. Današnja tekma se je končala neodločeno s 4:4 (2:1). Poljsko moštvo je bilo sestavljeno takole: Matejski, Štepanjak, Gura, Stalecki, Piez II., Zitko, Picz I„ Piontek, Karbaš (Wostan), Wilimowski, Wo-darž. — Jugoslavijo pa so zastopali: Glaser. Hiigl, Matošič, Lechner, .lazbinšek, Kokotovič, Šipoš, Lešnik, Wolll, Antolkovič, Velker. — Sodnik Elkling iz Švedske Za tekmo je vladalo ogromno zanimanje. 35 000 gledalcev je temperamentno prisostvovalo igri. Naše moštvo, ki ie nastopilo v pomlajeni postavi z novima gralcenia W6lflom in Velkerjem v napadu, je danes dokazalo izvrstno igro. Naš napad je bil danes proti pričakovanju res najboljši del moštva, medtem ko je obramba, ki je sicer bila do danes najboljši del mo-">tva, igrala sicer dobro, toda delala je za momente male napake, katere so izkoristili Poljaki in na ta lačin nepričakovano zabili gole, katerih se nihče ni ladejal. V prvem polčasu so bili Poljaki v lahni premoči, naša obramba, zlasti naši krilni halfi so v lem jelu igre bili precej defenzivni, tako da ni bilo prave '.veze med napadom in obrambo. V drugem delu igre sc je ta vrzel spopolnila in do 30. minute drugega polčasa je naše moštvo izvedlo pravo ekshibici:sko igro ler s stalnimi naoadi ogrožalo vrata Poljakov. Glede igre bi morali danes zmagati naši s par goli razlike. Imeli so vse možnosti razen sreče, ki je bila danes popolnoma na strani Poljakov. Poljaki so v tehničnem pogledu zaostajali za našim moštvom. Bili so edino v borbenosti malo boljši od naših. Sodnik Ekling je sodil zelo slabo, in to na škodo naše reprezentance. Kratek potek: Že v tretji minuti so naši imeli Trst, 24. septembra Danes bi sc moralo vršiti revanžno tekmovanje med reprezentancama Italije in Jugoslavije, vendar se tekma po krivdi Italije ni vršila. Tržaško občinstvo jc športno, posebno za plavanje odlično vzgojeno, toda danes ni bilo niti desetino onih, ki so tako navdušeno pozdravljali uspehe plavačev liginih klubov. Italijanska zveza se tokrat ni izkazala športno, marveč je zopet dala povoda razburjenju športnega občinstva, /uradi bolezni Senioriju, Costatija in Coca, je italijanska plavalna zveza odpovedala meddržavni moški dvoboj in predlagala, naj sc vrši v okvirju prvotnega tekmovanja edipo le vvater-polo in skoki, na kar vodja jugoslovanske ekipe g. Macanovič ni mogel pristati, tako da so se končno z.edi-nili na medmestno srečanje (Dubrovnik. Split. Sušak, Ljubljana) in »okrnjena Italija«, in sicer brez vsakih — occn. S četrturno zamudo sta vkorakali jugoslovanska in italijanska reprezentanca, ki jih je občinstvo navdušeno pozdravilo. Naša reprezentanca je izročila italijanski okusno darilo — pirotski čilim. Prva točka današn jega dne jc bila 1500 m prosto. Za Italijo: Oguio, Scipica. za Jugoslavijo: Žižek (Dubrovnik). Balla (Vojvodina), Mini (Sušak), in Baica (Dubrovnik). Takoj v začetku je potegnil mladi Žižek, kateremu se pozna odlična forma in dispozicija. Prvih 100 metrov jc preplaval v času 1.9,3; 200 m 2.2?: 400 m 5.7,8: 800 m 10.32. Na 800m je žc vodil zn 50 ni pred Ballo: 1000 m je preplaval v času 13.14.8. v novem rekordnem času. Žižek jc. na 1450 istočasno obrnil s Scipico. katerega jc pustil za seboj 100 m! V krasnem finisu je kot prvi prispel na cilj v odličnem rekordnem času 19:48,9. 2. Baica (D) 21:5.7: 5. Balla (Voj.) 21:8.4: 4. Scipica (It.) 21:25,5: 5. Ognio (It.) 21:56,7: 6. Mini (S) 22:6,1. 100 m prosto: Za Jugoslavi jo Staknla D., Defilips, Putočnjuk. Kurtini (Sušak), zn Italijo: Liz.nrdi. Lucianin. Vittnri. 1. štek u lii (D) 1.01,5: 2. Lisnrdi (It.) 1.02,5; 5. Luciani (It.) 1.02.7; 4. Vittori (It) 1.05; 5. Dc- Plavalne tekme srednješolcev Ljubljana, 25. septembra. Danes popoldne so bile na kopališču SK Ilirije plavalne tekme srednješolcev za prvenstvo ljubljanskih srednjih šol. Zanimanje za te tekme je bilo srednje, pač pa je bila udeležba dijakov dokaj zadovoljiva, 'ludi rezultati so pokazali, dn imamo v naših srednješolcih nekaj talentov zn plavalni šport, ki bodo nekoč še oblekli državni ures, če bodo pravilno gojili plavalni šport. Zmagala je lil. državna realna gimnazija, ki ima — kakor izgleda — največ in najboljše športnike med vsemi srednjimi šolami v Ljubljani. Doseženi so bili ti-le rezultati: 50 ni prosto, moški (nastopilo je 17 tekmovalcev): 1. Peslevšek, III. drž. gimn. 29.1; 2. friedrich, I. drž. gimn., 30; 3. Vodopivec, L drž. gimn., 30.1; 4. Loser, klas. gimn., 30.9; 5. Herzog, 111. drž. gimn., 31.1; 0. Gjud, L drž. gimn., 21.8. Točke: L drž. ginui. 14; III. drž. gimn. 15; klasična 3. 100 m prsno, ženske: I. VVerner, ženska mest. šola, 1:38; 2. Kilipič, II. drž. gimn., 1:51.2; 3. liiilej, žen. mestna š., 2:00.4: 4. Zaletel, žen. mest. š., 2:05; 5. Osojnik, žeti. mest. š., 2:21.8; G. De Pnulis. žen. mest. š., 2:25. Točke: Ženska mestna 24. II. državna 8. 100 m prsno, moški (10 tekmovalcev): 1. Binder. III. drž.. 1:25.4; 2. Biher. L drž., 1:29.4; 3. lvabič. klasična. 1:32.9; 4. Lasič, III. drž., 1:35.1; 5. Hofman, L drž., 1:37.2; 6. Kerševan, III. drž., 1:41.3. Točke: I. drž. 24. III. drž. 32, klasična 8. 10(1 m hrbtno, moški: 1. Perteršek, III. drž., 1:21.9; 2. Bohinjc, I. drž., 1:31.1: 3. Grašek, klasična 1:32; 4.Tiran, 111. drž., 1:33.0; 5. Vodopivec. L drž., 1:37.1. Točke: I. drž. 34, III. drž. 48, klasična 13. 50 m prosto, ženske: I. Fine. II. drž. 53.8: 2. VVcrncr, ženska mestna 45.8: 5. Vidmar, ž.eti- šanso za gol, toda Velker jc streljal poleg prečke. V 6. minuti so Poljaki zastreljali lepo šanso, zatem pa spet naši v 12. minuti. V 16. minuti so Poliaki z nenadnim prodorom preko desnega krila zabili po svojem igralcu Karbašu prvi gol zaradi napake naših branilcev. Karbaš je bil ranjen in ga jc zato nadomeščal Wostan. Štiri minute kasneje Wi!imowski zaradi kiksa strelja iz bližine in poveča rezultat na 2:0. Naši odgovarjajo ostro, toda nimajo sreče. Vse žoge gredo bodisi v prečko, bodisi poleg. V 30 minuti Lešnik ostro prodre, strelja in zabije gol, toda sodciik ga ne prizna, češ da je bil ofsidc, ki ga je pa samo on videl Vendar so naši pred koncem prvega polčasa z lepim golem Welgla zmanjšali rezultat na 2:1. V drugem polčasu so naši takoj izpočetka izvrstno pričeli in že v sedmi minuti je Kokotovič iz enajst-cmetrovke, katero je sodnik dosodil zaradi ostrega faula nad Velkerjem, izenačil. Sledilo je bombardiranje poljskih vrat, toda vratar ima neverjetno srečo. V 15. minuti je desna zveza Piontek nenadoma prodrl, ko se naši branilci sploh niso nadejali napada in dosegel ponovno vodstvo za Poljake 3 :2. Naši ostro reagirajo in v 17. minuti Wolfl prodre vso obrambo, tolče na gol, branilec v zadnjem momentu odbija, W61fl sprejme in neubranljivo vrača ter izenači na 3 :3. Sledi cela serija naših napadov, ki so se končali v 26. minuti s četrtim golom, katerega je zabil izvrstni VVolfl. Zatem so naši nenadoma popustili, sigurni svoje zmage, kar so zopet izkoristili Poljaki ter z nenadnim prodorom preko desne strani v 40. minuti zopet zaradi nesporazuma naših branilcev izenačili ter postavili končni rezultat 4 : 4. Naša reprezentanca, ki je potovala v Varšavo čez Madžarsko in Češkoslovaško, se je nocoj zaradi dogodkov na Češkoslovaškem vrnila čez Romunijo v domovino. Belgrad, 25. sept. m. Kombinirano moštvo Jugoslavije in BSK-Kispest 3 : 2, filipis (S) 1.04,1: 6. Potočnjak (S) 1.04,2; 7. Kurtini (S) 1.04,9. 200 m prsno: Na tej progi je dominiral fnnti iz Kamnika, naš Cerer, ki jc knkor Žižek plnvnl mnogo pred ostalimi: I. Ccrcr (Lj) 2.5J.5: 2. Grkinič (S) 2.57,7; 5. Bertteti (I.) 5.01.2; 4. Graziani (It.) 5.01,6: 5. Kon (S) 3.01.9. V naslednji točki so sc vršili skoki iz 5 m deske. Skakali so zn Italijo: Foskini, Nikastro, zn Jugoslnvijo Ziherl, Keržan, Pribovšek. Danes so sc vršili obvezni skoki, poljubni pa sc nadaljujejo jutri zvečer. — V obveznih skokih vodi Ziherl. Kot zaključek prvega večera sc jc vršila vvater-polo tekma med reprezentanco Italije in Sušakom. Zn to tekmo jc bil poklican dunajski sodnik g. Pattrezi. Viktorija jc nastopila v postavi: Mihovilb-\ ie. Polič. Matkovič, Grkini, Marčcta, Kurtini. Polič. Italija: Dc Angeli, Burgatelle, Vallc, Mujoni, Ruspini, Aguio, Goggioli. V začetku stu obe moštvi igrali dokaj ležerno in slabo podajali. Po drugi minuti jn krasno streljal Polič in — zamajala sc je mreža. Viktorija jc igrala nad vse požrtvovalno. Imela jc dovolj prilik, toda malo sreče. Po napaki Marčcta so Italijani po Raspiniju izenačili. Polčns 1:1. V drugem polčasu so Italijani močno pritisnili in dali v pol min. drugi gol, Takoj nato dobi Polič lepo na roko in že jc žoga v mreži. Viktorija igra odlično: polivale vredna sta posebno Grkinič in Polič, ki je dal šc tretji gol. Igra je proti koncu postajala vse živahnejša in po Poliču jc padci še 4. gol. Tekma jc končala z rezultatom 4:5 z.a Viktorijo. Po vvater-polu jc sledila šc štafeta 4 krat 100 m prosto. Jugoslavija je postavila tri štafete, Italija pa eno, v postavi: Luciani, Vittori, Gambeta, Lizardi. 1. Italija 4.11,5. 2. Jugoslavija I. Defilipis, Zižck, Ciganovič, Št u k lila — 4.17.2. 5. Jugoslavija III. Curtini, Potočnjak, Marčcta, Ccrcr — 4.25.4. 4. Jugoslavija II. Baica, Balla, Stručcj, Mini — 4.29,1. skn mestna 45.7; 4. Bczjak, ženska mestna 48.6: 5. Filipič, II. dr., 1:11.9.' Točke: ženska mestna 40, II. drž. 25. 100 m prosto, moški (8 tekmovalcev): t. Pclhnr, I. drž. in Iludnik lil. drž. 1:10.2 (mrtvi tek); 2. llerzog III. drž. 1:15.4; 5. Lavrenčič, III. drž. 1:20.3; 4. Jovnnovič, 1. drž. 1:20.6; 5. Andoljšck, L drž. 1:26. Točke: I. drž. 47.5, III. drž. 66.5, klasična 13. 4 krat 50 m, prosto, ženske: 1. Ženska mestna (v postavi: Znletcl, Bczjnk, Brilej, Vidmar) 5:21. Plavala je samo ena štafeta. Točke: Ženska mestna: 66, II. drž. 25. 3 krat 10« m mešano, moški: t. III. držav, na (Pestevšek, Binder, Iludnik) 4:07.9: 2. Klasična (Grašek, Babic, Locscr) 4:19.8; 5. I. drž. t (Bohinjc. Biber, Gjud) 4:26.6: 4. III. drž. 2 (Tiran, Lusič, Herzog) 4:50.5; 5. L drž. 2 (Bun-da, Hofman, Andolšek) 4:46.7. Točke: I. drž. 61.5, 111. drž. 98.5, klas. 29. 4 krat 5(1 m prosto, moški: I. I. državna I (Pellian, Jamar, Vodopivec, Fridrich) 2:05.1; 2. III. državna (Hodalič, Iludnik, Herzog, Pestevšek) 2:11.8; 3. III. državna 2 (Suly, Grobov-šek. Juger. Lavrenčič) 2:19.5; 4. klasična (Grašek, Ilabič, Killcr, Locscr) 2:21.5; 5. I. državna 2 (Juvanovič, Vugu, Banda, Paternuš). Točke in končni rezultati: 1. III. državna 124.5 točk. 2. I. državna 91.5 točk. klasična 35 točk. Skoki s 3 m deske: I. Solun Branko, 111. drž. 40.80 točk, 2. Čolnar Jnnko, III. državna 26.40 točk, 3. Paternuš Kurlo, I. državna 15.27 točk. Zemunsko vremensko poročilo. Po večini jasno v vsej državi. Zjutraj megla v notranjih predelih ler po severnih krajih. Precej oblačno v južnem in zahodnem delu. Temperatura sc je nekoliko dvignila. Najmanjša jc bila v Plcvlju 2, največja v Vrnnju 32 stopinj. — Vremenska napoved zn 26. september: Po večini jasno in zjutraj megla po vsej državi. Noč bo hladna. Tekme v odbojki Včeraj popoldne so se poleg ostalega športnega programa vršile na »Stadionu« tudi tekme v odbojki. Tekmovala so večinoma soniorska in juniorska moštva Fantovskih odsekov. Ker je bilo seniorskih moštev več, se jc tekmovanje za nje izvedlo po izločilnem (cup) sistemu, dočim so juniorska moštva igrala po točkovnem (liga) sistemu. Tekmovanje v seniorski skupini je dalo naslednji vrstili red: I. mesto FO Sv. Jakob - L j..; 2. mesto FO Trnovo-Lj.; 3. mesto FO Dev. Mar. v Polju. Najvažnejši rezultati pn so sledeči: FO Trnovo : FO Sv. Peter-Lj 15:13, 15:1; FO Sv. Jakob : SK Planina 15:13, 15:6; FO Trnovo : FO Dev. M. v Polju 15:13, 15:5; SK Planina : FO,Sv. Peter 14:16, 15:8, 15:8; FO Dev. M. v Polju : SK Planina 15:7, 15:12; FO Sv. Jakob : FO Trnovo 10:15 15:7, 15:7. Zmagovalec seniorske skupine FO Sv. Jakob si je po trikratni zaporedni zmagi (1.1936, -037, 1938) pridobil v trajno lasi dragocen pokal, darilo bana dravske banovine dr. Marka Natlačena. FO Sv. Jakob jc po svoji preudarni in mirni igri popolnoma zaslužil zmago. Drugi najboljši udeleženec turnirja FO Trnovo je od lanskega leta pokazal velik napredek, le več razumne uigrano-sti bo še treba. Prvak spomladanskega tekmovanja FO Dev. Mar. v Polju pn žal ni mogel nastopiti pompleten. Ekipo SK Planina pa so sestavljali večinoma mlajši člani lahkoatlelske sekcije, in s tem dokazali, da je od iger z žogo slehernemu lahkoatletu odbojka najprimernejša. Tekmovanje v juniorski skupini je dalo sledeči vrstni red: 1. mesto FO Št. Vid pri Ljublj., 2. mesto FO Sv. Jakob - Ljublj., 3. mesto FO Dev Mar. v Polju. Glavni rezultati so naslednji: FO Sv. Jakob : FO Dev. Mar. v Polju 15:12, i.5:9, FO Št. Vid : FO Dev. Mar. v Polju 15:12, 15:12; FO Št. Vid : FO Sv. Jakob 7:15, 15:10, 15:9. V juniorski skupini so mogli tekmovati le oni. ki so največ 16 let stari. Zmagovalec FO št. Vid nad Ljubljano je najlepše presenetil, ker mu je bil pač to prvi javni nastop v tej panogi ter si je zasluženo osvojil prehodni pokal, darilo športne trgovine »Alpinct. Ženske lakkoatlelske SK Planine . Ljubljana, 25. septembra. ženska lahka atletika pri nas v zadnjih letih precej počiva, ljubljanski klubi se ž njo nočejo ukvarjati, ker imajo že z moškimi sekcijami dovolj posla. SK Planina pa ima v svojem programu tudi ves ženski šport, ne izvzemši lnhkoatletskega in zato prireja tudi za svoje ženske sekcije od časa do časa kake tekme. Med take tekme spada tudi današnji lahkoatletski miting na Stadionu, za katerega je bilo med občinstvom veliko zanimanja, kar je dokazala precejšna udeležba. In ludi udeležba atletinj je bila prav lepa, le z rezultati se ne moremo povsem zadovoljiti, kar pa gre seveda na rovaš tega, ker nimajo doma prave konkurence. Upajmo, da se bo tudi ženska lahka atletika dvignila pri nns na višino, nn knteri je nekoč že bila. V naslednjem prinašamo še posamezne rezultate. Tek na 60 m: 1. -Merala Marija SK Pl. 8.9. 2. Tome Viktorija SK Pl. 9.0. 3. Žujek Heda, DK Kranj 9.2. Krofih (4 krp: 1. Pregelj Iva DK Kočevje 8.25 m. 2. Kocjan M., DK Trnovo 8.21 m. 3. Žujek H., D K Kranj 7.28 m. Skok v višino: 1. Pregelj Marija, DK Sv. Peter I.25 m. 2. Tome Viktorija, SK Pl. 1.20 m. 3. Pregelj Iva, DK Kočevje 1.20 m. Disk (1 kg): 1. Tome Viktorija, SK Pl. 23.63 m. 2. Pregelj Iva, DK Kočevje 23.42 m. 3. Kocjan Minka, DK Trnovo 21.24 m. Skok v daljavo: 1. žužek Ileda, DK Kranj 4.06 m. 2. Pregelj Marija DK Sv. Peler 3.97 m. 3. Ulčaknr Adi, SK Pl. 3.90 m. šlajela 4 X 00 m: 1. SK Planina (mešana) 37.00 sek. 2. SK Planina (diskvalificirana zaradi prestopa). Mariborski šport Maribor, 25. septembra Dve prvenstveni tekmi S tremi tekmami sc je danes nadaljevalo prvenstvo za mariborsko okrožje LNP. V Mariboru sta bili dve tekmi, in sicer sc je na stadionu ob Tržaški ccsti odigrala tekma med SK Železničarjem in SK Muro iz Murske Sobote, ki se jc končala z zasluženo zmago SK Železničarja 5:1 (2:1). Železničarji so bili tehnično in kombinatorno boljše moštvo ter je njihova zmaga tudi po poteku igre docela zaslužena. Železničar je imel svoje najboljše moči v ožji obrambi, pa tudi ostale formacije so povsem zadovoljevale v svojih nalogah. Mura jc predvajala v splošnem zadovoljiv nogomet, toda od moštva sc je mnogo več pričakovalo. Izgleda, da je Mura samo na domačem terenu nevarna, medtem ko se na tujem igrišču doslej še ni obnesla. Pri Muri sta predvsem ustrezali ožja obrambo z vratarjem na čelu ter deloma tudi krilskn vrsta, medte.:« ko je bila napadalna vrsta zelo slaba. Pri vsem tem pa so Murci imeli precej sreče, kajti po pokazanem znanju so zaslužili še večji poraz. Tekma je bila v ostalem šc precej fair. Igro je v splošnem dobro sodil g. Vrhovnik iz Ljubljane. Druga tekma se jc uro pozneje odigrala na igrišču SK Rapida, kjer sta se srečali moštvi ISSK Maribora in SK Slavije (Pobrežje). Ta tekma sc. je končala s precejšnjo senzacijo, namreč neodločeno 0:0. Tekma je. bila napeta od začetka do konca in jc bila prepleteno z raznimi incidenti in neprijaznostmi. Žal je bil v tekmi, in sicer v 25. minuti prvega polčasa, težko ranjen vratar Slavije Drožbaher, ki je dobil poškodbe na glavi ter so gn morali reševalci prepeljati v bolnišnico. Nekaj minut za tem, in siccr v 32. minuti, je bil poškodovan šc d ril gigralcc Slavi je Berglez, ki je takisto zapustil igrišče, tako da jc Slavija odslej igrala snmo z devetimi igralci, kljub temu pa sc jc Sla vi j i šc posrečilo, da je rezultat obdržal odo konca. Bila jc to neenaka borba in znsluži Slavija za ta uspeh priznanje. Sodil jc g. Kopič. V predtekmi jc rezerva ISSK Maribora v prvenstveni tekmi porazila rezervo SK Slavije z 8:2. — Nn stadionu Železničarja je dopoldne mladina SK Rapida zmngnln nad mladino SK Železničarja 2:1. SK Rapid iz. Maribora je nastopil nn vročili tleli v Čakovcu proti itninošnjeinu čnkov-škemu SK. Tckinn jc bila zelo živahna in napeta ter se jc končala neodločeno z 1:1 (0:1). Borba za teniško državno prvenstvo moštev V nailepšcm jesenskem vremenu so 60 srečali danes na lepili teniških igriščih SK Rapida tekmovalci IV. kola za državno teniško prvenstvo moštev. V tem kolu sta sc srečala dva naj-resnejša slovenska konkurenta — ljubljanska Ilirija Ln mariborski Rapid, Ilirijani so po.slali v Maribor svoje preizkušeno moštvo ter so zasluženo zmagali v razemrju 4:1. Poedini rezultati so sledeči: Smerdu (I) : Blanke O. (R) 6:0, 6:1, Banko (I) : Holzinger (R) 6:4, 6:4, Hitzl (R) : Truden (I) 6:4, 6:4, Inž. Murko (I) : Leyrer (R) 6:4, 6:1. Gc.spodje v dvoje: Smerdu—Truden (I) : Hitzl—Blanke O. (R) 6:1, 10:8. Igre so bile izvrstne in zelo napete, Iliriji se pozna velika rutina, katero so si pridobili njeni reprezentanti v mednarodnih nastopih. Posebno zanimanje in občudovanje gledalcev je vzbujal mladi Smerdu, ki postaja razredni igralec in spada gotovo že v prvo moštvo naše države. Smerdu se je v teku tega leta neverjetno razvil ter je napredoval gotovo za dva razreda. Rapidovo moštvo je igralo z veliko požrtvovalnostjo, nekatere zmage so si Ilirijani pridobili le s tesno razliko. Od Rapidovcev sc je odlikoval mladi 16-letni Blanke O., ki je bil izvrsten zlasti v igri v dvoje ter je pokazal, da je zasluženo zmagal v juniorskem državnem prvenstvu. Blanke sc bo gotovo še lepo razvil. Tudi Hitzl je pokazal v svoji igri s Trudnom, da ga moremo prištevati še vedno med najboljše teniške igralce v Sloveniji. Tudi Leyrer in Holzinger sta sc do kraja iger dobro držala, pozna sc jima pa, da premalo trenirata. Tekmam je prisotvo.valo zelo veliko ljudi, ki so prišli zaradi lepih iger v polni meri na svoj račun, saj je bila to v letošnjem letu gotovo naiboljša in najbolj napela teniška prireditev v Mariboru. Tekme je vodil o,d saveza imenovani vrhovni sodnik ravnatelj Babič. Ljubljanska kronika Ljubljana, 25. septembra. Živahno dopoldne. Na prehodu med vročim in mrzlim letnim časom kaže Ljubljana navadno bolj živahno lice ob nedeljah, kakor ob vročih poletnih ali snežnih zimskih nedeljah. Takrat mladina skoraj vsa odhiti v naravo,, bodisi h kopanju, bodisi k smučanju, v jeseni pa vsega tega ni. Že zlepa ni bila dopoldanska promenada tako živahna, kakor je bila današnja, ko je bila Aleksandrova cesta in z njo seveda Tivoli, Šelenburgova ulica ter bližnje ulice polna mladega 6veta — med njimi seveda tudi starejših. Glavni pogovori so se danes sukali naiveč okoli teme: »Ali bo vojska ali ne?« Razpoloženje mladine pa je bilo k sreči optimistično: »Nc, ne bo vojske!« Opaziti je bilo, da so danes prišli na cesto pretežno mladi fantje, ki jih to vprašanje najbolj zanima in tudi taki, ki navadno ne ljubijo promenade. Velik obisk Kalinove razstave. Razstava lepih plastik akad. kiparja Borisa Kalina pomenja dvojni kulturni dogodek. Prvič zaradi tega, ker se je akad. kipar Boris Kalin krepko uveljavil v našem kulturnem življenju ter dosegel soglasno priznanje naše umetniške kritike, drugič pa zato, ker je njegova razstava doživela še na drugi strani svojevrsten uspeh: občinstvo jo namreč v velikem številu obiskuje. Včeraj dopoldne je bilo v Jakopičevem paviljonu nabito polno obiskovalcev. Poroka. Včeraj popoldne sta se v frančiškanski cerkvi poročila gdč. Vilma Mihek in g. Emil Lesjak, bančni uradnik iz Ljubljane. Za priči sla bila ženinov brat g. Franci Lesjak, banovinski tehnik, in g. Anton Prelog, trgovec iz Ljubljane. Mlademu paru iskreno čestitamo I Huda nesreča na Celovški cesti. Malo pred 4 popoldne se je pripetila na Celovški cesti tik pred Gasilskim domom huda nesreča. Po cesti je privozil na motornem kolesu 34 letni natakar Feliks Kocbek, doma z Vodnikove ceste 17. V prikolici pa je sedela neka ženska. Nasproti je privozil osebni avtomobil, ki se je zadel v Kocbekovo vozilo. Pri trku je Kocbek omahnil z motornega kolesa ter obležal s hudimi poškodbami. Poklican je bil reševalni avtomobil, ki je Kocbeka prepeljal v bolnišnico. Kocbek ima hude notranje poškodbe. Njegovi spremljevalki pa se k sreči ni pripetilo nič hujšega. Dve poškodbi. Davi so bili poklicani ljubljanski reševalci v Iško vas. Ponoči so se namreč stepli fantje v gostilni. Posestnikov sin Jože Japelj je hotel miriti, pa ga je nekdo med splošnim pretepom zabodel v hrbet in ga nevarno ranil. — Na Fužinah se je na vrtu neke gostilne zabaval na gugalnici mesarski pomočnik Rajko Renko iz Spodnje Hrušice. Bil je nekoliko vinjen ter je med guganjem padel na tla. Pri padcu je dobil resne poškodbe na vratu. Smrt dveh otrok pod deblom V vasi Poljani pri Sarajevu se je pripetila huda nesreča. Dva kmeta sta 6ekala debelo bukev, pri lem pa nista opazila, da se v bližini igrata 7 letni Mchmcd Jajetovič s svojo 9 letno 6cstro Zenigo. Otroka sta pasla v gozdu goved ter sta prišla blizu, da vidita, kako se bo podrla bukev. Otroka pa sta se preveč približala, in ko je bukev padla, so ju debele veje na mestu ubile. Pojasnjena smrt starega mlinarja Pred nekaj meseci je prišel k staremu mlinarju Jovi Šejagoviču v Subotskem gradu pri Daruvarju neznan tujec. Šejatovič je živel v osamljenem mlinu, nekaj kilometrov oddaljenem od vasi, v samoti. Tujec je zahteval od mlinarja, naj mu da večerjo in prenočišče. Stari dobrodušni mlinar se je tujca usmilil ter ga sprejel pod streho in ga lepo pogostil. Na razpolago mu je dal svojo sobo, sam pa je spal v mlinu. Zgodaj zjutraj so kmetje našli mlinarja mrtvega z veliko rano na glavi. Njegovo stanovanje je bilo popolnoma oplenjeno. Tujec je izginil. Zdaj se je posrečilo oblastem izslediti tega tujca. Morilec je 22 letni Milan Bosar, ki se je klatil po okraju. Sprva je zločinec tajil svojo krivdo, poleni pa priznal, zlasti ko so našli pri njem mlinarjevo 6uknjo in obleko. Povedal je, da je mlinarju najprej s sekiro prebil glavo, nato ga pa s sekiro obdeloval po vsem telesu. Mladi morilec se ne kesa svojega dejanja, temveč pravi, dn ie to pač njegova usoda. 3000 din lahko zasluži na mesec vsnkdo brez razlike z edinim ali postranskim poslom kot naš zastopnik, agent ali posrednik s ponujanjem, prodajo za gotovino nli na obroke šivalne slroje, pisalne stroje, kolesa, radiouparnte, električne ure in ventilatorje. Cene so nizke, pogoji ugodni. Kapital in okretnost nista potrebnn. Pošljite 2 sliki in 10 din v poštnih znamkah ali kolkih za polnomočje, pogodbo, čekovne položnice, orig. lov. prospekte, zaključnice. cenike in drugo. — Merkur zavod, Beograd. I Pašičeva 2. Plavalne tekme v Trstu Mesto dvoboja Italija: Jugoslavija so bila le prijateljska tekmovanja