List 34. Tečaj XXXI narodne Ishajajo vsako sredo po celi polí. Veljajo v tiskamici jemane za celo leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold.; poŠiljane po pošti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za četrt leta 1 gold. 30 kr. F Ljubljani v sredo 20. avgusta 1873. O b 8 e g : Velik korak v napredku predivstva na Kranjskem Letina na Notranjskem in strah pred previsoko cenitvijo zemljiško Novićar. planin Predarlskih Letošnja letina Poročila o Matičnih zborih. (Kon.) Naši dopisi. Gospodarske stvari Velik korak v napredku predivstva Že več na Kranjskem. let si prizađeva kmetijska naša družba, da pomaga zboljšanju predivstva po setvi Rusovskega lanu in gojenji v vodi. Al tužnega srca moralo se je opazovati 9 da se kmetje ne lotijo potrebnih reči tako živo, da bi kazalo kaj vrednega vspeha. Kraj 9 00 J* i-ujcj«, piviis ïioouiuu Kcija utioc hvalevredne družbe kmetijske, pomagati predivstvu na Kranjskem, postala je mala vasica Vesca v Vodiški županiji; In kdo je pravi začetnik tej reči? Po mno-zih dogovorih med družbo kmetijsko in predsednikom katol. političnega društva v Vodicah, častitim kjer se je imela prvič vresničiti želja naše nikom T. Kaj dižem, se žun- njemu posreči, da si prido že pozimi g. Rih. Dolenca, ki je ljudstvo podučil, kako naj sejejo lan, in zdaj pa g. Piskar-ja, ki je delo go-d il ni ce jako umno vodil. Gotovo govorim iz src vsih Vodiških faranov ako izrekam gorko hvalo prečastitemu župniku gosp. Kaj-dižu za marljivo in neutrudno delovanje oziroma na povzdigo omike v obče in na povzdigo kmetijstva. Kmetje po naši županiji so sejali letos 30 mernikov Ruskega lanů. Ker so mislili iz začetka, da bo — * ----- ~----------------w njih nada o lepem pridelku splavala po vodi, so že skušali lan goditi po starodavni navadi na rosi, in nekoliko v v o d i v velikih kadéh. Al v njihovo veliko veselje jim pošlje kmetijska družba imenovanega g. Pis kar ja, da vodi delo nove god il ni ce, katera je že dovršena in že se lan v nj ej godi. Dolžnost nam je in potreba, izreči tù srčno hvalo Piskarji, ki je imel blago potrpežljivost pri nad- da mu m za zorovanji delà. Pokazal je pri tej priliki njegovo osebo in njegov dobiček, ampak za dobro stvar samo. Hvala mu toraj, da v Ves ci imamo prvo go- dilnico na Kranjskem. Kmetijski družbi pa, katera se tako marljivo trudi, ustvariti nam boljše materijalno stanje, želimo, da mili Bog blagoslovi njeno delovanje. Za trlico, katero blago volila kmetijska družba zdaj nam posoditi z o ljubo, da županiji Vodiški novo v last podari, gré hvala iz ust vseh faranov. Vodicah 16. velicega srpana > • Letina na Notranjskem in strah pred previsoko cenitvijo zemljiško. Nadjali smo se na Notranjskem letos dobre letine in mislili se nekoliko iz denarne stiske izkopati, spomladi kazalo je vse prav lepo; pogostni dež, naša zemlja silno kajti ki g* juaooi ii^uiija oj uuv uuucuujG, pospešil je razvoj rastlin, in sadje je cvetelo prav lepo, da bilo ga je veselje gledati posebno pa češ iplje. da zi v najlepšem cvetji na- stane spomladanska huda zima in zmrzlina ter vniči cvetje ua ui^vji j pa tuui uuoti uicvja puiuuji y 111 uuia- rekljivo škodo naredi. Zaporedni dež škodoval je žitu v cvetji; kasneje pa nastane velika vročina in suša, ki naredi prezgodnjo zorenje žita. Klasje je vsled tega ostalo kratko, na pol gluho to je na drevj i pa tudi dosti drevja polomi m neiz- uct jJWi j^iuuuj iu mu 100 snopov, daje komaj po in zrnje je kumerno. Násad do 9 bokalov žita. Krompir je sicer še zdrav, al zarad prevelike suše ne more odebeliti; droban je, malo debelejši kot orehi. Fižol se suši na korenini in bode tuai prezgodaj do- Trta je večidel prazna in zoril ter droban ostal, dosti manj bo mošta od lanskega leta. Le sena smo obilo nakosili; zato pa otave ne bo nič, kajti travniki senožeti in pašniki rujavi so že kot lisica. o » gui , a čem se bo ljudstvo čez zimo preživelo, ki nobenega za- Ne vem } 3 služka nima, in s čem davke plačalo, ker od pridelkov nič za prodati ni? Kdor je poleti videl žita na našem polji, mislil ; da bogata žetev je gotova. A člověk obrača 9 Bog Je ~ - pa obrne. Pa vsaj nas skoraj vsako leto suša tare tako hoče 9 da nimamo nobene redne letine. Vendar se pa polje staviti med najrodovitnejsa polja na nase Kranjskem! Naj se tišti gospodje cenilci, ki naše polje v najboljšo vrsto stavijo, potrudijo le-sem, in prepričali se bodo z lastnimi očmi, da se tù ne moremo zanašati na redni pridelek kot drugod 9 m da nase polje buje pogostoma dežja, če hočemo kaj pridelati; ako ga otre- ni y Zgorí II cl IQ VS6 ! - jl a ou ui uga uau&i/ga uao t«A namreč huda burja jeseni in pozimi, ki nam zemljo odnaša, in čedalje veči kras napravlja, pa tudi rast Pa še druga nadloga nas tare zadržuje, tako Res 9 da nas kaka tri leta sem ne nadleguje a ni upati da bi si bila drugo pot poiskala ter nas popustila. Tedaj mora se pri cenit vi zemljišč tudi na ovo nadlogo gledati. Ako se nam po novi cenitvi davki ne zmanjšajo, moramo v nič priti. Zato „caveant consules" ! * Hvala lepa za resnično poroeilo in odkritosrčno be sedo o cenitvi zemljišč. Naj bi ne bila klic npijočega v pu- v v • scavi i Vred 272 planin Predarlskih Zanimiv utegne našim bralcem biti Znanstvene stvari. prijatelj skega pisma od 13 m f ki ga je osnetek iz Bleiweis dobil iz 6eh nad Andelsbuch-om v Predarlskem Poročila o Matičinih zborih. (Vorarlbergu) od prečastitega gosp Ú kot prvomestnik p Kranj s k rJ ki Je ke združbe blago voljno prevzel misijo družbe kmetijske ter sel on- dašnj sloveče sirarske naprave ogledat na korist našim domaćim Prij am Poročilo o XXVIII. skupščini Matičinega odbora 17. julija 1873. (Kouec.) Vsled odborovega sklepa pri zadnji skupščini se je pričelo trudapolno in neprijetno tajnikovo delo ki ---^ ^ ^ - —^ 4AX lAVJ/lIJ^HUV/ IC9J UlCkU V U UQIU y na ma - tajnika ondašnje kmetijske je bilo naloženo ozir tirjanja zaostalih Matičnih do- družbe gosp. Ratz in podučen od prednika imenitne neskov Dornbirnske mlekarije gosp. Salzman-a, je hitel gosp M Razposlalo se je pod decembrom 1872 leta na planine, da vidi ondašnje mlekarsko in si- deloma naravnost, deloma po poverjenikih 445 oporni rarsko gospodarstvo, in „ravno s te prijazne višave pla- njalnih pišem z naslednjim sklepom ninske „Gehra", ki je Eldorado Predarlskega sirarstva piše gosp. Mesar — sporočam Vam in drugim prijatlom se zbrišej Vljudno Vas toraj z ozirom na odborov sklep ^lOO UiVOBli B^VIWWWU w wmmmm vi^.u. PC «UliaCJV od.1 J XV i ziau9l(uiu uuucslkuv uč uluuiij u u. u svojim presrčen domoroden pozdrav. Vidim tukaj pač konca tekočega leta, prosimo, da do 31. januarija 1873. umniše planinsko gospodarstvo — kamnje na leta Matici s poštno nakaznico pošljete omenjeni znesek, ki zaostalih doneskov ne plačaj ; da do • V um kup planinsko gospodarst naloženo — grmovje iztreblj kam nj leta atici s poštno nakaznico pošljete omenjeni znesek gnoj raznešen ali ga pa gosp. poverjeniku oddaste v gnojnico iz hleva in pomije iz sirarske kuhinje vkup vsako leto vsaj do 30. junij ---—u.-----:----1—razlivane ---- J V1 ' ? v jamo nabirane in po pl delajo tukaj; mislim, da sem do trebno videl in si zapomnil Sir da dnj n Groj plačate prihodnj donesek e pičice vse po — v • J uuuoooa , tudi Matica more redno izdajati in plačavati knjige" pa da še iz siratke neko ličen UCUllU V1UC1 Ili. Ol Ziapumuii , - ua. ou XU auabao sladčico delajo, ki jo v trde kepe stlačijo ter na kruh s surovim maslom mažejo in tudi kot mečivni pripomo- spomin plačali zaostalino, zlasti iz vrste letnikov Vspeh ali následek teh 445 pišem je bil jako raz-Naj navedem slav. odboru nekoliko tacih razlik: Večina tirjanih društvenikov so zahvalivši se za ček zoper kašelj zeló hvalijo. Tukajšnji sirar je prav Ustanovnine je — povrh šteto na umen člověk, tudi njegov jezik je umevniši memo prejš- 1000 gold, in to primeroma največ iz Trsta dolgu se blizo ijih Zato mislim, da sem do konca izšolan ter mi ni treba hoditi pred v Bavarske pl n Allg ", kakor sem Nekteri društveniki so molčé radi plačali dolg peljano imel, dokler nisem na te pl přišel Nekteri so bili z opominom aljeni tako, da ; kar bi bilo pa zdaj res odveč, ker sem tukaj veliko izbrisati se iz Matice so sicer — se ve da neradi — plačali dolg, a tudi dali časa tudi na ponavljanje obrnil Le še v Reutte grem m B y Dobil se je še celó, ki ni nič hotel plačati in je neko društvo za skupno prodajo je bil tako predrzen, da mi je skoro vse přejete knjige nazaj poslal eden drža y zahteval račun je za, one knj ige y ki si jih je pri od nekaterih tukajšnjih družeb pridelanega sira, se tudi s to vravnavo za kak enak prihodnji primerljej seznaniti morem, toliko bolj, ker je računstvo tega dru- zneska 7 gold. 60 kr. do danes "le še ni v blagaj štva tudi od ministerstva pripoznano in pohvaljeno". 5. Našli so se, ki so tajili, da so prejemali > ta se mu je poslal, a dotičneg \j tivii vu LLIAUÍIJVV& M V f M ± J7 ^ " * J v ^ v V9 AilUUlA %J \J U V y mi O V/ J ) VJL Ck Kratke te črtice kažejo, kolike koristi more naši tične knjige za vsa leta, ali rekli, da u a- dolžni to deželi doiti od tega potovanja i ko se bode to y kar je naš liko let, kakor so bili tirj ani, toraj upravništvo dolžili rodoljub videl in skusil na planinah, o mlekarstvu nereda ali celó nepoštenosti; bilo je treba in sirarstvu slovečih, vpeljalo na naše domače dobro dosel zopet v domovino našo, mili rodoljub Zato jasno valnih in dokazo valnih dop ; mnogo raz Med te se štejejo 4 Begunjski dolžniki (eden dol Žan 12 gold., mjo pu j.*± guiu. ili ua uuuiai j_iuvr. oie- pišnika, poverjenika slovensko-bistriškega). Ce slavni odbor želí, preberem mu zanimive poverjenikove dopise trn Gbelni sejmi na Kranjskem. po 14 gold, in pa dopisi Lovr. Ste 4. avgusta smo čbelarji Gorenski v Kranj i imeli in potem moje odp sejm za čbele. 10 voz vozovi so bili iz starih na ogledu. (Brala sta se le dopis in odpis g kupčija injskih pripeljani; e bila navadna. Cbelar barona Rothschiitza Hrenu, Begunjskemu poverjeniku.) godbe Pripetile so se i. li^umti ou ou, žalibog, oo uiugc ^aiuoiuc uu* katerih ne bi omenjal, ako Matičina blagajnica v se druge žalostné do au^uij m J Vy una IJMIMUUW. WV4MÍ. guuuu^ ivabullu uo l/1 v. jih je nekaj prevzel, prejšnji teden pa tudi v Bohinji ne bila bi tako občutlj od Porente vozove po 40 panj o v da ne trpi nobene napake. seje 13 vozov čbel prodalo, voz po 94 do 100 gold., ► » uo uua ui laau yj uu.mj i y lAHUIUiauOj \J\X OCVC1U med njimi kaka zaostalina, ki je gotovo že dalje časa zapada Kavkasko orenburško krdelo 5000 mož pod na čakala odpošiljatve, kajti poverjenik vendar ne more čelstvom general-lejtnanta Verevkina, in od jugo-zapada JSC UCIVUUAV V/aOO UVV/O&aiV , A^I g» VXWgOJUlA *uvvuv f ve » vijuv » vru. gjnTUV^» . ,J da ravno zdaj jako dohajajo novci in je vselej Btanskega general-gubernatorja Kautmana od severo ov- vsakega doneska sproti posiljati, to bi pa tudi blagaj- Krasnovodsko krdelo 3000 mož pod načelstvom po niku ne bi bilo všeč. Najlepši red je, ako doneski ob nika Markozova. Najkrajšo, pa pri tem najtežo pot je enem dojdejo iz vsega poverjeništva. imel polkovnik Markozov s svojim krdelom. Od do Gosp. blagajnik Vilhar prebere sestavljen ra- 22. aprila je on pokořil Tekince in druga kočevska in čun o preteklem letu, ki ta dan kaže 8200 gold, goto- roparska plemena po Atreški dolini, potem se je obrnil vine. er pa še ni konečno sklenil računa kajti proti severu čez gole peščene griče v Uzboj ali suho ravno zdaj najbolj dohajajo novci — zato se izvoli odsek staro strugo reke Amu, po kateri je v nekoliko dneh (Sovan, Vilhar in^ Lésar), da po sklepu pregledajo račun, dospel do Igdiških vodnjakov; od tod se je nameril iti Prvi ki se predloži IX. občnemu zboru, in v imenu odbora naravnost proti »estavijo proračun Po čez Kara-Kumsko puščavo. vlak krdela je 2? maja dospel do Ortokujskih vodnja-Lésarjevem predlogu bilo je pa še sklenjeno, kov, poslednjič je tega dne zapuščal Igdiške. Vročina da se 2000 gold. drž. obligacij s srebernimi obrestmi je bila v Kara-Kumah (črnih peskih) vže tako silna, kupi in pridene Matičini glavnici. 10. da so termometri popokali. Vode v Ortokujah za tako Gosp. Vilhar predloži načrt, po kterem naj množestvo ljudi in živine bilo je malo, in se tisto malo, bi se Matična hiša pri tleh popravila. treba m da naj se izvrši ) prizna odbor v načelu a je poprave dolo- kar Je Je bilo ? cikalo je zeló po soli. Iz 1200 velblju dov, ki so teže nosili, jih je od žeje, vročine in truda ; čene svote pa ni dovolil, ampak odseku naročil, to delo poginila vže skoraj polovica, tako tudi mnogo konj izvršiti po najniži ceni. aa so jezdeci morali peš bresti vroči pesek; vojaki Gosp. predsednik omeni, da je treba za tajnika so padali v omedlevico, trije so od solnčnega zapala umrli, druge je oživljal konjak, ki so ga vrači po skrbeti, ker je konec junija meseca že dotekel čas, w u^iuiugc u^viiai jwujait, »u ga vraui pu katerega je bil g. Lésar obljubil biti tajnik. Pred vsem sreči seboj vzeli. O daljši poti proti Hivi ni bilo dru- do toraj po pravilih vpraša: ali kdo izmed odbornikov zega znano, kakor da še dober teden bi bilo treba po prevzame to službo? — Gosp. Vávrů se oglasi, da pre- golem pesku hoditi. Vse te nadloge so primorale pol-vzame knjižnico ; za druga opravila se ne oglasi nikdo ; kovnika Markozova vrniti se s krdelom v Krasnovodsk zato se g. dr. Bleiweis oglasi ter nasvetuje: naj tajni- kamor ga je 15. maja brez treh mož srečno pripeljal. stvo ostane kakor ofcTV voiauc, ftoixvi je Miiv, wxm% ostane tudi prihodnje leto tajnik. bilo toraj Lésar naprosi da Gosp. predsednik potem naznani } da pravilna večina pritrdila nasvetu da odbor glasuje z besedo. toda Pri vsem tem je Markozov svojo glavno nalogo iz-polnil: zagradil je Hivincem odstop na Atrek, kakor je več ko tudi odřezal jim pomoč, ki bi jim jo bili mogli prinesti Lésar želí, Atreški kočevci. Krdelo general-lejtnanta Verevkina sostoji iz Gosp. dr. Costa vstreže želji in za predlog nepo- Orenburškega oddelka, iz Kavkazcev pod načelstvom gojno ni glasoval w VV^ v« W M \) A^V^ V vt A V ^ ^ V A VUM MA UMV^U V Vi V4 VAUk / AmA JkAMf I UMláVV f JLJ \J \JL iiC%V dr. Razlag, ampak s pristavkom polkovnika Lomakina in iz Araljske flotilije. Oren do občnega zbora", in g. Lésar celó ni glasoval, vendar buršci od 1. aprila do 22. maja so dospěli čez Kirgiske se je pa po nekoliko ugovorih konečno vdal skoro 80- glasni želji odborovi. „ « « ____________________ sproženi podpori g. Žepiča za natiskovanje Tukaj so se ž^njimi^zedinili Kavkazci přišedši iz Men stepe, ob zapadnem bregu Araljskega jezera in po su-hem dnu Ajbugirskega zaliva *) do Žunjigrada na Amu. latinske čitanke bilo je rečeno, da se ne more pričeti gišljaka čez Usturško puščavo. Pot čez to puščavo tudi obravnava, ker odboru ni bila predložena dotična prošnja, je silno težavna, vendar vročina ni bila tako huda, vod- Vrh tega pa tudi treba ne bode podpore, ako prihodnji njaki so bolj pogosto izkopani in imajo boljšo vodo, deželni zbor pritrdi temu, kar mu predloži deželni odbor, kakor Kara-Kumski ; tam pa tam se celó kaj zelenega Gosp. Šolar omenja dveh nasvetov, ki jih je g. sreča. dr. Krek storil ozir nabiranj a v narodnega blagá. Amu Za reško dolino od Kunjigrada do Šu- štipendije nabirateljem on Solar rah an a proti Hivi popisujejo lepo kakor raj ni, pač pa zato, mest, Kunjigrad, Hožejli, Kitaj, Novi Urgenč da se nabirateljem dá nekak navod v podobi vprašanj in druga imajo po do Mnogo Surahan ti&oč prebivalcev; med temi za nabiranje, ter meni, da je dr. Krek najsposobnejši, mesti so gosto razsejane vasi, okrožene s sadnimi vrti, ki bi sestavil ta vprašanja; si; odbor naj ga toraj na- rodovitim dobro obdelanim poljem in gaji; vsa dolina prosi, da bi to storil. (Odbor soglasno pritrdi.) je prerezana z brezštevilnimi vodotoči, kteri z rečno pol In ker nima nikdo nič več omeniti, predsednik ob vo do napajajo polja in vrtove. Okolice Kunjigraško, uri sklene sejo m raziđe se skupščina. m Surahansko i menuj e j o žitnice Naši dopisi. f Rusije 14. (26.) julija. n Novo - Urgenško srednje Azije. Gospodujoče pleme so Hivinci Tatarskega rodu; doljno dolino od Kitaja do morja na seljujejo večidel Kirgizi, srednjo dolino okoli mesta Od aprila do julija Mangita in severo-zapadni kot od Hive naseljujejo Jo- 80 prinašali tukajšnji časopisi telegrame in dolge spise muti — Azijaški bratje Avstrijskih Magjarov. z bregov Kaspije, Turkestana in iz stanov Ruskih vojnih krdel o hodu vojske proti Hivi. Te dni smo či- 0 Goriskega 16. avg 6& tali podrobno sporočilo o vsej ekspediciji in o padu (8ejm sv« Jerneja) bo imelo Hive, katero je vladi poslal glavni vojevoda, general- - adjutant Fon-Kaufman. Hi v a je od vseh strani okro (Dal. prih.) pondeljek 25. t. m. društvo „Gorica" izreden * žena Ajbugirski zaliv, 15 milj dolg, je vže štiri leta ? kakor je znano, s peščenimi puščavami, po 100 popolnoma suh, kakor se je zdaj zvedelo. 274 ». f m . » zbor, da postavi uradno in za trdno svojega kandidata za deželni zbor. Ena ne le senčnih, tem več temnih strani ustavnega življenja, je gotovo agitovanje za volitve; ni je strasti, da bi se o tem času ne izbudila, ni je nepoštenosti, da bi nekterim ne služila za sredstvo. In pa še le današnji čas, ko je nravnost in po- štenost iz mnogih krogov skor popolnoma izginila, ali pa je načelska borba taka, da drug druzega nravskih principov ne prizna va ! VeČkrat se prav čudne reČi pripovedujejo o volilnih agitacijah na Angleškem, Oger-skem in drugod. Al bojim se, da v prihodnje bodo navajali za grd izgled nas Slovence! Pri moji.veri, da mi je ljubša Ogerska volilna tepežnja nego take na-gnjusnosti, kakor se že nekaj časa po nekaterih slovenskih listih berejo. Kdor je, na priliko od začetka opa-zoval, kako od daleč so začeli naši „mladi" (pač strašno mladi!) dr. Bleiweisovo slavo in veljavo podkopo-vati — sè „starimi" „Novicami", sè „slabimi, neprimer-nimi..." njegovimi berili itd. itd. — in zdaj vidi kupe blata, ki ležé pred čistim i njegovimi nogami; — kdor bere, da se celó iz častitljivega njegovega imena „oce" norcujejo: mora pač ostrmeti misleč: kakošna bo naša prihodnost?! Sicer pa ni čuda, da z „očetom domovine" tako delajo, potem ko je menda spričano, da je eden glasovitih naših „mladih" (na Kranjskem) z naturnim svojim očetom tudi blizo tako ravnal. Bil je oče njegov na smrtni postelji; rahločutni sin ga pride obiskat in najde že umirajočega. Držali so mu po cerkveni šegi in pobožni slovenski navadi gorečo svečo. (Da, tudi slovenska narodna navada je to, kar kaže krasni pregovor: „ti meni luč, jez tebi ključ".) Kaj pa stori omikani in olikani, očeta „prisrčno ljubeči" sin? Razsrdi se, zgrabi svečo injo zabrusi tje po sobi!! — Prijatli, Slovenci! In ti ljudje Vam zdaj pridigajo, da „za vero ni nobene nevarnosti". Vem, da sveča v roki umirajočega ni še vera, vem pa tudi, da mora presneto malo tehtati vera tacega člověka, kateri pobožnému svojemu očetu ne privošči zadnjega tolažila, simbola vere, v kateri in po kateri je živel, — in upa-nja, v katerem umira, — upanja, da mu hip na hip zablišči „věčna luč". — Kar se tiče agitacije pri nas na Goriškem, hodil je přetekle dni commis voyageur gosp. E. Klavžar po Soški dolini ljudi šuntat proti dr. Tonkli-u. Tudi g. Ličen iz Rihenberka ima časa na prodaj in hodi ljudi motit za Lavrič-a. Saj ni treba, gospodje; dobro vino naj dej o pivci tudi brez veje; tako bodo tudi volilci znali voliti „čisti značaj", moža, ki je „vse žrtvo val za narod" — (tudi to, cesar nikdar imel ni). Iz Gorice 17. avg. — Nabral sem nekaj novih kandidatov. Našega gosp. župana, grofa Karola Coro-nini-a (nekdanjega đeželnegapoglavarja Salcburškega) mislijo tudi od neke strani za kandidata ponuditi (zna-biti od vladne?) in sicer za mesta in trge. Gosp. grof Franc Coronini (deželni glavar) bi imel biti izvoTjen dd vélikega posestva. Kam denete pa dr. Pa-jerja? Saj njegov nasvèt v deželnem odboru v zade vi vpeljanja nemškega jezika na Goriški vadnici je imel dober vspeh. Iz Dunaja se je namreč polouradno odgovorilo, da ni ministerstvo nikdar nameravalo vpe-ljati nemški učni jezik. Torej je zaslužil dr. P. svoj mandat— ali ka-li? — Rad bi vedel, kdo je tišti norec, ki g. barona Karola Tacco-a (ne vem, za katero skupščino) volilcem nasvetuje? On ni ne za nas, ne za Lahe; pustite ga! Vzrokov, ne voliti ga, imamo sto manj enega. Edini vzrok, zarad katerega bi ga utegnil kdo z dobro vestjo priporočati, je ta, da je gosp. baron predsednik cestnega odbora okraja Goriškega. Ali, do-kler ga gosp. tajnik in denarničar (tega istega cestnega odbora) Ern. Klavžar, sam ne priporoča, pač ni sile, da bi se drugi za-nj ešofirali.. — Današnji ples pri sv. Roku (predmestji) je uradno zabranjen (iz zdraw stvenih ozirov). Kolere v Gorici še ni, pač pa so kó-zice zopet huje zobé pokazale; še celó v samostan 66. Uršulinaric so našle pot. — Da imamo Slovenci na Goriškem enega poslanca voliti, Lahi pa 3, to je po ,,Isonzo"-vem menjenji popolnoma pravično, češ, da Lahi plaČujejo več davkov. Dokazano je pa, da spada na Lahe le polovica davkov. — Drugič več. Iz Notranjske Bistrice 13. avg. (Odgovor gosp. no- tarju Anton Kupljenu na njegovo )fposlanou v 184 stev. „Slov. Narodal£.) Predzadnje „Novice" so prinesle dopis iz Bistrice, kteri sporoča, da sta se Postojnskega shoda udeležila tudi gg. A. Kupljen in Al. Lićan, ter da tu- kajšnje ljudstvo ne stoji za omenjenima gospodoma. Vsak člověk, ki ta dopis le nekako pažljivo prečita, vidi, da le to, in edino to, zadeva v dopisu imenovana gospoda. Vse drugo, kar je v njem o veri in o nekem brezvercu povedanega, je popolnoma objektivno in prav nič nju dveh ne zadeva. — Kaj vendar je storil gosp. notár Kupljen? On vse, kar je v dopisu povedanega, na-se obrača ter se prišteva bogatinom, ki pri polni mizi sedijo, patetično pripovedovaje bralcem, da je boij 8rečen nego brezumni dopisnik „Novic", dasiravno ga o tem nihče ni prašal in mu nihče „njegove" sreče ni zavidal. Strastno potem na-me plane, češ, da jez sem dopisnik „Novic", ki se drzne njega svetu razglašati. Ne imenuje me sicer naravnost po imenu; vendar me pa tako opisuje in zaznamva, da noben BistriČan ne more dvomiti, da je mene mislil, ker tukaj ni druzega duhovna, ki bi bil „iz službe izstopil". To pa je ravno tako, kakor da me po imenu imenuje. Dasiravno jez možko besedo zastavim, da nisem omenjenega dopisa pisal, in da tudi ne vem, kdo ga je pisal, vendar notár Kupljen surovo mojo osobo napada in z najgrjimi psovkami moje poštenje žali ter tako dvoumno in nelogično kvasi — prav tako, kakor govori, — da bi člověk, ki površno njegov dopis prebere, lahko Bog vedi kaj o meni mislil. Kdor mene pozná in moje mirne objektivne dopise „Novicam" in „Danici" prebira, mora reci, ako hoče resnico govoriti, da nisem vajen o oseb-nostih pisati ; zatoraj me to temveč žali, *) da me taka reva, kakor je gosp. Kupljen, pred svetom omazati hoče. Prosim, naj bralci sami razsodijo: kako se imenuje člověk, ki druzega po krivici obsoja kakega sla-bega djanja, če je ta pripraven s prisego potrditi, da je nedolžen, kakor sem jez v zade vi tega dopisa? Ali je kak §. v postavah zoper člověka, ki poštenega duhovna, ki zavoljo bolezni začasno v pokoji, na svojem domu, v svoj ej hiši mirno živi, potepuha imenuje, kakor o meni govori notar Kupljen („da se iz službe izstopivši, po Bistrici potepam")? — Kako sodijo pošteni ljudje o časniku, kteri vsako k van to, o njeni res-nici ne se prepričavši, v svoje predale jemlje, ter ni nihče več varen, posebno če je duho ven, da ga ne napade? Mene z blatom ometati gotovo ni vzroka imel. Gosp. Kupljena»ne bom tožil zarad njegovega žalji-vega dopisa, tudi mu ne bom več odgovarjal, ker iz njegovega „poslanega" sem se prepričal, da ni napačna misel, katero imajo ljudje pri nas o njegovi učenosti, modrosti in sploh duševni zmožnosti. janez Bile. *) Vredništvo živo obžaluje, da visoko spostovani gosp. J. Bile, ki onega dopisa niti ni pisal, niti „Novicam" poslal, je tako grdo po krivici napaden bil. Če je pa gospod notár slovenščine tako malo zmožen , da še navadne Časniske korespondencije prav ne razume , no, kako še le mu gré z druzimi pismi ?! Če tedaj je vse na-se obračal, spominjati bi se po takem nehoté utegnili bralci nemškega pregovora : „den Sehuldigen geht 's Grausen an". Vred. 2Ï5 Notraojskega 16 avg r vega na Notranjskem v ste v pada naše „Novice i ki nas 187 o dij o Dop iz Trno Postojnskem okraji agitirajo pod brezverskim atva in druzih znanstev in so borile se „Naroda" grdo na- (konfessionsloznim) geslom: notar Kupljen, A. Za iapredku kmetij- bred in mlajši Kavčič na Razdrtem, učitelji Rant, narodne • j BedenekinKoler, duhovnika Ča pravice že ob hudem času absolutizma, vedno zvesto in neki in Do an ) pa branile svetinje naše vere; on udriha po navadi Rihard Dolenec in dr. Rojic. Narodovcev" tudi po duhovščini naši. Na to kratek „Vošnjakovo" gardo ilustrirano. v Vipavski dolini župan Kavčič t TÙ imate skupno odgovor bral Ako bi dop bi Uiai^ Ui OD ^Nârod^ j UV> pa yy L.VVJ V LKJ\J 1 ujvu«i4 AJLX eksemplar tercijalke" (hinavke) krstil, kajti „Novice" bo v gotovi svesti. Gledé na velikánsko Hohenwartovo stranko, se program dnevnika „Naroda" pre- je res čuditi, da dr. Razlag toliko časa molčé posluša, ne pa poštene „Novice" „pravi Da bode njemu in njegovim blamaža strašanska, naj si se zvesto držé programa svojega, ne pa „Narod" nam je „Narod" v programu svojem obetal? dragi bralec, le prve številke njegove, a čitaj tudi one Kaj Čitaj, Kosaiie na Notranjskem 17. avg. (Naš grof Ho- in pa „Národoví" janičari.) henwart nikoli ne berem Ker Slov. Nar. uragi uraieu, íc prve otcvnivc ujeguve, n uiwij iuui uuc ««wu xa^ uoiorn, sem se le zdaj od druzih ljudi izve-od poslednjih mesecev, pa se bodeš prepričal, kam je del o škandaloznem dopisu „i z Piv ke 1. a v gust a" zabredel od svojih obetov in kakih nesramnih sredstev v 177. listu. Poštenje mi ne pripušča, da bi molčal o se čedalj bolj poslužuje, da bi verni naš narod spridil, taki grdi pisariji. Najpred naj ves svet vé prave odoljube in duhovne ob velj darij jih mračnjak običaj VCiJi»VU připravil , -la» vaut* hc*n.ir uoumucga j u.č* Ui tčfciVU UOIUVSM jaigvii Y naše sv. cerkve pa be- v kak časnik poslal, kakor je oni v imenovanem listu. zato Pivčana tako neumnega 9 da da ga ni tako o s lovski jargon v Kaj res mislite vi lučnjak da teligentni Skovan je brez dvombe od ne-Pivčana, najbrže^ je del naroda našega je tako slep , da ne vidi, kam pri- „slavno" delo kakega uradnika južne železnice v Sent ljudst ki so ver o 9 v svobodo* in dej o m si svojo vé _ vate očém naroda brezd kot staro šaro v kot Petru. Dopisun naj tedaj izvé da ga Je vsa Pivka „napredek" napisala na bandero obsodila, in zlasti Košanska fara je grozno nejevoljna Ali res mislite vi lučnjaki, da narod naš ne zarad grđih psovk, ki se v njem berejo zoper visoko- } da prav Vam gré imé mračnjak } ki zakri- častnega sofarana grofa Hohenwart a. Lažnjivi bode" in omamlj ft , v ktero pade pijan apredka". Ali mar mislite » y svoda ne vemo kam so enaki liberalci Francij in Sp hoče pisar ga med drugim zmirom pita z „nemškim" grofom, in vendar pri nas vsak kmet vé, da zná tudi dobro slovensko govoriti. Přetekli četrtek sem nekega tesarja, ki ravno zdaj v grofovi grajščini delà, nalašč UC VCLUU , tt«UJ VUMO.I 11UU1UIV1 JL l CtUV/lj U iu * pritirali? Al mar ne vidimo, kako tudi Avstrij ^ -----j-, — —-----ô . ™— Bismark zapreti v mrežo brezverstva? Parižka ko- vprašal: ali govori grof slovensko? in odgovoril mi je muna in to, kar se že delj časa po Španjskem godi, »Kaj ne bodo znali slovensko kri scurkoma teče, nam oči odp , saj so v resi tacega sadu lučnjakov In in z ljudstvom živimo t bomo Ljub- Mili Bog nas ljani rojeni, — oni govorijo slovens ki kakor mi, ki med ljudstvom mi drugi". — Čemu tedaj ono neprestano pitanje z vsemu temu molčali in „nemškim" grofom?! Trojica „Zarnik-Vošnjak-Jurčič" mi roke križem držali ? Prepričani smo, da se je v našem si je to besedo izmislila, in zdaj gre četa „Narodovska" da je stoletji v resnici že večina našega naroda toliko omi- slepo za njimi! Najbrže vé plašarski dopisun, ^a, kala, da sebične nakane vaše sprevidi in dobro vé, grof Hohenwart pošten kristijan, ki se ob Gospodo-komu naj veruje in komu naj zaupa; zatorej nam ni vih dnevih ne sramuje med kmete k službi Božji bilo in nam ne bo treba od hiše do hiše hoditi, „boka- hoditi lov prazniti zu in „kalinov" vaših na in to limanice loviti Ce uvuin, —- m LU, to je „v janičarjem — trn v peti. 99 Narodovcem" Hajd! slovenskim dosti blata po mi »IdllllL iu , ,tvc*iiuu v v moiu uc* iiuiauiijc iu v in. vo j «uivmí j vui nu v pgu* ^iiaju; ic uuou uiata j prijatelje svoje po prijateljsko, kakor oni nas, fiohenwartu, in njegova kandidatura mora iti pod klop Pa - - . -. - obiskujemo, jih ne obiskujemo, kakor morda dop cc 9 VUlOttUJUUiV , JI" , svoje, da bi jih objedali ali zoper tako si mislijo „Narodovci". Ubogi pritlikovci ki se JLCm UUptOUU ui mioilj V UUV ¥ VI . UUU^l itltl\u V , u.1 OV svojo stran drznete sodniki biti o bivšem predsedniku najboljšega vlekli, kajti prijatelji naši že sami dobro vedó, kaj jim ministerstva! Tukaj mi pride na misel sledeča dogodba. bo o svojem času storiti; — oni gotovo ne bodo glaso- Ko so zavezniki z napětími všemi žilami velikána Na- vali za onega, ki se drži gesla novoslovencev 9 ampak oleona I. pri Lipsiku premagali, se drzne nek oficirček za grofa Hohenwarta, ki se drži starodavçega na- knjižurico spisati z naslovom : „Napoleon kein Feldherr'; in cesarja!" Pod to nachgewiesen von einem konigl. preuss. Gardelieutenanť.- šega programa za vero dom zastavo bomo zmagali, združeni z veliko stranko Av Mlad neskušen lajtnantček tedaj se je drznil najve-strije, ki se po druzih deželah boruje pod istem geslom! čega vojvodo, kar jih svet pozna, obsoditi, da ne raz- Notraiuskega 16. avg 99 njakovci" poslednji čas nekoliko s svojo agitacij nehujejo, ker prejasno dij Narodovci" in „Voš po m pregl odločno da čuj ej o, kako edejomožjé, ki stojé za Hohenwart j ; ki ga visoko ceni ves slovanski svet našega cesarstva ki je največi strah vsem nemčurjem in centralistom in ume vojskovodstva! Ubogi pritlikovec pred velikanom pred kterim se je tresla vsa Evropa! Tako hoče tudi politiški pritlikovec „Narod" nekdanjega minister-presidenta obsoditi in nesposobnega za poslanca razkričati! Se ve da vse njegovo napenjanje je prazna slama. Košanci so ponosni, da takega veljaka 9 ki ga v katerem državnopravna stranka Avstrij vidi g topnika P1anins kem jako va agitacija edino še okraj svojega šteje vsi Slovani in tudi vsi nemški federalisti našega cesarstva visoko čislajo, imajo v svoji fari in si Antona Lavriča iz vélikeg Vrha Hrena Krašovca ne bodo dali nikogar druzega za poslanca vsiliti V ) • 1 •• • ^.T 1 // 1 9 peščico učitelj katere je g. Krašovec v skupščini na Rakeku omamil osobito Drmelj skega.*) Gosp. J Vovk m čitelja Begunj na Uncu se kaže neutralen 9 9 9 ce tudi vsi krompirjevci „Národové" armade zoper nje 99 ausrukajo u Grof H ohenwart bo naš poslanec 9 Ob Mil v Cerknici defenziven, župan Cerkniški nekako težavno za Hreno-Krašovci vleče. **) brez vsega agitovanja od strani duhovščine, o kteri Narod" vé toliko^ lagati. Med drugimi duhovni tudi ovaj a, da delamo na vse kripl je 99 mene pod črkami V _ ze zdaj 9 da bi bili sami duhovniki in ne kmetje za * To tedaj je tista hvalisaua neodvisnost učiteljev da se dadó vpregati v kola Kraševčeva. Dober tek, gospoda! ** Od mož previdnih, kakor so rezainMilavec, ki se ne dadó za slepo orodje rabiti iz Štajarskega importiranih zmesnjav, smemo pač pričakovati, da ne bodo ostali neutralni ali defenzivni, ampak se vstopili na gospodje Jer san, Ob- stran resnice in koristi naše dežele. Vred. volilne može izvoljeni itd. — Nesramni lažnik! To je pravo pobalinsko delovanje janičarskečete! Opravljivec pisač naj mi navede le enega samega člověka, pri ka-terem sem jaz beračil glasú za Hohenwarta! Vsaj nam tega ni in ne bode treba, vsaj vsak Košanec pravi: „naš grof poznaj o naše kraje in vedó za naše potrebe; nihče drug ne bo naš poslanec kot oni!" Živio tedaj naš poslanec grof Hohenwart! Šimen Jalen. *) Iz vipare. (Poslano.) Ker „Slov. Narod" odpira svoj list vsakim psovkam, napadenemu pa ne dovoli prostora, da bi bránil svoje poštenje, naj blagovolijo „Novice" sprejeti sledeče pismo: Nek pisar v št. 180. „Slov. Naroda" je vse blato zgrabil, da me do dobrega va nj zagrne in da bi s tem moje pošteno imé uničil. Đa bi jaz komu na pot stopal, moral bi molčati, ko bi me uni odrival; ako pa vse zdražbe drugim prepuščam, in se me kdo loti s straho-vitimi lažmi, da me pred svetom grdi, ondi sem prisiljen javno se oglasiti. Prvo, kar se mi očituje, je to, da Vipavce nepotrebno dere m z zidanjem zvonika v Logu. Al vsak pošten Vipavec vé, da je novega zvonika bilo ne-ogibno potreba, ker stari je bil tako razrušen, da je v njem zvon s 45 stoti moral veliko let tiho stati, ako se ni hotelo k nesreći pomagati. Namesto tedaj starega do tal podirati in tam novega nazaj zidati, se je zastran simetrije in druzega ozaljšanja cerkve sklenilo, da se tretji novi zvonik zida, in k temu niso sami Vipavci, nego — kmalo bi rekel — ves slovenski svet od Adrije in Soče noter do Savine je k temu z nepričako-vano radodarnostjo přivolil. Da pa so se nabrani tisoči za zvonik, ne pa za bolnišnico ali za kaj druzega po-rabili, tega ni moj „baurath" kriv, kajti denar se mora porabiti za to, za kar se dá. Drugi strašanski naskok na-me je moj farovž! Hudobni blebetač, ki ne vé, kaj govori, me v svoji za- Î'rizenosti obdolžuje, da sem za zidanje farovža svoje àrmane za 40.000 gold, odri, jih v dolgove zakopal in celó M. Dolenca — oberrihterja — na nič pripravil. Farmani moji, kateri ste leta 1845. že hlače nosili, in omeniene sklade že plačevati imeli, kaj Vi pravite k temur Ali ni tacega oDdolževalca sama hudoba obsedla ? Saj vendar dobro veste, da pri zidanji farovža Vas ne za denar, n e za kak materijal in tudi n e za brezplačno roboto nikdo še vprašal ni, — da tedaj k temu ne s pol krajcarjem ni nobeden pripomogel, nego da je vse stroške sama fama cerkev plačala, toda ne 40.000 gold, in tudi ne 21.000 gold., kakor jih je M.D. ponujal(?!), nego samo 15531 gld. 54 kr., kateri so bili po odloku tadanjega c. kr. gubernija 10. nov. 1848. leta, št. 12.299, in 13. marca 1849. leta, št. 5408, v to dovoljeni. Iz tega se razvidi, da ni bilo ne z ob-čino, ne z „oberrihterjem" nobene obravnave treba. Naj sodi zdaj svet: kje je moj obrekovalec teh 40.000 in 21.000 gold, vzel, da me ž njimi bije! Ako se morejo take strašanske laži izmisliti, da me grdijo, ni več čuda, da mi tak člověk še blato škan-dala na farovž meče in celó krivega delà, da v ero — čujte! — ver o zatiram. Škoda. da ni povedal: ktero vero, kajti on — po pasjem grizenji soditi — o kr-ščanski veri nima nobenega zapopadka. Da bi me zagrizenec iz dobrega spomina pri narodu popolnoma izkopal , mora mu še tabor Vipavski na pomoč jpriti in mi še tam nikakoršne veljave ne pripušča. Ďajte vi taborovci vsi, daj ti Ljubljanski in Notranjski ,,Sokol", dajte celó vi, tačas še ne razdvo- *) Ponuđba jako draga! Vred. jeni slovenski prvaki razsoditi, in se bodete gotovo začudili , k j e da ta omamljenec orodja išče, da bi vse uničil! Posebno těžko mi pa dè to, da ta člověk celó dotiko do soie na Slapu omenuje, in zakaj? — prav z žalostjo rečem — zato, ker bi bil sicer po vseh Vipav-skih gnojiščih tega mojega častitelja iskal, ako me ne bi bil s tem sam primoral, dru god ga iskati in najti« On žolc maščevalnosti na-me razliva, ker so mu — kakor čujem — zraven mojega odiranja Vipavcev s 40.000* gold, in z zidanjem zvonika tudi to v glavo vtepli, da sem jaz njegov véliki nasprotnik. Gospodine, to spet je strašanska laž, katero Vam je moral v glavo vsiliti prav tišti, kateri je bil pred nekaj časom — kar sam spričujem — Vaš najhuji nasprotnik, a zdaj je Vaš na-tanko povezanec. — Da se je on mojega vtiKanja v to-? šolo bal, to sem dobro vedel; — da bi se pa jaz bil kedaj s svojimi idejami v to rinil, o tem naj si. odbor kmetijske družbe spričuje! Vipava 9. avgusta 1873. Jurij Grabrijan, dekan. Iz Senožeć. (Vabilo.) V nedeljo 24. dne t. m. se bo v Senožečah imendan sv. far ne ga patrona in rojstni dan našega pres v. cesarja Franca Jožefa z narodno veselico pod orehovo senco slovesno obhajal. Narodni ples je njen program. Vse bližnje in daljne narodne plesalce in plesalke vabi uljudno k tej veselici odbor. % v Skofja Loka 18. avg. (Cuden volilen shod.) V „S1. Narodu" štev. 188. smo brali na prvem mestu obširen popis nekega volilnega shoda 15. avgusta v Loki. Da pa nihče ne misli, da za g. dr. Zarnika pri nas res tako lepo pšenica rumeni, kakor bi se utegnilo komu iz „Narodovega" dopisa dozdevati, naj sledi tukaj za danes le nekoliko kratkih opazek. — Dr. Z arnik in tovarši njegovi skličejo voliini shod „pri zlati kroni", in sicer ravno na praznik med 10. maso, — — menda po naključji, kaj ne?! Zato pa je bilo mnogo volilcev po spolnovanji krečanske dolžnosti zadržanih, udeležiti se shoda; več tacih pa, ki bi pri shodu ne bili le „tihi kimavci", ampak bi znali morebiti gosp. dr. Zarniku preveč nadležni biti, še dobilo ni po-vabila k shodu. „Narod" objavlja imena zbornikov, med katerimi pa se nahajajo taki, kateri volilne pravice še nikdar niso imeli, je nimajo sedaj, niti nimajo upanja, da jo kedaj dobodo. Nekteri se menda že tudi sramujejo glasovanja, vsaj se jezé, da so imena njih razglašena bila; zopet drugi pravijo, da so njihova imena prišla vmes kakor Pilat v vero. Ako zadnjič še tište, od kterih „Narod" sam pravi, da „nimajo volilne pravice v Loškem mestu", odštejemo, dobimo potem „ogromno" številko 16 mož, ki naj bi blizo 100 Loških volilcev zastonali ! Ako „Narod" želi, postre-žemo mu povsodi tuai z imeni. — In še več! Med omenjenimi 16 nahajamo tudi takošne, ki so nosili do sedaj na svoji zastavi ime — Dežmanovo, in so bili v ustavaškem volilnem odboru, al ker jim je tukaj le slabo kazalo, postali so čez noč — čujte! — „mlado-slovenci!" Nek imeniten gospod nam je rekel, „da mu je to prečudna zastavica"; alkdor naše dvojne liberalne nasprotnike bolj na tanko opazuje in obojnih namere spozná, temu se ta „metamorfoza" ne zdi čudna, ampak čisto naravna. Herod in Pilat sta imela enake pojme o pravici — „in sta tišti dan prijatla postala". — Iz vsega tega ie jasno ko beli dan, na kako slabih, prav Ion če nih nogab je pri nas Z arniko vo kandidovanje, — podobno vtopljencu, ki se poprijema vsega, kar doseže, — »hilf? was helfen kann!" Sam „Tagblatt" se v svojem 187. listu norčuje z dr. Zarnikovo k'andi- 211 daturo, Ćeš, da je po različnih križem-potih zasel tudi na Gorensko, in resno svari ustavoverce, naj od „mladoslovencev" jim ponujano tovara ij o odbijejo. Kar so tedaj „Novice" že davno povedale, to čedalje očitnejše prihaja: mladoslovenci bi s„Tagblattarji" radi v z vez o stopili; al ti so se toliko pošteni, da — ne marajo z a-nje. Tako na Štajarskem, tako zdaj tudi na Kranjskem. Živi so „mladi" že v grob položeni! Nobeden noče Zarnik-Vošnjako krame. Mirnapeć na Dolenskem 17. avg. (Klic na pomoč!) Letos že dvakrat zeló nesrečno Mirnopeško faro je 12. •dne t. m. zadela nova nesreča: Bis ka vas je v poli uri bila cela v ognji. Ne le pohištva in prideïki so po-goreli, temuč tudi nekaj živine se je zadusilo v grozo-vitem ognji, ki ga nismo mogli gasiti, ker žalibog! se nobene gasilnice nimamo. Bilo bi pa gotovo pogorelo vseh 28 hiš, ko bi ne bila v naj veči sili prišla vrla Tre-banska gospoda: župan Tomšič in Vrhovšek z gasilnico svojo na pomoč ter z nepopisljivim trudom vendar 2 hiši, eno bajto in nekaj druzega blaga rešila. Bog plati vrlima rodoljuboma njuno dobroto! — Rev-ščina pogorelcev je strašna; ogenj jim je še to mrvico vničil, kar so si letos přidělali. Zato trkamo na vrata naših rojakov, kjer ni bilo letošnje nesreče toliko, kot pri nas; naj pomagajo po svoji zmožnosti ubogim re-vežem, kateri vsi obupani posedajo in jočejo na pogo-relih razvalinah. Lepo prosimo: usmilite se jih, poma- gajte jim! Rus, župan. Iz lhana 10. avg. (Peticija do si. deželnega odbora in si. deželne vlade.) 21. julija t. 1. se je v trgala vrv, na katero je privezana ladija brodovja pri sv. Jako pu ob Savi, in ladijo z vsem, kar je bilo na njej, namreč a 3 ljudmí in 2 konjema, žene dereča voda naprej. K sreči je voda bila plitva, sicer bi se bila zgodila strašna nesreča; vse bi bilo vtonilo,, kajti slaba in trohljiva ladija bila bi se na vsaki skali, ob vsakem drevesu razbila. Ne spuščam se v obširno dokazovanje, kako potre-ben bil bi tukaj most, tem več omenim ie to, da se tu kopiči krivica na krivico, in da komaj vem, o kteri naj bi prej govoril. Brodnik, ki ima vožnjo na tej ladiji v nájem, je brez ves ten, sebičen člověk; njemu je mar le za to, da vtika v svoj žep vožnino po 6 krajc. od konja, ki jo je sam določil. Ko se je lansko jesen Sava zavoljo velike vode nekoliko razširila, prišla mu je precej misel, 3 to takso za 1 krajc. pri konji poskočiti. Dasiravno pa se je voda davno že vlegla in je bilo polovice struge suhe, on je vendar ostal pri povišani tarifi. Ladija sama pa je v tako slabem stanu, da se mora člověk vedno bati za svojega konja, ki bi si lahko noge polomil ali pa se še celó v vodo vdrl. Taka se je pripetila tudi meni; skoro bi bil ob najboljšega konja, kteremu se je mostič do ladije pod nogami vdrl. Le srčnost mojega hlapca mi je rešila 500 gold, vrednega konja. Kdo bi mi bil povrnil škodo, ako bi se mi bila nesreča zgodila? AU sme najemničar za tako ladijo in tako or od je zahtevati vožnino od ljudi? Prav tako přišel je mlinar Anton Majdič iz Dola ob mlađega, lepega konja, ki si je nogo zlomil. Colna, ktera nosita most, sta tudi že tako slaba, da ne držita že vode več. Prav dobro se spominjam, da ju je brodnik že pred več leti kupil od drugega brodnika na Savi, ki ju je bil že iz-vrgel; toraj se mora misliti, da ništa bila brez napak, ker taka reč je predraga, da bi si jo brodnik vsaki dan le iz veselja novo omislil. Vprašam tedaj: ali take naprave ne grešijo zoper varnost življenja? Kako se mora kaj tacega tr-peti? Bi ne morale take naprave, ki zadevajo komunikacijo, biti pod oštrim nadzorstvom cestnih in vodnih uradov ? Je li žandar le zato na svetu, da pomaga davk • izterjevati? Mu ni mar dolžnost opazovati take ne var-nosti za življenje in premoženje ljudi? Omeniti moram še, da sem se večkrat obrnil do c. k. okrajnega glavarstva Ljubljanskega s prošnjo, naj bi se ukazalo odpraviti take napake; ali po odstopu gosp. Pajka, kteri bi bil pri sv. Jakopu gotovo naredil že most in tako napravil ubogim prebivalcem tega kraja varno pot čez Savo, se za to cesto nihče več ne zmeni! Reklo se mi je samo, naj se obrnem do viteza Gariboldi-ja, ker spadajo ceste v tem okrajů v njegovo področje. Al tudi ta gospod imel je le izgovore za-me, in tako se res ne morem več spom-niti, kedaj se je ta cesta le z enim samim kamničkom posula. Edini kos ceste, ki spada pod mestno oblast, namreč od Kravjedolinske šrange proti Hrastju, se je letos popravljal, ker se je si. mestni magistrat gotovo sramoval, za luže in mlake pobirati cestnino. Tuj popotnik gotovo bi ne bil mislil, da se po tej „vodeni cesti" pride do ljudi in obrtnijskih krajev. Po budem deževanji je pri brodovji na desnem bregu Save taka mlaka, da težek voz — od 15 do 20 centov — potřebuje čvetero konj, da ga iz mesta spravijo; večkrat pa se celó ne more voziti, ker obtičé Kolesa v blatu. Ali mar brodnik nima dolžnosti, skrbeti za dober in trden mostič do ladije? Gemu se zemlja imenuje pot, ako se ne dá vsak čas voziti po njej ! Vrh vsega tega mora biti po noči voznik še dobre volje, da se mu poljubi prepeljati koga, in hlapcu moras dati še kaj „za tobak". Nagla pomoč zdravnika, ako ga hočeš iz Ljubljane na deželo, v takem slučaji še mogoča ni ! (Kon. prih.) Iz Šentvida pri Ljubljani. — V Klječah na Ježici je kmet, po imenu Piškot, ki rad po nemški žlobudra. Ne davno se pripeljeta dva gosposka v vas. Pri hiši stoji žena, ktero poprašata: ali je tukaj Piškotová hiša? Na odgovor, da — prašata: Kje je oče? — Žena pošlje po moža, ki je na njivi delal. Oče Piškot pride in gosposka bradača ga nagovorita po nemški, kar je očetu Pišk otu tako dobro delo, kakor da bi bil piškote jesti dobil. V govoru mu dopovedujeta, da cesarske obïiga-cije pešajo, v 14 dneh pa se utegnejo še rešiti, da se premené v druge bolje ; — poslana sta od kantona, da pomagata očetu Piškotu. Dobri oče Piškot jima res izroči 3 obligacije po 100 gold. — da jih več nazaj ne bo! Oče Piškot zdaj vsaj še bolje nemški zná! Dolensko 10. avg. (Strahovito.) 7. dne t. m. popol- dne okoli pol 3. priženeta 2 moža 28 kónj iz Hrva-škega. V Kostanjevici bil je takrat ravno razdrt spoduji most, ki se je popravljal. Možema se mudi, toraj težko čakata, da se most toliko naredi, da se z živino more čez-nj. Ker sta boje plitvo Savo prebredla, mislita si, zakaj bi še Krke ne? Vrh tega bila sta boje nekoliko vinjena in nekdo jima korajžo daje, rekoč: za bokal vina priplavam jez s konji Čez vodo. Eden teh mož silno korajžen se urno oglasi: če ti za bokal, zakaj pa t'az ne, in se s skupaj zvezanimi konji zakadi v glo->oko Krko prek mosta. Pa oj groza! — konj, kterega mož jaha, prešibek se potopi; mož hoče urno na zraven privezanega skočiti, al pri tem skoku pade med konjiča. Konja ga poteptata in mož v globočini ubit leži. Konji, na kratko skup zvezani, pričnó se grozno vrtiti, kopati in na vse mahati. Zdaj se pod most za-kadé, in 23 se jih utopí! Le dva žrebeta, ki sta bila prosta in še 3 Konji, kterim so se še o pravem ča3u vrvice porezale, so bili řešeni. Lahko si mislite grozni krik ljudstva, al nikdo ne more blizo, da bi eno ali drugo živalco grozne smrti otel. Živina bila je večidel mlada. Britko je bilo gledati, ko so potem po 3, 4 konje na enkrat iz vode vlekli in je nazaduje jih 23 4 _ • _ ležaio kraj reke. Našli so tudi moža. Bil je pravi ko- s posebno pohvalo je bil sprejet potpouri slovanskih r enj ak mlad iciijan. , jjuiciix, iz Hrušce poleg Novega grada (Castel- pcsciu. uuuaiuu se w>, ua gosp. nam je sKroei za nuovo) v Istri domá, kakor je pravil ves přepadeni dobro postrežbo gostov, vidijo bralci naši, da so gostje ostali njegov tovarš. Grdo pa in surovo bilo je obna- po pravici zadovoljni bili s to veselico pcd prostim ne- Oe dodamo še to, da gosp. Kam je skrbel za sanje nekterih nazočih. „Prav se mu je zgodilo ga je pa h. kaj nesel v Krko itd." Tudi ostalega ne- bom o prijazni noči. Čisti srečnega so z divjim preklinjevanjem napadali. Take d oh o dek „besede" katero je napravila - vio« u vuuuvn jjuvotut , xvaieiu je uaui a* v 11& 16. dne t. m. čitalnica Ljubljanska na korist po neobčutnosti in zarobljenosti bi si pač ne bil nikdo hudih nevihtah nesrečnim Dolencem, po vštetih večih nadjal! In ko so imeli truplo umrlega v mrtvašnico na doneskih, ki so jih darovali gosp. Valentin Bleiweis z gosp. gosp. dr. J. Bleiweis pokopališče zanesti, niso mogli četrtega dobiti, da bi 100 gld. bil za nosilnice přijel. „Bom pa sam na enem koncu Ferdinand Souvan z 25 gold. gosp. Franjo Souvan z 25 gld. nesel" pravi uvu, "Mil JV KUU1 U kVi II, Ml ViVigV £J ^UlU. , - gUOUl JL' 1 aii\j IVOt Is ni mogel, ker mrlič bil je silno težak. En žandar in gosp. dr. E. H. Costa z 10 gold, še kaki 3 možaki, mislim, da meščani. na so se vrlo stoine z 10 erold.. — e-osná Ko^l nek yy meščan, kar Je tudi storil, a dolgo z 20 gold. gosp. Franc Ks. Souvan z 20 gold. é ) kaki možaki, mislim, da meščani b\j »«»i v «uvttHui j naznani y komur so dobro znani. to, da se ni dalo nikjer o kli ca ti, Prašamo pa: kako dr. Poklukar z da bo most razdrt Ko- vedeli, predno gosp, gosp. dr. Pogačnik iz Du- so v da bi bili ljudje že pred za to stanjevico prišli? Ko bi se bilo to oklicalo, šla bi Janez Murnik s gold., gosp. Valentin Krisper z 5 gold. naja z b gold., gosp. Franjo Ravnikar s 3 gold. 55 krajc. 9 gold. iu» t/v maju ^ - gosp. znaša skupaj 352 gold. u """j ~ * • v v f""" • , oiw uouca iuuxuia. o 5UÍU, J - Auaca oau^aj *J\JU guiu bila ta dva s konji čez Križevski most in ne bila bi 86 kraje., ki se je koj izročil c. k. dež. predsedstvu tako nesrečna. In kako to, da se pred razdrtim mostom ni nič pregradilo, kar se stori povsod, kjer se poprav-ljajo mostovi? Ali bode politična gosposka pri tacih Ljubljani dne 18. avgusta 1873. Andrej Kremžar. Franjo Kadilnik. (Očitno zahvalo) izreka podpisani odbor vsem napakah in prestopkih svoje storila in oštro postopala ? ? častitim gospodom, kiso včeraj prijazno sodelo- Ljubljane. — Rojstui dan presvitlega našega ce- vali pri dobrotni ,,besedi". Zavest, da so tako lepo po 43. Njegove starosti —- je bil v pondeljek v magali nesrečnim svojim bratom, bodi jim najslajše po-stolni cerkvi obhajan s slovesno sv. mašo, katero so vračilo njihovega truda. Tudi častiti c. k. vojaški mu- sar j a gospod knezoškof peli. Nesrečnim Dolencem je presvitli cesar blagovolil darovati 800 gold. (Iz seje đeželnega odbora 16. avgusta.) Za de- zični kapeli prisrčna zahvala! Ljubljani 17. avgusta 1873. • Uitalnični odbor. (Ljubljanska hranilnica) je v včerajšnji seji želne štipendije za sprejem v deželno sadje- in vino- sklenila Dolencem darovati 3000 gold. rejsko šolo na Slapu se je oglasilo 19 mladenčev, — Kakor unidan v Metliški okolici, je te dni izmed katerih so štipendijo dobili: Cotič Maks iz Vi- po Notranjskem popadal s tek el pes. Rojaki! le pave, Smukavec Andrej iz Podjele v Bohinji, Lenasi brž proč s takimi psi, ki so bili v kaki dotiki s sum- pave , uuiuivavcv -nuuiej ia i v/ujoic v juumxiji , UCilaoi f Luka iz Sajevč pri Hrenovicah, Judnič Jakob iz Kr- ljivim vačjega vrha prijSemiču, Stariha Janez iz Sel pri SemiČu,i^HÊtt Petrič Jakob iz Crešnovca pri Semiču, Vrščaj Jožef iz Čr- 9 bolje je, da se jih 99 nedolžno pobije, kakor okužen ostane! nomlja in Malik Ferd. iz Slapa. šolski svèt Ra- doliškega okraja je deželni odbor izvolil namesti izstopiv-šega svetovalca Franceta Prešelj-a iz Srednje vasi po-sestnika Šimna Repinca iz Broda v Bohinji. — Vsled ni via Novičar iz domaćih in ptojib dežel. Kedaj se razpišejo volitve za državni zbor otovo. Da bodo pa y se V se ocoium« .^xxxxxx«^rxv/vi* » xurvxxxxxjx. - » oi^u Vlnila nOVC prestopa sedanje babice Elizabete Valičeve v pokojni verjeti ter pravijo le oktobra meseca, kakor Presse" piše, nočejo federalistični časniki da ^OIV JJM/ »VViMUJ \J MWIMAW JUllIiMMVVV f MUVV I V T ^/VttVJ Hl YCIjCti LUI ^ VI«I JC tO XV UOf UI lili VU" stan se razpiše služba babice na deželni porodišnici in la šal i priprave za volitve. — Iz Berlina se za gotovo slepilo, da bi mi še od soli za babice. njih kranjskih deželnih zborov se dá v sloven- naj ski državni zbor pride Register obravnav vseh dosedá- sliši, da Bismark delà na vse strani v to taka većina da ki skem in nemškem jeziku natisniti. v Du-sprejme ov u« r oivTvu- U a I o XV X Ui Cta> v XXX u KJ\jx ^iiue y uvjijua laiva , xvx ej uic Za shrambo sta- Prusko-Nemške cerkvene postave, katere uničijo rega đeželnega in pri deželni vladi spravljenega vice katoliško vero popolnoma. pondeljek (na rojstni dom-arhiva se odloči in pripravi prostor v deželni hiši dan presv. cesarja) so razglašena bila imena razstav- na novem trgu. — umAua ixxa.Yxxxxv<* » x.x. ia v Aij v v a ulikajv, v u uuaj ©ivi 1 nan m v 1 u.u uij u taomc u. i jj jl u iíi e, bolnišnici v Komendi pri sv. Petru se je začasno izro- medalje in pa pohvalna pisma. Kmalu povemo, čila okrajnemu zdravniku Edvardu Globooniku v kedo naših kai dobi. — Zdai še le znašaio dohodki Služba zđravnika v P.P. Glavarjevi nikov, ki v Dunajski razstavi dobijo častne diplome, čila okrajnemu zdravniku Edvardu Globooniku v kedo naših kaj dobi. Cerkljah. Zdaj znašajo dohodki (Beseda ČitalniČna na korist Dolencem) ni samo „brez birta délai rajtengo", ko je prerokoval vstopnine 1 miljon gold. Gosp. generaldirektor je pač ", da po donesla precejšnje pomoči ondašnjim nesrečnikom, temuč trošenih 17 miljonov se bo po vstopnini povrnilo bila je tudi prav vesel večer gostom, med katerimi je po novih davkih, bi bil moral reči. — Le malo dni se bil tudi deželni glavar vitez dr. Kaltenegger. Gosp. Ko- — in začne se deželni zbor Hrvaški. „Obzor" pri-celjev prolog je bil z jako veliko pohvalo sprejet in duša ondašnji dvojni stranki, naj se zedinite sicer vse pesmi pod vodstvom g. pevovodje Va lente po- pevane od krepkega našega pevskega zbora katerem bo se odlikovali y med Me dé na in samospevi Puciharja Trdine, so zanimivale občinstvo y iu e u v u a XXX g« x x uiucj ou zjaxxxlxxx y axe uueiuot v v , pO" • ^ — - ---—---- o"---------- r---- —m ~Z sebno navdušeno je bil pa sprejet Nedvedov zbor oktobrom vpeljuje voino postavo od leta 1868; vojakov „ponočni pozdrav" s prekrasnim samospevom Pu ci h ar- graničanov tedaj ^{hmsJ vpč n« bod«. evim; veliki zbor: „kdo je mar?" je tako priljub- ~~ bo svet videl, da Hrvaški narod je absolutno nesposoben za samovlado. Radovedni smo po takem, kaso bodo tekle razprave zbora Zagrebškega. — Cesarski patent razpušča spet nektere graničarske polke in s [jen da si je zmirom radostnega sprejema gotov. Listuica vredništva. Gosp. dopisnika J. G. iz Novomeake okolice: Ker so dotično kandidaturo zadnje „Noviceu v dveh ob peyskimi pieçami se je vrstila lepa produkcija C. kr. §irnih dopisih pretresale v Vašem smisln, počakajmo odgovora na vojaške godbe pod vodstvom g. kapelnika Sinceljna; s interpelacijo. Odgovorni vrednik: Alojzi M^jer. — Založnik: Jožef Blaznikovi dediei v Ljubljani.