i:' , * . r -U; •

Ljubljana, petek 5« februarja 1932
Cena 2 Dia
Upravništvo: Ljubljana. Knafljeva ulica 5 — Telefon št. 3122, 3123,
3124. 3125, 3126. Inseratn.i oddelek: Ljubljana Selen-burgova ul 3 — Tet. 3492 tn 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št 13 — Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica
št 2. - Telefon št. 190 Računi pri pošt. ček zavodih: Ljubljana št. 11.842 Praha čislo 7S ISO Wien št 105 241
Naročnina znaša mesečno 25 — L)m. za inozemstvo 40 - Din.
Uredništvo: Ljubljana. Knafljeva ulica 5 Telefon št 3122 3123 3P4 3125 in 3126. Maribor Aleksandrova cesta 13 Telefon št 2440 (ponoči 2582). Celje Kocenova ul S Telet št 190.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglas po tarifu
Srditi boj! v šanghaju
Japonci ves dan bombar-in neusmiljeno uničevali prebivalstvo
Z vojnih ladij in letal so dirali kitajski del mesta
tudi civilno
Šanghaj, 4. februarja s. Danes se je med kitajskimi in japonskimi četami v Šanghaju in okolici zopet vnela bitka na vsej črti. Cb 9. dopoldne so pričeli Japonci strahovito bombardirati severni kolodvor, ki leži v kitajskem delu mesta. Topovski ogenj je bil močnejši od vseh dosedanjih. Po enotirnem bombardiranju so se pojavila v zraku japonska letala, ki so zmetala na kolodvor in njegovo okolico številne bombe. Detonacije bomb povzročajo peklenski hrup in iz kitajskega mestnega dela se dvigajo ognjeni zublji ter gosti oblaki diina. Nad vsem mestom leži debela in dušljiva plast dima. Iz inozemskih koncesij se razločno vidi, kako letijo po zraku razvaline poslopij, ki jih rušijo letalske bombe. Med topovskim streljanjem se dobro razloči tudi ropotanje strojnic. Ogorčena borba divja tudi izven mestnega področja. Na reki Jangce so japonske vojne ladje pričele bombardirati železniško progo med trdnjavo Vosung in Šanghajem, da bi odrezale kitajskim oddelkom /vezo. Maihno, nekoliko vzvišeno nas°l,;e Clangvan je od davi pod hudim ognjem japonskih topov. Med kitajskim prebivalstvom je izbruhnila strašna panika, ker v splošnem obupu nihče ne ve, kam naj se zateče. Povsod pokajo granate z japonskih letal in ladij.
Šanghaj, 4. februarja g. Nova bitka med kitajskimi obrambnimi četami in i* minskimi mornariškimi voiaki tra5a že '2 ur brez presledka. Japonci so do tr-mraka obstreljevali severni kolodvor in kitajski mestni del Čanej. Po-•r no in»»siu se stalno širi in obsega se-i že oze^^e št«rih dvadratnih mi!;. S v »rni kolodvor in vsa njegova okoli-< . .:<• pravo ognjeno morie, iz katerega š ;<r;, ;<> proti ne? n ognjeni /oblji in gosi ob'a!i d»tr»a. Z meje mednarodne na-selbim vf> irhko vidi nad 20 posameznih
velikih požarov. Kitajske čete so se zaradi japonskega obstreljevanja s topovi umaknile v svoje postojanke in odgovarjajo na topovski ogenj le v daljših presledkih. Vse kaže, da čakajo na uro, ko bo obstreljevanje prenehalo, da bi se tako izognili prevelikim izgubam.
Šanghaj, 4. februarja s. Japonci so popoldne ponovno poizkusili, da bi pognali Kitajce iz severnega Čapeja. Kitajci pa se brani io z občudovanja vredno odločnostjo, dasi ^o razmeroma slabo oboroženi.
Premirje pred Nankingom
London. 4. febr. č. Iz Nankinga poročajo, da je tamkajšnja kitajska vojna oblast sklenila premirje s poveljnikom japonskega brodovja, ki se je usidralo pred mestom. Po določilih premiria ne smejo Kitajci povzročiti nikakršne proti-japonske akcije. Japonsko brodovje bo odplulo po Jangeeju navzgor in se usidralo nekaj kilometrov nad mestom. Kitajsko brodovje pa =e bo umaknilo izpred mesta po reki navzdol. V območju mesta se smejo kregati le angleške in ameriške vojne ladje. Na zahtevo ameriškega konzula v Nankinsu je vashingtonsk; državni departement izdal ukaz. da odpluje v Nan-king še en tornedni rušilec, da zaščiti in pom ri tamkajšnje ameriško prebivalstva
Priprave za pohod na Peking
Pariz. 4. febr. č. »Agence Indoj>acifique« je objavila vest. da je japonska kolonija v Pekingu po svojem poslaništvu zahtevala. nai ji japonska vlada nemudoma pošlje vojaško pomoč, da jo zaščiti pred kitajskim nasiljem. V političnih krogih je ta korak pekinških Japoncev izzval vznemirjenje in rezke komentarje, češ. da hoče io Japonci razširiti japonsko-kitajski spor tudi na Peking. Vse dosedanje vesti iz bivše kitajske prestolnice pričajo, da je vladal tam doslej popoln mir. V mestu samem pa ie že itak 250 mož japonske vojske, ki ščitijo v zadostni meri japonsko prebivalstvo in njegove interese
_ iN & o
W
a klofuta velesilam
s?fe|em odgovoru na demaršo velesil se tokijska vlada bn]e norca iz posredovalnih predlogov Anglije in Amerike
Tr
Tokio. 4. februarja, č. Dopoldne je japonska "vlada izročila poslanikom velesil i-v o odgovor na poslednjo britanrfco-i.rne-rško intervencijo. Kakor znano, sta ameriški in britanski poslanik predložila vladi v Tokiu noto, v kateri sta vvashing-ronska n Ion d oP' K a vlada zahtevali: 1. da se med Kitajci iu Japonci takoj ukinejo, vse sovražnosti: 2. da se ukine vsaka mobilizacij ali kakršnakoli priprava za nadaljnje bojevanje; 5. da se kitajska in japonska vojna sla nemudoma umakneta iz vse šarigna j.ske okolice, kjer sta trčili draga ob drugo; 4. da se z ureditvijo nevtralnega pasu zaščitijo internacionalne koncesije in .se ta nevtralni pas določi po prejšnjem sporazumu, pri katerem morajo sodelovati) tudi tuji generalni konzuli v Šanghaju; 5. da se s sodelovanjem nevtralnih opazovalcev trk o j prišno pogajanja o vseh spornih točkah japonsko kitajskega nasprotscva v iluhu pariškem pakta in sklepa Društva narodov z dne l>. decembra
Japonska vlada je v svojem odgovoru od*< onila sko^ej v.-e zahteve. Glavne točke njenega odgovora Sf>:
I Japonska si mora pridržati neomejeno pravico, da ščiti življenje in imetje iapon cev v šanghaju tako kakor zahteva položaj. Zaradi tega Japonska ne more pri-
stati na to, da bi ne pošiljka na Kitajsko novih vojaških ojačenj.
2.	Mobilizacija nadaimjih japonskih jet za zaščito japonskih interesov na Kitajskem je zato samo japonska zadeva.
3.	Predlog velesil, da naj bi se Kitajci (!) umaknili iz bojnega pasu, je tudi želja Japoncev.
4.	Ustanovitev mednarodne komisije, ki naj bi nadzirala medsebojne ukrepe za po-mirjenje, ni v skladu z načeli japons*e zunanje politike. Japonska ima dožn«st. da ščiti svoje državljane na Kitajskem po lastnem preudarku.
5 Ustanovitev nevtralnega pasu v Šanghaju bi povzročila prakt'čno zelo velike težave, zaradi česar jcpon&ka vlada ne verjame, da bi utegnila bistveno pospešiti ureditev spora.
6.	Ce se kitajske čete umaknejo lz bojnega ozemlja, bi bili prva in druga točka predloga rešeni sami po Sebi.
7.	Glede ureditve ostalih podrobnih vprašanj med Japonci in Kitajci bi utegnila Japonska razpravljati samo po tem, Uo bi Kitajci izpraznili bojno ozemlje.
Angleškemu zastopniku v Nankirugu je bil danes izročen tudi odgovor kitajske vlade, ki je .»rez vsakega pridržka sprejela vse pogoje velesil.
Podmornico „M 2" so našli
Potopljeno angleško podmornico so našli v bližini Portland Billa ter je bržkone ne bodo mogli dvigniti pred poletjem
London, 4 febr A A. Kmalu po polnoč' je admiraliteta objavila poročilo, da so potapljači približno 5.8 milj od Portland Billa našli potopljeno podmornico »M 2« Podmornica leži 18 sežnjev globoko.«
Britanska admiraliteta je davi izdala komunike, v katerem prav\ da ni verjetno, da bi bilo mo«očp podmornico »M 2® dvigniti prcd poletjem. Treba je namreč počakati, da poneha jo zapadni vetrovi, ki ovirajo skoraj vsa reševalna dela
London, 4. februarja g. O najdbi angleške podmornice »M 2«, ki se je potopila pred osmimi dnevi, poročajo naslednje podrobnosti:
Potapljači, ki so preiskavali morsko dno, so zadeli najprej na nemško podmornico, obdano od vseh strani školjkami in morsko travo, ki leži fe od konca vojne na morskem dni,. Ko so se hoteli zopet dvigniti na površine, so opazili slučajno samo nekaj metrov daleč od nemške podmornice- podmornico s M 2<. Nesrečna ladja leži 104 čevlje globoko v morju in je samo 5.8 milje oddaljena od svojega pristanišča Portland Billa. Tragično je dejstvo, da se ni posrečilo odkriti podmornice prej, dasi so se vsa iskanja in prizadevanja za rešitev vršila skoraj v neposredni bližini kraja, kjer se je res potopila. Da bi bi' kdorkoli izmed posadke še živ. je seveda popolnoma izključeno Za sedaj se admiraliteta še ni odločila, da bo podmoarnico dvignila. temveč jo bo dala naiprej preiskati z najbolj izvežban:mi potapljači. Če bodo mogli potapljači vdreti v njeno notranjost
in končnoveljavno ugotoviti vzrok katastrofe, jo bo morda sploh pustila v morju. Sedaj bo odvisno od poročila potapljačev, ali bodo podmornico spravili na kopno. Po naziranju strokovnjakov ie le malo upanja, da bi mogli podmornico, čeprav bi takoj pričeli z deli, dvigniti pred poletjem, ker je računati s tem, da bi bila dela za dviganje zaradi slabega vremena izredno otež-kočena.
Potres na Kubi
London, 4. febr. č. Po poslednjih vesteh se je izkazalo, da so bila prvotna ]*oročila o potresu v Santiagu na Kubi pretirana. Dognali so, da je katastrofa zahtevala le 30 človeških žrtev. 400 ljudi je bilo ranjenih, pač pa je materijalna škoda izredno velika. Sodijo da je potres porušil tretjino mesta.
Newyork, 4. febr. AA. Iz Santiaga na Kub, poročajo, da so dosedanje vesti o zrt_Yah Potresa zelo pretirane. Po uradnih podatkih je zaradi potresa našlo smrt vsega skupaj 6 oseb. 30 ljudi pa je bilo ramenih Prve pretirane številke o žrtvah potresa so nastale zaradi panike, ki ie prevzela prebivalstvo.
Uspešna operacija Macdonalda
London, 4. februarja AA. Davi ob 8.30 so zdravniki objavili komunike, da je imel ministrski predsednik Macdonald mirno noč in da je stanje očesa zadovoljivo.
NAŠE DRŽAVNO GOSPODARSTVO
Ekspoze finančnega ministra Djordjeviča v finančnem odboru Na« rodne skupščine — Proračun je uravnotežen in realen
Beograd, 4. februarja, v. Kakor znano, je včeraj predložil finančni minister Narodni skupščini državni proračun za leto 1932-33 obenem s finančnim zakonom in pregledom državnih dohodkov in izdatkov za proračunsko leto 1930-31. Danes se je sestal finančni odbor Narodne skupščine k svoji prvi seji, (la r..zpravlia o novem proračunu. Prve seje finančnega odbora se je udeležil tudi finančni minister dr. Gjorgje Gior-gjevič. ki je kot uvod v proračunsko razpravo podal obširen ekspoze.
Ekspoze
V uvodu se je finančni minister g. Gjor-gievič bavil v svojem ekspozeju s splošnimi pogledi glede na odnošaje med gospodarskim položajem države in predlogon proračuna. Pri sestavi proračuna le vladr-uroštevala splošne gospodarske razmere Računala ie z vsemi dejstvi, predvsem s sedanjo veFko svetovno gospodarsko kri-ki ima kot posledico tudi direkten vnV na naše državne finance. Evropska gospodarska kriza je imela svoj izvor v bogati in napredni Ameriki. Posledice nagle izpre-membe gospodarskega stanja v Ameriki so se kakor val razlile po vsem svetu ter zajele končno tudi naše gospodarstvo. Predvsem se opaža vpliv svetovne gospodarske krize v našem gospodarstvu pri cenah poljedelskih proizvodov, ki so padle nesorazmerno kot posledica razmer na svetovnih trgih, kar je izzvalo težko agrarno krizo. Ta asrramn k-i?a --^o ilr'«'o. ki ?e sne-ciiično agrarna, zadela v posebno težki meri. Brez te krize bi naša država ne bila prisiljena doprinašati žrtev, kakršne so nastale sedaj z redukcijo proračuna in z zmanjšanjem državnih izdatkov.
Težišče naše agrarne krize
leži v tem. da je produkcija našega kmetijstva večja od potrebe in kouzitma v domači državi. Poleg tega je poslabšalo stanie tudi to, da je težko najti kupca za višek kmetijskih proizvodov, ki jih ne moremo sami konzumirati. Tez.avni položaj agrarnih držav centralne in vzhodne Evrope je privedel do mnogoštevilnih konterenc, na katerih so se obravnavali ukrepi za ublaže-nje agrarne krize. Jedro razprav vseh teh konferenc je bilo vprašanje cen pšenice. Poskušala se je olajšati prodaja pšenice z zamenjavo proizvodov med agrarnimi in Industrijskimi državami, vendar pa se je videlo, da je praktično nemogoče izvajati tako zameniavanje. Poleg krize produkcije in prodaje naše pšenice so se pojavile težave tudi pri prodaji proizvodov naše živinoreje, vinogradništva, sadjarstva itd. Posledica te krize je bila zopet to, da se je zmanjšala konzumna moč naših »seštetih slojev. To ie imelo zopet vpliv na razvoj drugih delov našega gospodarstva in posredno tudi na našo industrijo ter državni proračun. Glavni razlog zmanjšanja našega izvoza ie ravno v tej agrarni krizi.
Zastoj v industriji in težkoče v trgovini
Gospodarska depresija ic zadela tudi našo industrijo, trgovino in obrt, čeprav ne v toliki meri, kakor kmetijsko. Znatno število industrijskih podjetij dela z zmanjšano kapaciteto, četudi niso popolnoma ustavila obratovanja, kakor v drugih državah. To velja posebno za lesno industrijo, ki predstavlja 25 odstotkov vsega našega izvoza. Zaradi konkurence ruskega lesa in padca cen na mednarodnem trgu je lesna industrije v perečem zastoju. V prvih devetih mesecih je naš lesni izvoz padel skoro za 42 odstotkov v primeri z lanskim. V skoro slič-nem položaju so tudi tekstilna, usnjarska, papirna in cementna industrija. Z zmanjšanjem kupne moči poljedelcev je zašla v težaven položaj tudi industrija umetnih gnojil. Konjunktura rudarske industrije je bila zlasti v tretjem tromesečju lanskega leta še vendarle zadovoljiva, ker smo izvozili za 78 odstotkov več bakra, za 87 odstotkov več svinca in 27 odstotkov več kroma kakor predlansko leto v istem času.
Težkoče. s katerimi sc mora boriti naša trgovina, bankarstvo in obrtništvo, tudi niso majhne. Trgovinska politika držav Evrope teži sedaj za čim večjim utrjenjem carinskih ovir, kar je imelo v zadnjem času neprijeten vpliv na našo trgovinsko bilanco. Polom velikih denarnih zavodov v inozemstvu, posebno onih, ki so bili v tesni zvezi z našo državo, kakor tudi padec angleškega funta, je imel svoje posledice tud: za naše denarne zavode.
Vse to je bilo potreba navesti, da se stanje našega gospodarstva pravilno preceni ter računa z dejstvi, da to gospodarstvo ne more več omogočiti sredstva za tolike državne izdatke, kakršni so bili predvideni v zadnjem proračunu. Ob priliki ocenitve državnih dohodkov so se morali strogo upoštevati vsi poiavi našega gospodarskega življenja. Kraljevska vlada ie težila pri sestavi proračuna predvsem za tem, da državni proračun ne preobremeni gospodarske sposobnosti države.
VpKv Hoovrovega moratorija na naš proračun
Pod pritiskom gospodarske krize in posebnih mednarodnih ukrepov, ki so bili izdam za njeno olaišanje — pri čemer je treba pomisliti predvsem na Hoovrov moratorij. — .K prišlo v vprašanje ravnotežje našega državnega proračuna za leto 1931-32. V partiji IX državnih dohodkov je predvidena vsota 406 milijonov, ki nam je v trgovini pripadala na račun reparacij za tretje Voungovo leto. S tem. da po moratoriju ta vsota ni bila izplačana, je bilo spravljeno v nevarnost ravnotežje našega proračuna. Že samo zaradi tega dejstva n' mogla kraljevska vlada pristati na Hoovrov moratorij, čeprav je bila prisiljena, kar ji je tudi uspelo, da je z administrativnimi ukrepi zmanjšala državne i^datAe f zadnjem proračunskem letu za 714 m'li-lonov 865.857 Din. V zvezi s to redukcijo ie hila kraljevska vlada prisiljena zmanjšati p!ače državnih uradmtkcv im upokojencev. Prav tako so bile zman/šane razne nagrade, dorfdade na plače, stalni honorarji, lotacije in tantieme. Kriza zaupanja, ki je »biela Evropo posebno v tretjem trome-seoiu leta 1931, je pustila znake tudi v naši državi. Zaradi srečnih okoliš?,in ni bila naša država angažirana 9 kratkoročnimi krediti v toliki meri, kakor druge evropske države. Zato raismo pri nas občutili finančne krize v tako katastrofalni obliki, kakor so jo v drugih državah srednje Evrope in v Angliji. V najbolj kritičnih časih te krize je ostal nag dinar neokrnjen, ter se jj kriza denarništva izražala v blažli obliki bančne krize s pofkuSom dviganja vlog brez znatnih posledic.
Trgovinska bilanca aktivna
Naša zunanja trgovina v letu 1931 kaže naslednje rezultate v primeru z letom 1930: L. 1930 je znašal izvoz 6.780.054.206 dina-rjev, uvoz pa 6.%0,113.191 Din; 1. 1931 izvoz 4.800.5^5.997 Din. uvoz 4.800,281.032 dinarjev. Trgovinska bilanca je biia to^el v letošnjem letu aktivna za 684.965 D n. dočim je bila za leto 1930 pasivne za 1S0 milijonov 058.985 Din.
Dne 28. junija 1931, ob stabilizaciji di_ •varja, je znašala zlata rezerva Narodne banke 1540 milijonov dinarjev. Iz poročile Narodne banke od 30. septembra je razvidno, da se je ta zlati za>k!ad povečal na 1657 milijonov dina:jev. Povečanje zlate rezerve Narodne barke, ki je bilo izvršeno v najbolj kritičnih časih, je znatno poja-čilo zaupanje v naš dinar. Glede na vse to je pesimizem pri ocenjevanju narodne valute brezpredmeten. S popoln'm mirom in zaupanjem lahko gledamo v bodočnost našega dinarja. Poudariti je treba tudi dejstvo, da je kraljevska vlada najenergičneje stremela za tem, da ofuva stabilizacijo našega narodnega denarja, ki je temeljni kamen njene celotne finančne politike.
Po tehnični strukturi je novi proračun v bistvu zgrajen na istih .lačelih, kakor predzadnji. Zaradi redukjije državnih dohodkov ;n izdatkov je Jralati samo številčne razlile e.
Analiza proračuna
Iz pregleda proračuna se vidi, da so bile skoro pri vseh proračunskih jx>stavkah izvršene znatne redukcije v primeru z istimi postavkami v tekočem proračunu. Iz ieh primerjav je razvidno, da je sedanji jirora-eun sestavljen v pravilni skladnosti z državnimi dohodki in izdatki. Celotne državne dohodke moremo razdeliti na dve veliki skupini, na tako zvane fiskalne dohodke, ki nosijo značai državnih dajatev in dosegajo višino 5.550,907.7°S Din, drugo skupino pa tvorijo dohodki državnih gospodarskih ustanov, ki se vzdržujejo z lastn ini dohodki iri dajejo presežek svojih dohodkov za vzdrževanje splošne državne uprave. Ta presežek znaša 685,703.432 Din. dohodki in izdatki "ospodarskih podjetij 3.849,092.292 Din, tako da iznaša skupni proračun 11.400 miijo-nov Din. Predlog proračuna izdatkov je sestavljen na osnovi najnovejših prekontroli-ranih izdatkov, ki pravilno ocenjujejo dejansko gospodarsko in Tnančno stanje naše države. Pri tem pa so se do skrajnih mej upoštevale državne potrebe in je v tem pogledu proračun popoln, ker vsebuje vse redne in neizoeihne državne izdatke. Kako slro-go se je pazilo na to. da se ne izda niti pare brez potrebe, se najlepše vidi iz tega. da so znašali prvotni predlogi posameznih ministrstev za skupni proračun 15 milijard dinarjev.
Kar se tiče osebnih izdatkov, je v primeri z lanskim proračunom mosoče ugotoviti, da so bile pri osebnih izdatkih izvršene največje redukcije in to potom redukciie osobia in pa vsled znižanja plač državnih nameščencev. kar je dalo skupni prihranek 552 milijonov 102.1G8 Din. Največje redukcije osebnih izdalkov so b'le izvršene pri ministrstvu za prosveto. pri pametnem ministrstvu. pri ministrstvu vojske in mornarice ter pri Tnanenem ministrstvu.
Pri materijalnih izdatkih so izostali vsi izdatki za nove investicije in nova dela ter vsi izdatki, ki so se lahko odložil' na poznejše boljše čase in katerih izvršitev bo mosoea samo z izrednimi izvenproračunskimi sredstvi, kadar in v kolikor bodo na razpolago.
Vrhovna državna uprava
Za vrhovno državno upravo je bilo v t.-koem proračunu predvidenih 308.409.747 Din. v novem ororaeunu oa so predviden izdatki v višini 259.910427 Din. torej 106.759.150 Din manj. To ie deloma po«l-dica deistva. da v tej vsoti še jiso pred v dene dotacije za samoupravne korporaeiie ker banovinski proračuni ie niso odobrim in skupna potrebščina še ni znana. V prora-
čun vrhovne državne uprave so vnešeiii na drugi strani novi krediti za Narodno predstavništvo v skupni višini 44.621.130 Dni, od česar odpade na senat 14.903.790 Din.
Znatno so reducirani krediti predsedništva ministrskega sveta, in sicer za 6.180.000 Din, Državnega sveta za 671.652 Din. Glavne kontro'e za 3,187.171 Din. Večinoma so b le te redukcije izvršene pri osebnih *z-datk h.
Za penzije in invalidske podjjore je predvidenih 1.015.003.659 Din. Izdatki za penzije znašajo 814.962.878 Din ter so se v teku leta povečali za 144.001.856 Din Od tega se bo 70 m li ionov krilo z doprinosi za uradniški ponzi.jski fond. Dejstvo, da penzije stalno naraščajo, se da tolmačiti s tem, ker so po novem uradniškem zakonu penzije znatno večje, razen tega pa so bili v zadnjih letih prevedeni kronski penzijonisfl na dinarske penzijoniste.
Za invalidnino ie predvidenih 100 miijo-nov. za odkup inval dnine pa 1 milijon Dia. Zmanjšanje izdatkov za invalide je jxx-ledlca novega invalidskega zakona. Za nove penzije v teku proračunskega leta je predvidenih skupno 10 milijonov D'n.
Državni dolgovi
Po zaključnem računu ie bilo izdanih za amortizacijo državnih dolgov v tekočem predračunskem letu 1.096.903.939 Din. V novem proračunu je predv denih za odplačilo inozemskih dolgov 1.558.711.039 Din. torej za 338.415.255 Din več. kakor d ose daj. To l>o>ledica dejstva, da so se anuitete za n » katere dolgove povišale, na drugi strani pa dejstva, da se v prihodnjem proračunskem letu pričnejo odplačevati nekateri liozemsl i dolgovi, ki v lanskem proračunu še niso b i upoštevani.
Ministrstvo pravde
Predlog proračuna predvideva za nvnl-strstvo pravde 381,250.850 Din. Krediti z t sodno stroko znašaio H43.456.525 Din. za versko upravo pa 90.296.989 Din. Izvršene so znatne redukcije osebnih in materijah!><1 izdatkov, izostali pa so tudi krediti za vrhovni zakonodajni svet. ki je bil ukinjen. Zi kaznilnice so zmanjšani krediii za 9.48< . > 0 Din. Kred ti verski? uprave so znižani, v k> likor so znižani osebni izdatki.
Ministrstvo prosvete
Proračun predvideva S05,853.806 Din ! » je v jirimeri s sedanjim proračunom za ^ milijonov manjši. Največji prihranki so bili doseženi pri osebnih izdatk h. Razen tega so bile izvršene še tudi razne materiia-hie redukcije v skupnem iznosu 51.820.721 Din. Brisan je tudi kredit v višini 80 milijonov za Sokola kraljevine Jugoslavije, ker bo 11 kredit upoštevan pri ministrstvu za fizična vzgojo naroda. Povečani pa <=o krediti ; a osnovno šolstvo in narodno preeveto za 1-1 milijonov 917.000 Din, ter jo v tej posla vi i obsežen tudi kredit za 500 novih učnih m>-či. Za gradbo šol v firomašn h občinah predviden kredit v višini 3,250.000 Din.
Ministrstvo za zunanje zadeve
Kakor pri vseh drugih, so bile tudi t tem ministrstvu izvršene znatne redukcija Novi proračun predvideva 138.371.4^2 Din ter je za 17.o milijona manjši od dosedanjega. Znižani so osebni izdatki, prihranki pa so doseženi tudi z ukinitvijo naših zastopstev v inozemstvu. Jugoslavija ima sedaj 21 poslaništev, 1 odpravništvo poslov, 2 delegaciji, 10 generalnih konzulatom in 18 konzulatov. Nameravana ustanovitev poslaništva na Japonskem je bila oagode-na. Zunanje miuistrstvo ima sedaj skupno 556 nameščencev, to je za 58 manj kakor ob pričetku tekočega proračunskega leta. Materialni izdatk5. so reducirani za okroglo 10 milijonov na 92 milijonov dinarjev.
Ministrstvo za kmetijstvo
Proračun tega ministrstva iznaša 56 milijonov 433.536 Din ter je znižan za 38.5 milijona Din. To znatno redukcijo je pripisovati dejstvu, da eo krediti tega ministrstva prešli na banovine, ki predvidevajo skupno nad 100 milijonov za pospeševanje kmetijstva, živinoreje, sadjarstva, vino, gradništva itd. Gospodarska podjetja, ki spadajo pod kmetijsko ministrstvo, predvidevajo izdatkov 56.1 milijona Din Izdatki državne razredne loterije so povečani r.% 2.5 milijona Din. ker tr.>ra državna razredna loterija odstopiti 10 odst. svojega čistega dobički1 ministrstvu ra trgovino. Dr-žavni poljedelski zakad ima predviden kredit v višini 35.4 milijona Din, od tega za pospeševanje poljedelstva 8.S. živinoreje 11.3, kmetijskega pouka 7.4. veterinarstva 1.5 in za zgradbo poljedelskih fakultet 6 milijonov Din.
Ministrstvo za trgovino
Izdatki znašajo 50,106.655 Din in so reducirani za 20.856.234 Din. Gospodarske
iirStn nove tefa rrvinisitrsitva itn a in izria t-,L-i>i»
isti kakor prejšnje leto,
Ministrstvo za šume
Proračuna ni izdatki znašato 72,374.1 SO dinarjev in so redu c rana za 35.665.568 dinarjev Za rudarski oddelek je predvidenih 2r7.004.7Sl Dm, torej re-uciramb 7.3 %.962.191 Din.
Ministrstvo za promet
Proračun prometnesra ministrstva obsega nroračun ministrstva generalne direkeiie državnih železnic, generalne direkcije pošte brzoiava in telefona, poštne hraniJn e«. uprave rečne in pomorske plovbe ter direkcije pomorskega prometa, državne rečne plovbe in oddelka za trradnjo novih žplez-nic. Sestava tega proračuna je zaradi tepa
zelo težavna, prav posebno pa se letos v dobi gospodarske krize. Izdatki so b h reducirani, tako da bo kljub temu zasisurano kar najboljše funkcioniranje našega prometa Izdatki prometnesa ministrstva so Dren-viden, na 101,284.309 Din ter so znižani za 7t>T> miiiiona. Predvideni so novi kredit, v višini 40 milionov za odkup pozarevske železnice, ki ie bila dosedaj v upravi bam,-vme. Razen tesa sc predvideni posebni kn-<j=li za uradbo procre Beograd - Pancevo t«r Za trradbo mostu preko Dunava pn 1 omislju. Za "gradbo novih žeLvnic je kredit za 10 milijonov večji od Lmskesa.
Proračun državnih zeleznic znas« 2 mih-i ird. ">17 "54 2o9 Din ter ie za 488.8 miiiiona Din maniši od dosedanjega. Na železnicah se čuti i o še prav posebno posledice danie gospodarske krize. Podvzete so mer« za redukcijo nepotrebnih potniških in mešanih vlakov ter za racionalnejše izkorišča me tovornih vlakov. Poles tega so predvideni ukrepi za redukcijo materiiala. Močno so •zmanjšani tudi osebni in materijalni izdit-ki Krediti ra vzdrževanje proa so znizani za 7"> milijonov, povečane pn so anutete za odplačevanje investicijskih posojil za erai-bo železniških pros trr za odkup južne z,-leznice in vienalnih železnic Ti krediti *» voveeani za 16 milijonov ter znašajo skupno 2706 miiiiona Din. (Mani so tudi krediti /a popravilo železniških objektov v zasebnih tovarnah, ker je bil spreiet naceliv «klep, da se bodo odslej vsa popravila izvršila v državnih železniških delavnicah. Ma-W jalni krediti za železniške delavnice znižani za ol milijonov.
Proračun direkcije rečne plovbe znaSa 10S.3 milijona Din ter je ja 22.9 milijona maniši od dosedanjetra.
Ministrstvo za socialno politiko
Proračun znaša 162,963.739 Din in je reduciran za 66.347.141 Din. za bolniško hi-Ciien^ke »atan-ove je predvidenih 67.849.195 dinarjev, reducirano torej za 10.665.811 dinarjev. Ta proračun ne kaže osebnih iz-prccnemb razen redukcije osebnih izdatkov.
Ministrstvo notranjih zadev
To ministrstvo še n;ma svoje definitivne organizacije in je zaradi teaa sestava proračuna dokai težavna in onemogoča točno primerjavo s preišniimi proračuni. Novi proračun znaša 585.886.860 IV n ier je za 55 milijonov 113.140 Din manjši od dosedanjem. 82 r/u od celokupnega proračuna odpade na j.-ebne izdatke, ki so -educirani za 16 milijonov 687.240 Din. Odobreni so tudi po-trp.b r krediti za podpore občinam, khno-j. io skrbeti za nastanitev sreskih načelstev. predstoiništev mestnih policij itd. Kredit' ™ žandarmeriio so zmanjšani za 3 milijone Din.
Finančno ministrstvo
Proračun ministrstva znaša 319.567.o02 T) i n. pod to ministrstvo sp^daijočih gospodarskih podjet j pn 642.143.841 Din ter *<> /manišani pri gospodarskih podjetjih *n 98 9S0 767 Din. nri administraciji pa za 81 milionov 353.051 Din Proračun uprave državnih moncpr.lov znaša 512.000.000 Dm t"' ie znižan za 33 milijonov. Za tobačna ped-ietia so znižani izdatki za 43 milijono". za č-olne uprave 16 nvliionov Din Izdatki državnih posestev v Belju in Topolovcu so znižani za 24 miliionov
Vojno ministrstvo
Proračun znaša 2.132,293.863 Din ter je rmrmišnn za 663.612.729 Din. to ie za 17.86«/• dosedanjega proračuna.
Ministrstvo za zgradbe
Proračun z:in«a 198.883.840 Din ter ie znižan za 80.365.763 Din. Redukcija je izvršena iako pri osebni'; kakor pri materiialnih izdatkih.
Ministrstvo za pošte
Za pošte, telefon in brzojav znaša proračun 349.369.731 Din ter je znižan za 48 miliionov 816.610 Din. Osebni izdatki znašajo 70 o celokupnega proračuna. Materijalni izdatk: so znižani vsled padca cen.
Proračun Poštne hranilnice znaša 16.4 milijona ter je znižan za 1.8 milijona Din.
Budžet o proračunskih rezervnih kreditih
služI po zakonu o državnem računovodstvu v.a. kritje izrednih državnih potreb. Skupna vsota kreditov za nepredvidene materijal-ne izdatke in za izredne državne potrebe ter za malenkostne potrebe znaša 30 milijonov dinarjev Budžet je reduciran za 10 miliionov dinarjev.
Državni dohodki so v letu 1931 stalno padali, kar je pripisati posledicam splošne gospodarske krize Pri sestavi novega proračuna je bilo treba s tem računati ter procentualno znižati predvidene dohodke in je bilo posebno pažnjo posvečati ocenjevanju višine dohodkov posameznih davkov.
Splošni neposredni davki
Od zeinijarine je predvidenih 510 mu-jonov dinarjev, to je za 100 milijonov manj Zmanjšanje je pripisovati dejstvu, da so v preteklem budžetnem letu znatno padu dohodki toga davka. Zgradarina znaša po budžet n 260 milijonov diaiarjev, torej za 2 milijona več kakor v preteklem Ic-tu. Da vek na podjetja i,n obrti je predviden na 200 miilij. Din in je reduciran za 20 milj. nov dinarjev Zmanjšanje je uvedeno zaradi splošne gospodarske krize, ki se aajtbolj občuti ravno pri tem davku in ima svojo upravičenost zlasti v padcu cen poljedelskih proizvodov, kar je znatno zmanjšalo kupno moč nrj večjega konzumenta polie-dolca
Davek na rente je predviden s 30 milijoni dinarji ter je zmanjšan za 32 milijonov dinarjev. To je posledica dejstva, da denarni zavodi niso mogli plačati državni blagajni tolikšnih vsot. ker so vlagatelji, kakor znano, dvignili velike vsote u z denarnih zavodov.
Davek na dobiček podjetij je predviden na 80 milijonov dinarjev, to je za 80 milijonov dinarjev manj kakor lan-
U služben sk i davek je določen v proračunu na 220 nrlijonov Din. dohodki tega davka so se znižali za 40 milijonov Dim To redukcijo je treba pripisati znižanju plač državnim in samoupravnim uradnikom kakor tudi nameščencem zasebnih podjetij, ki so bila prisiljena znižati plače svojemu osobou.
Davek na samce je v proračunu določen na 2 milijona Din in je torej povišan za 1 milijon Din. Pričakovati je. da ho zaradi boljše organizacije pri izterjevanju tega davka mogoče doseči dvojn' dohodke O tem pričajo že dosedanji rezultati izterjevanja tega davka.
Obresti za zaključne račune so ocenjeni na 20 milijonov Din in so reducirani za H> milijonov Din.
Posebni davki
Davek na poslovni promet znaša po proračunskem predlogu 300 milijonov Din. Znižan je bil za 150 milijonov, kerje bila preteklo leto Izvršena reforma tega davka, ki se sedaj plačuje v obliki skupnega pavšala.
Vojnice so določene na 3 milijone Din. znižane so bile za 2 milijona Din.
Trošarina je bila določena na S87.5 m-ttjonov. povišana za 87.5 milijonov Dir..
Takse so se v proračunu določile na S75 milijonov Din. Pri ocenitv.i teh dohodkov se je izvršila redukcija v znesku 6G.5 miiiiona Din.
Vozarmske takse so določene na 285 milijonov Dm, redukcija znaša i8.7 milijona Vozannske takse se zaračunajo pri potniških vlakih tako za potnike kakor za blago.
Carine so določene na 1100 in;lijonov Dm znižane so za ^8,181.100 Din. To znižanje j« posledica stalnoga padanja uvoza Inozemskega blaga v našo državo.
Monopolski aohodiki so se določili na 1.807,038.295 Din. Ti dohodki so se reduciral! za 32.670.000 Din Pri monopolskem blagu je opažati padec v ko n z umu, ki je učinek pojemanja kupne ir^či vsega prebivalstva.. Posebno je pad-.d kan" J m tobaka.
Državni izdatki
Proračun državnih dohodkov in izdatkov znaša 11.400 milijonov dinariev. Proračun državnih izdatkov ima le dva dela:
A. Državna administracija
Vrhovna državna upra- _ Din
.......... 153,151.277
Poko;nine in invalidske
podpore......S73,158.735
Državni dolgovi . . 1.558,711.039 Ministrstvo pravde . . 381,250.805 Ministrstvo prosvete S05.S53.806 Ministrstvo za zunanje zadeve ...... 138,371.442
Ministrstvo za notranje
zadeve...... 558,886.S60
Ministrstvo za finance 319,557.802 Ministrstvo vojske in
2.132.293.863 za zgradbe 198,883.840
1. 2.
3.
4.
5.
6.
7.
8. 9.
10. 11. 12.
13.
14.
15.
mornarice Ministrstvo Ministrstvo za promet	101,284.390 Ministrstvo za kmetijstvo ..............56,433.536
Ministrstvo za trgovino
in industrijo . . . . .	50,106.655 Ministrstvo za socialno
politiko in nar. zdravje	162.063.739
Rezerv-"' Wrmi . , .	snnonnnn
Skupaj
7.550,907.708
B. Budžet izdatkov državnih
gospodarskih podjetij v posameznih ministrstvih:
24,965.851 Din 642,343.841 Din 2.692,101.452 Din 56,198.340 Din 16.254.652 Din 349,378.961 Din
67,849.195 Din
Prosveta .... Finance .... Promet .... Kmetijstvo . . . Trg. in industrija Šume in rudniki . Socialna politika in narodno zdravstvo .....
Skupaj znašaio tedaj izdatki državnih gospodarskih podietii po budžetu 3 milijarde 849,092.292 Din.
Skupni državni izdatki za proračunsko leto 1932-33 znašajo 11.400,000.000 dinarjev.
Državni dohodki
Bedni dohodki:
neposredni davki posredni davki monopoli
vojna odškodnina
Nemčije Državna gospodarska podjetja Razni dohodki min.
socialne politike skupni redni dohodki znašajo Izredni dohodki: neposredni davki
1.625.000.000 Din 3.220.000.000 » 2.319,266.300 »
4.022,612.710 » 163,120.990. » 11.350,000.000 »
50,000.000 »
Skupen budžet dohodkov za 1. 1932 33 znaša prav tako kakor skupen budžet izdatkov 11.400,000.000 Din.
Ob zaključku seje finančnega odbora je finančni minister naglasil, da je smatrati predložani zakon o izpremembah in dopolnitvah zakona o direktnem davku, dalje izpremembah zakona o izvajanju troš. zakonika in zakona o taksah za sestavni del proračuna. Njegova or-ganična zveza, kakor jo predvideva ta sprememba v okviru zmanjšanja državnih dohodkov in izdatkov, je v davčnih trošarinskih in taksnih olajšavah z zmanjšanjem bremen naroda glede na splošno zmanjšanje državnega dohodka in težko gospodarsko krizo, ki teži naše davkoplačevalce.
Neuspel atentat na brzovlak v ČSR
Praga, 4. febr. h. Včeraj ob 20.27 so skušali neznanci izvršiti atentat na brzovlak, ki vozi ot> tej uri iz Budjejovic v Prago. Približno 500 korakov od prve kretnice pri Benešovu je bilo položenih na tir več 150 cm dolgih in 50 cm širokih betonskih plošč in razen tega še ena železna plošča, ki so bile vse z žico pritrjene na tračnice. Atentat je bil pripravljen na mestu, kjer ima železnica nadvoz, tako da bi bila sledila, če bi bil vlak skočil s tira, katastrofa s hudimi posledicami. Ko Je privozil stroj na kraj atentata, je betonske plošče zdrobil, železo pa odrinil s tira. tako da je mogel brez postanka nadaljevan vožnjo proti Pragi Atentat so od krili šele ob 3. zjut-ai. ko je progovni ob-hodnik pregledoval progo.
Seja narodne skupščine
Izvolitev odborov za proučevanje zakonskih načrtov o gospodarskem svetu, o preskrbi poljedelcev z drvmi in odpisu glob za gozdne prestopke
Beograd. 4. feibruarja, p. Danes je zborovala Narodna rkupščina dopoldne in po. poldne Na dopoldanski seji, k; se je se *tala ob pol 11.. j* predsedsink g. Kosca kumanudn po prečitanju zapisnika' zadnje seje sporočil, da je kraljevska vlada predložila Narodni skupščini vee zakonskih načrtov. Minister za šume in rudnike, doktor S»benik, je na podi-agi pooblastil Ni. Vel. kralja z dne 2. t. m. predložil zakoniki načrt o preskrbovamju siromašnih poljedelcev z drvmi, o preskrbovati ju drv za maloprodajo ter zakoniki načrt o odgoditvi izvršbe in odpsu glob za gozdne prestopke. Oba zakona sta biLa predložena kot nujna. Minister dr. Šibenik je v svojem govoru poudarjati, da zlasti najsiromasnejši fllor.i najitežjje občuti jo današnjo ekonoma o krizo ter je treba 2 oz>rom na to čim preje sprejeti predložene zakon-k e načrte. Prodsedn k dr. Kosta Kumanudj je sporočil Narodni skupščini, da sc morajo za zakonike predloge, za katere zahteva vlada mijno»t, odbori izvoliti še na isti seii. Skupščina je vzela to na znanje.
Minister za trgovino in iradiusifcrijo, g. dr. Albert Kramer je na osnovi včerajšnjega poobasrila Nj. Vel kralja predložil Narodni skupščini zakoniki načrt o gospodarskem svetu in zahteval zanj nujnost. V kratkem govoru je prosil, naj se za la njc-gov predlog izvoli poseben od'bor.
NVo je bilo objavljeno poročilo verjfi-kacijskega odbora, da pride na mesto narodnega poslan-ca Dragiše Leovca, ki je podal ostavko, v skupis3.no g. Milan Buna-vič. Poročno veriflkacijekega odbora se bo, tiskano izročilo poslancem ter pride na dnevni red prihodnje soje.
Več narodnim poslancem so bile odobrene razne prošnje za dopust. Ostavko na članstvo uprave Privilegirane agrarne banke sta podala «ir:Ti:»tTa dr. Šibenifc in dr Snskič.
Predscdmiik je zatem sporoorl. da sc jc včeraj konstituiral imunitetni ocibor. ki si je izvolili za predsednika dr. Milana S-.fcu-liča, za podipredsodn, fca Mihaela Jeftiča in za tajnika Mirka Urošoviča. kar ie v/.&la skupščina na znanje.
Sledilo je čitanje več prošenj zasebnikov, ki so prosili za odpise dolgov državi, n denarno pomoč, za prevedbo po novih zakonih «t>d.
Nardma skupščina je preš>'a potem na dnevni red. Prva točka je hila ra/rprava o poročilu verifikaciijskega odbora Narodna 4<upš5ina je poročilo odobrila ter verificirala mandata Miiljutma Pešiča in Vladimir j a Krstiča. ki prideta v Narodno fk«p_ žčino namesto odstopivših posancev Milana Simonoviča in Koste Timotiiev.iča. ki eta bila izvoljena za senatorja.
Druga točka dnevnega reda je bila izvolitev odbora za proučevanje štiirih zakonskih predlogov, ki jih je predložil mini.ister za trgovino in industrijo dr. Kramer, hi sicer zakonskega načrta o srednjih trgovskih šolah, o pomorskih trgovskih akademijah, o srednjih tehniških in mokih obrtnih šolah ter o ženskih obrtnih in ženskih učiteljskih šolah. Narodna skupščina Je z vzktekom izvolila tozadevni odbor, v katerem sta tudi dr. Stane Rape in Anton K rejci. Predsednik Narodne skupseroe je prosil izvoljene narodne poslance, naj se takoj po seji Narodne skupščine konstituirajo. Sledila je volitev dveh posebnih od-borov za proučevanje zakontkih predlogov ministr* za šume it« rude. Oba odbora sta bila z vzklkom izvoljena. Tako odbor za proučevanje zakonskega predloga o pre-«;krbova:nju siromašnih 6*1: jako v z drvmi kakor tudi odbor za proučevanje zakonskega predloga o odložitvi izvršbe ter ooro-6 rit vi vlog in odškodnine za gozdne pre-etopke imata po 21 članov. V prvem odibo-ru je mod drug;nvi tudi naroda,' poslanec g. inž. Franjo Pahernik. Predsednik Na-
rodne rfdupščine je predlagal, naj izvoljena odbora predložita svoji poročili do ponedeljka 8. t. m. p! en umu Narodne skupščine. Narodna skupščina js predlog sprejela
Pred za ki jarkom dopoldanske seje ie sporočil predsednik da je na dnevnem redu prihodnje seje. kii je bila napovedana za 4. uro popoldne, izvolitev odbora za pr> učevanje zakonskega predloga o gospodarskem svetu. Ob "1. je bik seja zaključena.
Popoldanska šefa
Beograd, 4. februarja p. Popoldanska seja Narodne skupščine je bila otvorje.ua (»b 16.30. To sorejetju zap"snika zadnje seje eo bile sporočen^ Narodni skupščini ostavke, fci so jih podali izvoljeni narodni poslanci na mesta predsednikov občin. Na dalje je biio javijeno, da si je odbor za proučevanje zakonskega predloga o odgo-d.tvi eksekucije ter oprostitvi glob in odškodnine za gozdne prestopke po svojem konstituiranju izvolil za predsednika g. Ignaca štefanoviča, za podpredsednika dr Bogdana V.doviča .in za tajnika Miloja So-kiča, oib^r za proučevanje zakonskega predloga j sredrjih tehničnih" šolah pa za predsednika Milana Djukoviča, za podpredsednika Pavleta Matico in za tajnika dr. Milana Stajica. Odbor za proučevanje zakonskega predloga o preski bovanju siromašnih poljedelcev z drvmi si je izvolil za predsednika Nikolo Sokoloviča, za podpredsednika inž. Paheraika -n za tajnika dr. M-ulaliča. Nato je Narodna skupščina dovolila poslancem raane dopuste.
Edina točka dnevnega reda je bila nato volitev odbora za proučevanje zakonskega predloga o gospodarskem svetu. G. minister dr. Albert K r % m e r je izvajal •
V imenu kraljevske vlade prosim nujnost za raz;ravo zakonskih predlosrov, za katere so bi<M izvoljeni odbori, člen 24 ustave določa, da je gospodarski svet posvetovalen organ v socialnih i.n gospodarskih vprašanjih ra da bo na zahtevo kraljevske vlade dajal Narodnemu predstavništvu svoja strokovna mišljenja. V prestol-ni besedi, ki jo je Nj. Vel. kralj prečita! pred nami, Je označil Nj. Vel. kralj, da pomeni ustanovitev tega gospodarskega sveta prvo našo nalogo. Tudi Vi, gospodje narodni poslanci, ste v adresi, ki ste jo poslali Nj. Vel. kralju, sprejeli in pozdravili ustanovitev gospodarskega sveta ter 'izrabili upanje, da pride čimprej do ustanovitve. M:i smo pred resnim gospodarskim delom. Zakon bo mnogo pomenil za sanacijo našega javnega življenja in za izboljšanje odnosa.jev, v katerih živijo naši seljaki, tr-govoi, industreei in delavci.
Ustanovke-v gospodarskega sveta je nuj-, na, saj se bo sestajal iz najuglednejših predstavnikov našega javnega življenja in bo predstavljal idejo narodne solidarnost/, v kakršnem znaku moramo reševati današnje g^ispodarsko vprašanje. Govor ministra dr. Kramierja je bi.l sprejet z burnim odobravanjem.
Nato je bil izvoljen odbor za proučevanje zakonskega predloga o gospodarskem svetu. V odboru sta med drugim tudi na-rexlna poslanca Josip B e n k o i,n AUrn Koman. S tem je bil dnevni red popoldanske seje Narodne skupščine izčrpan.
Predsednik dr. Kosca Kumanudi je sporočil, da bo prva točka dnevnega reda P rili oVn je seje plenuma Narodne sikupšč-ine razprava o treh zakonsk h predlogih, za katere zahteva vlada nujnost in bodo do ponedeljka proučeni. Na drugi točki dnevnega reda bo verifikacija poslanskega mandata Mila.na Bnnaviča, namesto odsto-pivšega poslanca Dragiše leovca.
Narodna skupščina je v^ela to sporočilo na ananje in bo imela p" ihodnjo sejo v torek 9. t. m. ob 10. uri Seja je bila zaključena ob 16.50.
Negotovost na razorožitveni konferenci
Počasen razvoj dela - Odobritev poročil odborov - Izpopolnitev predsedstva
2eneva, 4. februarja AA. Motna situacija na Daljnem vzhodu zaradi kita;'sko-japonskega spora vzbuja še vedno največjo pozornost na razorožitveni konferenci zbranih delegatov Zato se tudi dela konference tako počasi razvijajo.
Danes dopoldne se je ponovno sestal po slovni odbor, da sestavi poročilo plenumu kemference.
Plenum konference je imel svojo drugo javno sejo ob 17 Na njej so bila prečrtana poročila treh odborov, verifikacijskega, poslovniškega in odbora za prošnje.
Odbor za poslovnik je predlagal, naj hi konferenca ,mela 14 podpredsednikov, častnega predsednika Motto in dejanskega predsednika Arthurja Hendersona. V predsedstvu naj bodo tudi predsedniki 4 tehničnih komisij, ki bodo kasneje imenovani ln bodo veščafcl v posameznih vojaških vprašanjih, tako da se debate ne bodo preveč zavlekle. Med državami, ki pridejo v poštev, da boio zastopane v predsedstvu, je v prvi vrsti 5 velesil, ki so permanentno zastonane v Svetu DN, in sicer Anglija, Nemčija, Francija, Italija i-n Japonska. Tu-
di Zedimjeme države in Rusija prihajajo v poštev Spričo sovražnega razpoloženja, ki se kaže v krogih konference proti Japonski zaradi njenega nastopa proti Kitajski, se je bati da ne bi nekatere delegacije odklonile brezdebatno glasovanje o predsednikovem predlogu, pri čemer bi utegnilo priti do demonstracij proti japonski kandidaturi.
Olede sestave urada in izvolitve 14 podpredsednikov doslej še ni bilo mogoče do-; seči sporazuma. Gotovo je le toliko, da bo i vseh sedem velesi-l, torej tudi Japonska, [ zastopanih v uradu.
V sobotni seji bodo govorili zaradi obrazložitve svojega stališča glede razorožit-venega vprašanja zastopniki mednarodnih organizacij Pri tem bo smel govoriti samo po en zastopnik dijaštva. ženskih organi zacij. cerkva, delavskih organizacij in lig Društva narodov Vojni udeleženci kljub večkratnemu vprašanju niso bili prioušče-ni k tej seji.
Prihodnja javna seja razorožitvene konference se bo vršila jutri popoldne.
Grof Bethlen prorokuje novo vojno
Čudne izjave in še bolj čudna dejanja bivšega madžarskega ministrskega predsednika
Praga, 4. febr. AA. »Narodni listy« poročajo ;z Budimpešte, da spremljajo tamkaj z velikim zanimanjem dogodke na Daljnem vzhodu in da sc nadejajo anule-ško-ameriške intervencije
Pred nekaj dnevi je sprejel grof Bethlen deputacijo. ki j. je izjavil, da ga parlamentarni dogodki pri*r nič ne zanimajo, češ da bodo čez dva ali tri mesece vsi državljani ponovno vojaki Madžarska, je naglasil grof Bethlen, ie odločena zavzeti mesto med fašističnimi drža\'ami. ki hočejo ustvariti nov red na svetu. Zato ie potrebno, da se mobilizirajo vse sile prebivalstva. ker je blizu trenutek, ko se bo odlo^la usoda Madžarske.
V Budimpe-ti je zbudilo vel:ko senza cijo odkritje, da je grof Bethlen takoj po
svoji ostavki prepisal na svojega sina Štefana vse svoje imetje, v katerem so vSte te njegove terjatve v tišini 13 milijonov zlatih kron do fonda madžarskih optan-tov. Na ta način se je hotel grof Bethlen zavarovati za prmer da bi moral polagati račune z^ svoje desetletno Viadanje Tudi njegova posestva zunaj države so spravljena na varno.
Kruppove tvornice odpuščajo delavstvo
Dortmund .4. februarja AA. Tamkajšnji rudnik je za 15. t. m. odpovedal 148 delavcem. Tudi Kruppove tovarne bodo odpovedale okoli 1.900 delavcem.
Izenačenje strokovnega šolstva
Beograd, 4. febr. p Med prvimi zakon J ki so bili predloženi Narodn skupščini, so štirje zakoni, ki jih je predložil minister za trgovino in industrijo g dr Kramer. Vsi štirje zakoni se nanašajo na strokovno šolstvo in jim za cilj izenačeni? ustroja in učnega programa, ker so b:li dosedaj za posamezne ustanove merodaj-ni različni pravilniki in uredbe.
Prvi zakon se nanaša na pomorske akademije. Ta zakon je plod dolgotrajnega proučevanja strokovnih komisij ter je sestavljen po najmodernejših načelih
Drugi zakon se nanaša na srednje trgovske šole m služi izpopolnitvi zakona o srednjih šolah. Namen t'.ga zakona je izenačenje pouka na vseh srednjih trgovskih šolah v državi tako. da bodo te šoie poleg splošne izobrazbe ilajale teoretično m praktično strokovno znanje m usposobile absolvente za uspešno udejstvovan ie v naši nacionalni trgovini. S tem zakonom bodo obenem izvršene velike reforme upoštevajoč pri tem izkušnje v drug h naprednih državah.
Isto velja tudi za niičrt zakona o srednjih tehničnih in moških obrtnih šolah, ki so dosedaj v posameznih pokrajinah države povsem različne Z novim zakonom bodo vse te šole izenačene, t^iko da se bo vršila vzgoja po enotnem sistemu L* načrtu
Četrti zakon se fanaša na ženske obrtne in strokovne učiteljske šole. ki so se dosedaj razvijale popolnoma razVično, docela po krajevnih prilikah in potrebah. Ker je žensko šo.stvo og'jmne važnosti za splošno narodno prosvete in kulturo, je posvetilo ministrstvo temu problemu prav posebno pozorrust, da bi se strokovna izobrazba našes'a ženstva kar najbolj dvignila.
Proučevanje zakona o gospodarskem svetu
Beograd, 4. febr. p. Po končani skupščinski seji se je sestal k 'voji seji odbor za proučevanje zakonskega predloga o gospodarskem svetu. Na današnji seji se jc odbor samo konstituiral. Za predsednika je bil izvoljen dr. Veiizar Janko-vič, za podpredsednika dr. Grga Andjeii-novič, za tajnika pa Branko Avramovič. Odbor bo jutri začel razpravljati o zakonskem predlogu in bo do ponedeljka predložil Narodni skupščini svoje poročilo.
Premestitve v železniški službi
Beograd. 4. febr. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja in na predlog prometnega ministra so postavljeni za kontrolrja 7 skupine in šefa postaje Trbovlje Alojzij Cr-mak. kontrolor iste skupine in šet posije Orn.ož; za kontrolorja '/. skupine pro-metno-komercijalnega oddelka v Ljubljani Mihael Rožanc, kontrolor iste skupine in šef postaje Trbovlje; za višjega kontro-loria 6. skupine v tisk rni voznih listkov v Ljubljani Emest Je ras, kontrolor ist? skupine v tisrcarni voznih listkov^ promc:-no-komercijalnega oddelka direkciie " Ljubljani.
Nagrada za izdajanje zapiskov iz matrik
Beograd. 4. febr. AA. Minister za pravosodje je glede na pogosta, vprašanja, ali gre duhovnikom kakšna nagrada za izdajanje izpiskov iz seznama novorojencev, poročencev in umrlih, ki jih zahtevajo uradnik' v svrho reguliranja svojih službenih odnošajev, izdal pojasnilo, k med drugim pravi:
Župnikom pripada nagrada, določena za izdajanje izpiskov iz zapisnikov rojonccv, poročencev in umrlih, v tistih primerih, kadar to prosi državni name čenec v smislu predpisov čl. 97 zakona o uradmštvu, Izvzemši primere, predpisane v čl. 5.. točka 7. zakona o ureditvi duhovniškega položaja, to je tedaj, kadar te izpiske zahtevajo oblasti uradno, ali pa, kadar te izpiske zahtevajo v svrho ureditve pokojnine vdov in sirot umrlih nameščencev, ali pa naposled zasebniki, ki ne plačajo popolnega davka. Oproščenje se iahko nanaša samo na takso, ki se pobira v korist državne blagajne, nagrade voditeljem matičnih knjig, župnih knjig, župnikom^ za izelajanje izpiskov iz cerkvenih zapisnikov pa se ne morejo ukiniti po čl. 97 zakona o uradn štvu. po katerem so uradniki oproščeni dekretn:h in drugih taks.
Novi ameriški poslanik v Londonu
Wnshington, 4. febr. AA. Ameriški za-kladni minister Andrevv Mellon je na poziv ameriškega predsedn ka Hoovra sprejel mesto ameriškega poslanika v Londonu. Dosedanji ameriški poslanik general Davves ie odstopil, ker Je postal predsednik društva za finančno obnovo. Namesto Mellona ie imenovan za finančnega ministra državni podtajnik v finančnem ministrstvu Mills.
Nova avstrijska vlada pred parlamentom
Dunaj, 4. febr. s. Druga Burescheva vlada se je danes predstavila parlamentu. Govor zveznega ^ncelarja. v katerem je sporočil svoj vladni program, m nudil opozici'1. ki je sedaj ojačena s Schobrovmi blokom, nobene točke za napadanje Tudi del govora, v katerem je dr Buresch govoril o zunanji politiki, ni dal sklepati, da bo Burescheva vlada po izstopu dr. Schobra v zunanji politiki Iiodila nova pota.
Vr<pm^nska nanoved
Zagrebška vremenska napoved za dane«:
Pretežno vedro, prehodno oblačno, toplo, stalno. — Situacija včerajšnjega dne: Baro-metrski maksimum lfež: pretežno nad zapad-nim delom kontinenta in seca s svojimi vzhodnimi robovi do Alp in deloma celo v južno Evropo Nad vzhodnim delom kontinenta. nad Črnim morjem in vise na severu prevladuje depresija Relativno nižji pritisk ie tudi nad Sredozemskim morjem, kjer se ie <s»vorl cpIo lokalni minimum.
Dnnajska vremenska napoved za petek: Lepo vreme bo trajalo v južnih Alpah dalje.
Naši kraji in lfudje
Maribor za Maribor
Sijajno uspel koncert Pomožne akcije
Maribor. 4. februarja. Koncert, ki ga je priredil sinoči odbor Pomožne akcije za siromašne sloje Maribora. je bil po svojem sporedu prava posebnost za naše mesto. Nastopili so samo mariborski umetniki, pela so samo mariborska društva pesmi, ki s« jih uglasbili mariborski komponisti. Mar borsko občinstvo se je odzvalo vabilu Pomožne akcije in napolnilo prostrano unionsko dvorano do zadnjega kotička Delo in trud organizacij, ki so prevzele razprodajo vstopnic ie hvalevredno odraža v moralnem kakor v finančnem efektu v prid bednim someščanom.	.
Med posetniki je bilo mnogo visokih predstavnikov civilnih, cerkvenih in vojaških oblastev, zastopn-ki mdustruskih in trgovskih krogov in raznih društev, pa tudi 'taki. ki jih redko opazimo na slicmh
prireditvah.
Župan dr. Lipold je pozdravil navzoče občinstvo in se zahvalil v imenu odbora Pomožne akcije za lep obisk. Nato pa je spregovoril dirigent pevskega društva »Maribor« g. Gašparič in obenem razložil pomen koncerta, poudarjajoč, da bo 'z dohodkov te prireditve lahko preživelo mesec dni 200 mestnih revežev. Gledališki igralec g. Vladimir Skrbinšek je recitiral Glaserievo pesem »Mariborska legenda«, tenorist Ssncin pa je zapel Parmovo »Poslednjo noč« in »Projekt«, za kar je bil deležen burnega odobravanja. Nato je zapela sol:stinia gospa Sfcvarčeva Mirkov »Sneg« in Devovo »Kanelico« Pod taktirko dirigenta prof. Vasilija Mirka ie izvajal pevski zbor Glasbene Matice Devo-vega »Turka«. Pahorjevo »Hrepenenje« ln Mirkovo »Odkrij nam. zarja, svoj obraz«. Po odmoru pa je predvajal pevski zbor društva »Maribor« pod taktirko dirigenta g. Gašpanea Mirkovo »Narodno romanco« ob sodelovanju orkestra in solistinie Skvarčeve. nakar je orkester pod vodstvom dirigenta ravnatelja Josipa Hlad-ka-Bohiniskega predvajal Bernardovo krstno izvedbo »Lejla«, fantazijo za vijolinski šolo in orkester, in Zarzvckijevo Mazur-ko. Na vrhuncu koncertnega programa pa -e bila simfonična pesnitev za veliki or-'■ ester. »Preludiji« Franca Liszta. ki jo je zvajal orkester pod vodstvom dirigenta flanka-Bohinjskega. Občinstvo je nagra-
VSA LJUBLJANA OČARANA! Oglejte si prekrasni film čarobnega zimskega športa!
dilo dirigenta in glasbenika z viharnim ploskanjem. Nastopila je tudi violinistka ga. Brandlova ter s svoio umetnostjo očarala občinstvo.
Koncert je prenašal radio Ljubljana. Veliko zaslugo za tako sijajno uspelo prireditev so si pridob li nastopajoči umetniki in zbori, koncertni biro Glasbene Ma-
tice z g. Kunstom na čelu, v čigar rokah je bila tehnična organizacija koncerta, nadalje akademski slikar prof. Kos. ki je napravil osnutek za letake in lesoreze, ki so jih prodajali med odmorom ter je občinstvo pridno segalo po njih. Vodstvo pivovarne »Union« je dalo dvorano brezplačno na razpolago.
Nevaren požar na Dravskem polju
Trem posestnikom je zgorelo dvanajst objektov
Sv. Lovrenc na Dr. p., 4. febuarja
V ponedeljek zvečer je *z neznanega vzroka nastal, kakor je »Jutro« že kratko poročalo, ogenj v hlevu posestnika Jurija Pernata pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju m v nekaj trenotkih objel vse gospodarsko poslopje, ki je zgorelo do zidu. Žrtev plamenov so postali tudi dva voza, nekaj vozne oprave, 60 metrskih stotov sena in 30 metrskih stotov slame. Ogenj je preskočil tudi na sosednje gospodarsko poslopje posestnika Martina Krainca in na gospodarsko poslopje posestnika Martina Zorca, kateremu je zgorelo tudi ostrešje stanovanjske hiše. Od vseh pogorelcev je zlasti Zoreč utrpel hudo škodo. Celotno škodo vseh treh posestnikov cenijo na 300.000 Din. Poleg gospodarskih poslopij je zgorelo tudi več manjših objektov, v celem 12.
Prvi so prihiteli na pomoč domači gasilci. nato gasilci iz Ptuia, Majšperka, Cir-kovcev, Mihovcev in Dragonje vasi. Le požrtvovalnim gasilcem se je zahvaliti, da ni bilo še večje škode, ker so ogenj loka-
lizirali. Posebno se je zopet izkazala ptujska motorna brizgalna, ki je ves čas brezhibno funkcionirala. Sreča v nesreči je tudi bila, da je bilo v domačih vodnjakih zadosti vode, ker daleč naokoli ni nobenega potoka. Tudi vrlim orožnikom iz Ptujske gore in Cirkovcev gre zahvala, ker so bili takoj na licu mesta in skrbeli za red. Živina se je vsa rešila. Prav tako so domačini pri požaru pridno pomagali. Posebno se je izkazal trgovec g. Murko Janez, ki ie neglede na življenjsko nevarnost rešil nekaj živine, vozove in vozno opremo. Dobil je pri reševanju hude opekline na giavi in so ga gasilci za silo obvezali, nakar je bil prepeljan v ptujsko javno bolnico. Ko je bila nevarnost za ostala poslopja odstranjena, so se tuji gasilci vrnili domov, domači pa so ostali na straži. Požar pri Sv. Lovrencu nas spominja na velik požar, ki je bil lansko leto v Spuhlji, kjer je petim posestnikom ogenj uničil skoro vse nepremičnine. Glede vzroka požara se vrše poizvedbe.
LENI RIEFENSTAHL
in
HANS SCHNEIDER
50 mednarodnih smučarjev prvakov izvaja drzne skoke! Veličastna epopeja zimske narave!
Predstave ob 4., M 8 in 9 % zvečer.
Elitni kino Matica
Telefon 2124
Podla brezvestnost
starega sleparja
Kako je znani zločinec France Hladnik hotel izvabiti 100.000 Din — Pravočasno razkrinkani naklepi
Ljubijana, 4. februarja.
Pri gospe Krejčijevi na Kongresnem t*-gu je pred meseci vstopila v službo mlada Vlasta. o kateri gospodinja prav gotovo ni slutila, da bo postala takorekoč zli duh in da ji bodo dogodki, za katere je bila ta služkinja izrabljena, uničili njen duševni mir, obenem pa, da ji bo pretila tudi visoka materijalna škoda.
Pismo z Dunaja
Gospa Krejčijeva je imela sina Rudolfa, ki je odšel k vojakom takoj ob pričet-ku svetovne vojne. Bil je na ruskem bojišču, odkoder je prišla žalostna vest. da je padel. Mati ni mogla in ni mogla vir- • jeti... Leta pa so minevala in ker o sinu ni bilo nikakega glasu se je naposled sprijaznila z usodo.
Pred dobrim mesecem pa se je vse spremenilo. Lepega dne v januarju je gospa Krejčijeva dobila pismo, pisano v nemškem jeziku in s poštnim pečatom z Dunaja. V pismu z nečitljivim podpisom je bila natanko popisana usoda njenega sina Rudolfa z zagotovilom, da sm živi v Rusiji, v ujetništvu. Mati zopet kar ni mogla verjeti novici, čeprav so bile v pismu navedene take podrobnosti, da je bil skoro vsak dvom o verodostojnosti piščeve trditve izključen. V pismu je stalo tudi, da se bo naslednje dni zglasil pri njej v Ljubljani neki gospod, ki bo povedal še druge zanimive novice in označil tudi možnost, kako rešiti sina in fla spraviti zopet v domovino.
100.000 Din za rešitev iz Rusije
In res. Pred nekaj dnevi se je zglasil pri gospe Krejčijevi na stanovanju« tako težko pričakovani gospod. Za uvod je zopet odločno zatrdil, da njen sin Rudolf živi in samo hrepeni priti domov. Naslikal ie gosne njegovo usodo v Rusiji s tako živimi barvami ter ji omenjal tudi vse mogoče podrobnosti iz njegovega prejšnjega življenja v domači hiš', kakor da mu jih je pripovedoval Rudolf sam. Ko ji je naštel celo vrsto malenkosti ki so pričale o popolni informiranosti neznanca. je pričel naglašati težave, ki bodo nastale, ako hoče mati sina rešiti. Slednjič ji ie zaupal, da bi to stalo mater polnih i 100.000 Din, toda on da ji jamči, da bo Rudolf že v dobrih dveh tednih spet on j njej v Ljubljani.
Česa ne žrtvuje blaga mati, da resi in
pridobi sina zopet nazaj! Skoro se je gospa Krejčijeva že odločila, da plača tako visoko vsoto. Z neznancem, ki se ji je predstavil seveda pod napačnim imenom, se je nato še parkrat pogovorila in bližal se je dan, ko bi imel tuji mož cre jeti denar.
Aretacije
Medtem pa je zadevo po naključju izvohala policija, ki je močno dvomila v resničnost n*>znančevih nanovedi. Pričela se je zanj prav intenzivno zanimati in kmalu dognala, da gre za skrajno spretno zasnovano sleparijo. Medtem, ko so se vrstili sestanki med gospo in neznancem, ie dognala policija, da tičijo za stvarjo še dve ali tri osebe, s katerimi se je nežna nec tudi shajal. Sestanki so se vršili iv> raznih kavarnah in gostilnicah, pa tudi na prostem okrog Prešernovega spomenika ali v Zvezdi. Sleparjem so sledili policijski organi in sinoči in danes dopoldne so bile izvršene aretacije.
Padla sta v roke pravice predvsem dva širokopotezna in nevarna sleparja. Frvi je SOletni France Hladnik, bivši ltsni ma^:-pulant, ki je šele nedavno prišel iz 18me-sečne ječe. V zaporu je sedel zaradi fal-zificiranja 20procentn:h bonov, ki jih je dajala država ob priliki zamenjave kron v dinarsko valuto in ki jih je pred par let. zopet sprejemala za vplačilo davkov. Hladnik, ki je presedel skupno že nad pet let ječe in to največkrat zarad1' ponarejanja menic in vrednostnih papirjev sploh, se je bil tekrat lotil talzificirania bonov, ki jih je prodajal opremljene s popolnoma predrugačenimi številkami rastnim tvrdkam, da so z njimi khko plačale davke.
Njegov tovariš je 441etni Albert Besednjak iz Trste, ki se je s*m nahajal svoje-
Pri zaprtosti in hemeroidih, motnjah v želodcu in črevesu, oteklosti jeter in vranice, bolečinah v hrbtu in križu, je naravna »Franz Josefova« grenčica, večkrat na dan použita, krasen pripomoček. Zdravniške izkušnje so ugotovile pri trebušnih obolenjih, da deluje »Franz Josefova« voda sigurno razkrajajoče in vselej milo odvajajoče. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
časno v davčni službi, nato pa je propadel in bil pred leti zaloten v družbi nekih komplicev v Splitu, ko so nameravali skupno vdreti v »'Jezno blagajno.
Tretjega pajdaša policija ni aretirala, ker se je izkazalo, da se je sredi uvedene akcije proti gospe Krejčijevi premislil in je po svoje služil policiji. ?ač pa je bla danes aretirana tudi služkinja pri gospe Krejčijevi Vlasta H., ki je Hladnikova so-rodnica in sta jo Hladnik in Besednjak izrabila za svoj mračni, podli naklep.
Ponarejena hranilna knjižica
Zadeva je s tem že pojasnjena, kaj ne? Baš Vlasta je b la doznala od gospe same vse podrobnosti o sinu Rudolfu. Morda niti ne v zli nameri jih je nato pripovedovala Hladniku, ki pa je takoj zasnoval načrt, kako bi osleparil nesrečno gospo za celih 100 tisočakov. Hladnik ie poiskal Besednjaka, s katerim sta se našla v Zagrebu in sta skupno pretehtala vse možnosti okoriščenia z ljubezn jo matere do pogrešanega sina. Točno dogovorjena sta se vrnila v Ljubljano in pričela z operacijami. Skupaj sta spisala tudi usodno pismo, ki ga je dobila gospa Kreičiieva v početku januarja z Dunaia
Pri aretaciji obeh nevarnih sleparjev pa je prišla policija na sled še drugi veliki slepariji, ki jo ie nameraval izvesti Fran Hladnik. Na poti do policije je namreč Hladnik naenkrat posege! v žep in v temi odvrgel neko knjižico, kar je detektiv opazil. Pobral je knjižico in ugotovil, di jc to vložna knjižica nekega ljubljanskega denarnega zavoda z vpisano vlogo 96.462 Din. Policija se je seveda tako i zanimala. odkod more imeti Hladnik, ki je presedel toliko let v ječi, tako visoko vsoto denarja. V zavodu, kjer so se informirali in kjer naj bi bil denar naložen, pa so se nemalo začudili, kajti vlagatelja baš s tako vsoto in na ime Frana Hladnika sploh niso poznali. Preiskava je lahko kmalu dognala, da gre tudi v tem primeru za drzen falzifikat: Hladnik. ki je pri zaslišanju priznal, da jc on napravil načrt za osleparjenje gospe K reje jeve, je tudi izpovedal, da je prvotno vložil v denarni zavod samo 30 Din, nakar je vse skupaj izbrisal, vpisal svoje ime in še vsoto 96.462 Din. Nameraval je dvigniti s ponarejeno knjižico večjo vsoto v kakem denarnem zavodu izven Ljubljane, nakar bi pobegnil z njo in z denarjem, ki ga je hotel dobiti od gospe Krejčijeve
še en zločin
Precej odkritosrčen je bil pri zaslišanju tudi Albert Besednjak, ki je sprva nerad, pozneje pa kar po vrsti povedal svoje grehe. Hladnikovi grehi pa s tem, da je priznal obe slepariji, še niso bili znani vs» Naenkrat je na policiji zahtevala aretirana Vlasta zasliševalnega uradnika in povedala, da je o Hladniku, za katerega je sprva mislila, da je samo njen sorodnik, zadnji čas izvedela, da je njen — oče. In je izjavila, da n<aj ga povrh vsega obtožijo še zaradi krvoskrunstva...
S škarjami je zabodel tekmeca
Velenje, 4. februarja.
Kmečka sinova Cokan Jože in Steiner Rudolf, oba doma v Lazah občine Št. IIj pri Velenju, sta živela, dasi soseda, že dalj časa v sovrašt%-u. Pri rej razprtiji je šlo za dekleta, katero je baje Cokan prevzel Steinerju, česar Steiner svojemu tekmecu ni mogel odpustiti.
Da bi se maščeval, je Steiner pričakal v nedeljo zvečer Cokana, ko se je ta vračal po sadonosniku proti domu. Napadel ga je z brivskimi škarjami. Zadal mu jc veliko rano na desni roki. Napadeni mladenič je zaradi velike izgube krvi padel kmalu v popolno nezavest. Poklicani zdravnik dr. Podkoritnik iz Velenja je nudil poškodovancu prvo pomoč in ga oddal v domačo oskrbo. Ugotovil je. da je Cokanova rana zelo nevarna in je le srečnemu naključju pripisati, da škarje niso prerezale žile odvodnice. Z zadevo se bo ukvarjalo še okrajno sodišče v Šoštanju.
Velika tatvina manufakturnega blaga
Škocjan, 4. februarja Trgovec Pungarčič je te dni pripravil večjo izbiro manufakturnega blaga iz svoje trgovine za rajhenburški sejem. Sortirano blago je bilo naloženo na voz, ki je čakal pripravljen v garaži na dvorišču. Velika vrata garaže pa so bila drugo jutro vlomljena in uslužbenci so opazili, da je manufakturno blago razmetano po tleh.
Globoko zdravo
spanje s
Ako nemirno spit«, ce pijete kavo, potem poizkusite rabiti kofeina prosto kavo Mag, ki Vani bo gotovo dopuščala mirno in globoko spanje. Prava kava prve kvalitete je kava Hag. Ona varuje Vaše sree in V živce.
Kmalu so seveda ugotovili, da večina tudi manjka. Predrzni tatovi so odnesli blago najboljše kvalitete in so samo manjvredno robo razmetali po tleh.
Skoda znaša več desettisoč dinarjev. O tatvini so bili obveščeni orožnik- in so takoj uvedli preiskavo, ki pa je seveda težavna, ker ni bilo videti na zledenelih tleh nobenih sledov. Tatovi ;n vlomilci so morali razmere dobro poznati, saj prihaja v trgovino mnogo ljudi, ki prav lahko tudi vidijo, kar se pripravlja na dvorišču, in ker je poleg tega čez leto zaposleno še več ljudi pri raznih opravilih okrog trgovine. Pungarčičeva trgovina ima sploh nesrečo. Kmalu po prevratu je bila izropana sredi dneva od zelenih kadrovcev in drugih podivjancev ter si je komaj opomogla od velike škode.
Za širjenje lutkovne umetnosti po Jugoslaviji
Ljubi jana, 4. februarja. Ustanovna skupščina Jugoslovenskega lutkarskega saveza bo 14. t. m. dopoldn« v prostorih restavracije »Zvezda« v Ljubljani. Pozdravno besedo bo izpregovori1 g. Mladcn Širola iz Zagreba. Tajniško poročilo bo podal g. Joso Zidarič. blagajniško gdč. Vencajzova. revizorsko pa gg. prof. dr. Burian in akad. slikar Skružnv. Po skupščini bo ob 15. predstava za udeležence glavne skupščine in po njih uvedene goste v lutkovnem gledališču v rodnem domu. ob 17. pa bo predstava v lutkovnem gledališču na Taboru.
Skupine do deset članov naj si pravočasno preskrbe dovoljenje za polovično vožnjo po železnici. Po skupščini se bodo sprejemale prijave za pristop v lutkarski savez. Ker je skupščina življenjska važnosti za nadaljnji obstoj, napredek in ustanovitev lutkovnih odrov v državi, s-a pričakuje velik odziv od strani interesentov (društev in posameznikov).
VELEATKAKCIJA!
Najmogočnejše filmsko delo sedanjosti!
Pride!
Kulturni pregled
Zagrebško pismo
Orkestralni koncert. — Plesni večer. — Beauniarehaueva proslava. — Ančica Mitro-vičeva. — Premijera drame Pecije Petroviča
»Mača«.
Zavrel). 2. februarja.
Hrvatski glasbeni zavod je priredil s svojim orkestrom društven koncert, na katerem so izvajali tale dela: Gluck." ouvertura k If geniji v Aulidi: Schubert. Il-mol simfonija; Rubjnstein, Ocean (simfonija) Ker me je zadržala neka druga prireditev, sem mogel slišati samo Rubinsteinovo simfonijo »Ocean«, ki so jo ob tej priliki izvajali prvič v Zagrebu. T a skladba ie dospela k nam več desetletij prepozno. Danes nma za nas prav nikakega pomena in bi se bil lahko trud. ki ga je zahtevalo učenje tega dela. izkoristil mnogo boljše. Orkester pa .i*5 svoio nalogo reši! dobro, takisto dirigent Boris Papando-milo.
★
Mia Čorakova. ki je s svojim prvim plesnim večerom imela uprav senzacijonalen uspeh, je doživela ob svoji drugi prireditvi še večji triumf. Nadarjenost te mlade plesalke se je pokazalo še očitneje, a njene sposobnosti: kreativna sila, izrazita^ ritmika, errac ja. gibčnost itd. so prišle še bolj do polnega izraza. Gledališča je bilo tudi *o-krat razprodano do zadnjega kotička in navdušeno občinstvo je pokazalo mladi umetnici svoie priznanje z viharnim ploskanjem Takih talentov je treba iskati, prav tako pa iih moramo — varovati t
Proslava 2001etnice francoskega dramatika Beaurnarchaisa je potekla prav slovesno.
Uprizorili so v polnem gledališču njego.-o 1
slavno komedijo »Nori dan«? ali »Figarova svatba« (La folle iournee ou le mariage de Figaro). Pred predstavo je imel uvodno besedo dr. Slavko Batušič. Stilno in miselno izbomo predavanje je vzbujalo pri občinstvu kar največje zanimanje. Izvedba komedije je bila na znatni umetnostni višini in si kar čutil, da so se izvajalci še posebno potrudili. Režiser Strozai je lahko zoi>et zaznamoval svoj veliki uspeh.
*
Ančica Mitrovieeva je nastopila kot Car-men. Pokazala je novo. zanimivo Garmen. ki se nekol ko razlikuje od običajnega umeva-nja te uloge. Njena Carmen je hladna, preračunljiva, ne kaže ne afektov niti spontanih omoči j; zaveda se. da ji vsi* leže nod nogami, zato je ponekod tako ošabna, kakor da ii ne bi bilo mar za vse. kar se dogata okrog nie. Toda muzikalno je bila to kaj usppla kreacija: inteligentna in zanesljiva. Ančica Mitrovičeva je imela pri občinstvu vel. k uspeh
*
Najnovejši komad Pecije Petroviča »Mača« (Marija) je imel premijero žal pred slabo obiskanim gledališčem, toda uspeh je bil izredno velik. Kakor vedno doslej, je Petrovič tudi v tej igri segel v vaško življenje svoie Ijubliene Like. Prinesel je na oder kos kmečkega življenja in ljudske duše. S tehniko rutinerja je bil postavi pred nas dramo. ki se razvija natanko toliko časa kolikor traje igra sama na odru. V dveh urah se potemtakem odigra drama, ki je zapustila v vseh navzočih nenavadno globok vtisk. Peci jeve osebe ne govore mnogo, toda v njihovem jeziku čutiš iakost in dramatsko silo. V nekaterih prizorih posamezna oseba (ma-
ti) sploh ne izpregovori, toda nje molk je toli izrazit, gesta in gib tolikanj močna, da dramatsko učinkovanje postane uprav neizogibno.
Petrovič je v prvi vrsti ustvaril nekoliko hvaležnih, vzorno zaokroženih u'log. Pred vsemi je tu mati — mati, ki prenaša globoko ljubezen, težko bolest in nepopisne muke mirno in tiho kakor svetnica. Ta uloga ne more zgrešiti cilja in sleherna umetnica bo našla v nji uprav vzor hvaležne ulog'j. Potem pa M;leta Jelič. krut. čvrst, kakor iz kamena izklesan mož. Dalje Gruiica, ki postane žrtev svoje neozdravljive ljubezni do Maee. Pa Mača. vampir v lepi ženski podobi. In Nurija. človek, ki je povsod in — nikjer.
Petrovičev komad ima tole vsebino: Mača. žena Mileta Jeliča. se igračka z ljubeznijo Grujice. sina Janje Jevričeve. Grujica jo ljubi iskreno in globoko, proda zaradi nje očetovo posestvo, pohajkuje brez dela in živi same za n;o. Vsaka n:e<rova misel velja edi-nole nji. Marin mož. Mileta. jo takisto ljubi in ie iz ljubezni odšel v svet, da bi bil zaslužil kaj denarja za razvajeno ženo. Mati Janja z bolestjo opezuie. kako ie sin propada. in se naposled tolikanj poniža, da ki«*«1 prosi Maco. naj ji pusti sina. Za največjo materino bolest pa ima Mača, ta brezsrčna ženska in sebičnica v najvišji meri, 63im> smeh in norčevanje. S tem je drama v glavnem že karakteriziraua. Vse. kar sledi potem. je naravni proces, logičen razvoj, ki ne bi mogel poteči drugače Torej:
Nenadno se vrne Mileta in izve vse. kar je žena počenjala v njegovi odsotnosti. Nastane konflikt med njim in GrujiVo. V borbi ub:je Gruiica Mileto. Mati mu iztrga krvavi nož in obloži samo sebe — umora.
Naši igralci 90 bili izborni. Vzlic temu
_ Nina Vavra (mati) so je dvignila visoko
nad ostale; nie nlogs je zares doživeti«, senzacija, stvaritev najvišje umetnostne
vrednosti. Avtor Pecija Petrovič je bil po-novno klican pred zastor. Prišel je s svojim značilnim, prikupnim, širokim smehljajem in si je hkrati s svojo igro zavojevala vse občinstvo. Še nekaj: Naši operni skladatelji utegnejo najti v tem delu odličen libreto
Žiga Hirschler
Fren Ksc\er Meško, črtice. (Maribor
1931.	Cirilova knjižnica. 68. zvezek.) V lični knjižici na desetih tiskovnih polah so izšli nekateri krajši spisi našega uglednega pisatelja Fr. Ks. Meška. Te novele in črtice so bile že prej natisnjene v raznih revijah in zbornikih in so skrbnemu čitatelju Meškovih spisov že znane, vendar so sedaj prvič objavljene v knjigi in v piščevi končni redakciji. Zbirka obsega povesti »Njiva«. »Črna smrt«, »Drama izza davnih dni«, »Slovenske gorice« in »Marija Magdalena«, torej same spise, ki bi bili morali že prej iziti v knjižni izdaji, ker so tehten donesek k Meškovi zreli pripovedni umetnosti. Naslov »Črtice« je za to knjigo nekoliko preskromen, (—o).
Jugoslovenski almanah iz Brazilije. Naši izselienci v Braziliji, združeni v Jugoslovenski podporni zvezi, so izdali za leto
1932.	svoj prv almanah. Knjižica ie skromen, vendar pa lep izraz njihove volje, da ostanejo tudi na dalinib brazilskih tleh z-esti svoji domovini in matememu iezi-ku. Poleg koledarskih in drugih podatkov, ki jih potrebuje izseljenec, so obiavliena nravila prve jugoslovenske organizac je v B-aziliii, poseben članek o republiki Ze-dinienih držav brazilskih (Renublica dos Estados 1 'nidos do Brasil) pa daje našemu čir veku najsplošnejše državljanske pojme o njegovi novi domovini Slovensko sta spisana članka Braz'hja (prispeval gimnazijec Oirlos R. Paternost) in »Naša kolonija v Brazilif«. V knjižici ie tudi nekoliko leposlovja (v srbohrvaščini). »Alma-
nah«, natisnjen v Sao Paulo. nam je prispel kot ganljiv pozdrav iz daljne dežeie. kjer si tisoči naših rojakov s trdim delom služijo vsakdanji kruli. Po svoji vsebini in obliki pač ne spada v okvir literature, vendar ima izrazito kulturno vrednost. Pričuje ramreč, da naš delavec, ki krči brazilske prašume ali -i z zamorci in me-šanci deli grenki kruh na kavinih plantažah, ne mara potopiti svoje narodne du-ševnosti v brezlično maso brazilskega človeškega življa, ki se šele razvija v narod in ki se po starih tradicijah naslanja na hisparo-ameriško kulturo. Naš človek skuša v najtrši borbi z.i obstoj reš;ti svojo kulturno individualnost. Ali mu bo uspelo? Kje v domovini so ljudje, ki bi priskočili na pomoč temu drobcu naše etnične mase, vrženemu v vrtinec brazilske gospodarske borbe.
Bosna v mladi književnosti. »Matica Hrvatska« je med svojim obilnim in zaradi tega, pa tudi zbog okusne opreme cenenim knjižnim darom, izdala novele dveh mladih bosanskih pisateljev, in sicer Še-mondina Sarajliča »Iz' bosanske romantike« in Alije N a m e t k a ^Bajram žrtava.« Obe novelistični zbirki sta vredni, da ju prečita tudi slovenski čitatelj. Saraj'ič je, kakor kaže že naslov, v svojih novelah predočil čitatelju ginevajoči svet, ki se še ni preobličil pod vplivom sodobne civilizacije, svet, ki je slonel na starem fevdalnem sistemu in na pravoverni strogosti muslimanske ver*> ter starih šeg in običajev. Njegova zbirka obsega dvanajst novel. — Modernejši po pripovedni tehniki je Alija Nametak. ki je v svoji tanjši knjigi »Bajram žrtava« zbral osem krajših novel, ki pričajo o njegovem močnem pesniškem doživljanju in lepih oblikovalnih sposobnostih. Obema knjieama je dodan slovar turških besed.	(—o).-
Crno-hela reduta
6. febr.
KUPUJTE DOMAČE IZDELKE:
Union
Domače vesti
♦	Ban dravske banovine dr. Drago Ma-rušič v petek 5. t. ni. kakor tu li za časa zasedanja banovinskega sveta ne bo sprejemal strank.
♦	Odlikovanje. Z redom Jugoslovenske krone -IV. stopnje je bil odlikovan g. Ivo Kotnik, nadškofijsk' kancelar v baru. Priljubljenemu narodnemu delavcu v Črni nori čestitamo!
♦	Rijavec v Pragi. Kakor poročajo iz Prage, je znani naš rojak operni pevec Jos:p Ri-javec za sezono 1932-33 angažiran za nemško gledališče v Pragi. Pomlad.! bo gostoval v Berlinu, v mesecih juliju in avgustu pa v Ameriki.
♦	Odhod narodnega delavca iz Apačke kotline. Pišejo nam iz Apač: V sredo se je od nas poslovil dr. Vilko Peče, ki je imenovan za okrožnega zdravnika na Ptujski gor:. Doba njegovega bivanja med' nami nj bila dolga, a dr. Peče si je pridobil lepe zaslnze. Kot tretji zdravnik je prišel v Apače 11. junija 1929. Takoj se je začel aktivno udejstvovati pri vseh naprednih društvih n je kmalu postal duša. vsega narodnega gibanja v Apač k.' kotlini. Ustanovil je krajevni odbor NaroJne odbrane, kateremu je predsedoval ves čas. -lani v decembru pa je kot soustanovitelj Sokolske čete prevzel v odboru mesto prosve-tarja. Kako težko je tako delovanje ravno r Apački kotlini. k: je še v veliki meri jx»nemče<na. ve ceniti samo oni, ki pozna krajevne razmere. Opravičeno se bojimo, da sc bo našel dr. Pečetu primeren naslednik. Tudi kot •zdravnik je bil splošno cenjen kot strokovnjak, do katerega so imeli bolniki polno zaupanje in je bila splošna icija prebivalstva, tla bi ostal definitiv.no med nami. Tako je izguba dr. Pečeta za Aoačko kotlino naravnost nenadomestljiva. članstvo Narodne odbrane je priredilo v Kučanovi gostilni prav lepo odhodmieo. Govorirki so v tehtnih besedah orisali zasluge dr. Pečeta, zagotavljajoč mu hvaležen spom n prebivalstva in želeč mu obilo sreče na Ptujski gori.
Za perzijske preproge
SMYRNA VOLNA
Vzorci na razpolago, navodila brezplačno. n»M 1AGEK, Ljubljana. Dvorni trg 1.
♦	Službeni list dravske banovine« objavlja v t'. letošnji številki med drugim: pravilnik Dijaškega doma kralja Aleksandra I. v Beogradu, pravilnik o državnih strokovnih izpitih za uradniška z vanj a v poštno-telegrafskj stroki, navodila za poslovanje s Poštno hranilnico, postopanje glede prenosa lovskega orožja čez mejo, razglas banske uprave o avtobusnem prometu in objave o pobiranju občinskih trošarini v letu 1932.
+ Najpopularnejše in najremantičnejše delo velikega francoskega genija, Hugojeva N otre-dair.sk a cerkev v Parizu-- v prevodu dr Janka Tarzesa je nedavno izšla. Knjigo, nati-sieno na finem papirju, s številnimi vzornimi silikatni in krasno opremljeno ^ lahko nabavite v vseh knjigarnah.
♦	s Jadranska straža« št. 2., je izšla z
obilno vsebino. nanašajočo se delno na 10 letn.co obstanka in plodnega dela Jadranske straže. Vsebina je naslednja: dr. Ivo Tartaglia: »Kralj i naš Jadran-., O tak ar La h man: ; Prvi dani organizacije Jadranske stražei-; S. Alfirevič: >Neke' osnovne misli ideologije Jadsanske straže-.-; dr. Evo Rnbič: .Jadranska straža 'I njena »vrha ,; Mijo Hafner: -Naše more — naš soas : P Bogov,ič: Za širenje naše ideo-
Zvočni kino Ideal
Nepreklicno zadnjikrat Liane Haid — \Valter Janssen
V krasni ljubavni opereti
4
■ Cesarjeva ljubica I
Danes ob L, >/2 6., »/z 8. in 9. uri H
L Premiera!	Nepozabno! H
DANES ZADNJIKRAT! ■
Sarajevo 7, 772.0, Skopije 7. 769.5. Kumbor 7. 766.9, Split. 7. 769.4, 4.0,
Vremensko poročilo
Meteorološkega zavoda v Ljubljani
Številke za označbo kraja pomenijo: 1 Cas opazovanja, 2. stanje barometra, 3 temperatura. 4. relativna vlaga v %, o. stm-r in brzina vetra. 6 oblačnost 1—10. 7 vrsta padavin, 8 padavine v mm. — Temperatura: prve številke pomenijo najvišjo. druge najnižjo temperaturo.
4. februarja Ljubljana 7. 772..2. —1.6. SO. NE2, 0. — —; Maribor 7, 769.1, —1.0. 90. SSE2, 10, -, —; Zagreb 7. 771.2, 0.0. 70, SSW2, 0. —, Beograd 7, 770.5, —7.0, 50. SW2. 2. —;
-3.0, 70. tiho, 10,
-1.0. 69, \V8, 0,___;
3.0. 60, E2, 2. —, —; 70, NW8, 2. —. Ljubljana 7.6, —2.3; Ma-
logije«, di. Grga Novak: > Veliko doba hrvatskih primorskih banov a; viceadmira! Nikola. Stankov Ič: Život podmornice.: agr. Ivo Kaludjerovič: , Ulcinj«; .ledno dijete i jedan pas.; kap. Jure Suzanič: >U tudjmi . Razen tega prinaša ta edina naša revija, ki se bavi s problemi morja, razne druge zanimivosti. Izhaja vsak mesec in stane letno 120 Din (.za inozemstvo 150 Din). -
+ Novi grobovi. V bolnici usmiljenih bratov v Kandij. pri Novem mestu je umrl v sredo pater Atanazij A v s s e r, star 56 let. Pokojnik je bil sin ponosne Gorenjske, njegov oče je učiteljeva! v Bohinjski Beli in v tem čarobnem kotu Kranjske so pokojniku tekla mlada leta. Z gimnazije je stopil v frančiškanski red in se kakor oče posvetil pouku ljudskošolske mladine. Kot zmožnemu in vnetemu učitelju so poverili vodstvo novomeške deške ljudske šole, na kateri so tedaj še učili očetje frančiškani. Pater Atanazij je bil zadnji med njimi. Slovel je kot iskren govornik in pridigar. Dolgo ga je bolezen priklepala na posteljo. Smrt je prišla izmučenemu telesu kot za-željena. rešiteljica, ž njim lega. v grob eden Lz starejšega rodu Novomeščanov, iz rodu, ki je iskreno in resnično bil brez jeze in sovraštva otroško vdan napredku in blagru skromnega mesteca ob tihi Krki. — V Ptuju je umrl splošno znani bivši posestnik In gostilničar g. Jožef M u r š e c oče ge. Zali-ke Dostalove. trgovčeve soproge. Doživel je visoko starost 77 let. Pogreb bo danes ob 15. izpred hiše žalosti (Slovenski trg 5) na pokopališče v Rogoz-nici, Ujer bo pokojnik položen v rodbinsko grobnico. — Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
♦ Naši v Ameriki. Mestna zbornica v Elyju pri Clevelandu, kjer jc številna slovenska naselbina, je imela nedavno svojo prvo sejo po volitvah. Na seji so med drugimi bi'll izvoljeni Slovenec Fran Meden
za cesuiega komisarja, Jože Virant mestnega inženjerja, Anton Moravec oskrbnika mestne bolnice, več važnih dev pa se bo reševalo na prihodnji mestne zbornice. — V kraju Farellu velika jeklarna Slieet and Tin Plate Co.
Temperatura: ribor 9.0, —2.0: Zagreb 8.0. —0.4, Beograd 5.0. —7.0. Sarajevo 6.8, —3.0; Skopije 15.0, —2.0: Kumbor —. 2.8. Split 17.0, 3.6. Soince vzhaja ob 7.17. zahaja ob 17.11. Luna vzhaja ob 6.40. zahaja ob 14.17.
za za za-seji je za
nedoločen čas ustavila obrat. Nad 2000 delavcev je podjetje vrglo na cesto, med njimi tudi mnogo Slovencev. — V Clevelandu je po kratki bolezni umrl za pljučnico rojak Janez Vidervol, star 51 let, doma iz Dolenje vasi pri Ribnici. V Clevelandu je bivat 31 let. Istotam je po dolgotrajni bolezni preminila Marija Japlova, stara 45 let. Zapušča moža, sina in omoženo hčer. Doma je bila iz vasi Bresta v ljubljansk. okolici, kjer zapušča mater, dve sestri in dva brata. V Ameriki je bivala 25 let. V premogovniku v Davisu se je 14. januarja smrtno ponesrečil - Andrej Vrbas, star 55 let po rodu iz Planine na Notranjskem. Svoj dom s', je uredil v Cerknici, kjer zapušča ženo, enega sina, brata in sestro. — V Calumetu je preminil gostilničar Karel Jerele, star 54 let. Podlegel je pljučnici. Zapušča ženo in šestero otrok. — V naselbini Aurori je preminil rojak Anton Sku-bic, zelo znan v slovenskih naselbinah.
♦	Oproščenje od plačilnih pristojbin. Finančno ministrstvo je Podporno društvo za gluhonemo mladino v Ljubljani oprostilo od plačila pristojbin po T br. I pristoj-biinskega tarifa za vse vloge, ki jih predlagajo državnim oblastvom, izvzemši one v civilnih pravdah.
+ črna knjiga za slabe plačnike. Društvo trgovcev z živežnim in mešanim blagom v Zagrebu se je odločilo za učinkovit ukrep v zaščito vseh trgovcev z življenjskim: potrebščinami. Gre za uvedbo jčrne knjige-, odnosno za veliko kartoteko, v kateri bodo zabeležena imena vseh slabih plačnikov. ki se zadolžujejo v trgovinah, a ne plačujejo svojih dolgov.
<• Letošnji zračni promet se bo po vesteh iz Zagreba pričel 19. marca na vseli jugoslovenskih zračnih linijah, mednarodne zveze pa se otvorijo nekoliko kasneje. Zračna zveza Zagreb-Su.šak bo odslej urejena tako da se bodo potniki, ki potujejo zjutraj na Sušak, lahko vrnili že isti dan Otvoritev projektirane zračne zveze Za-greb-Trst se bo izvršila šele prihodnje leto.
*	Kolonizacija Bačke in Srama. Do konca lanskega leta je bilo naseljenih v Bač-kl in Sremu 2017 rodbin iz Like in drugih hrvatskih krajev, 427 iz Bosne, Hercegovine rn črne gore, 350 oz Dalmacije ter 256 iz Srbije. Razen tega je bilo naseljen'h več madžarskih optantov ter nekoliko rodbin iz Istre.
ZOBOZDRAVNIK
DR. JOS. TAVČAR
GLEDALIŠKA ULICA ŠTEV. 4.
Telefon 3393.
ZOPET REDNO" ORDINIRA
2213
+ Božjastnik skočil v reko. V selu Slav-nieih pri Banjaluki je izvršil samomor 25 letni mladenič Branko Stakič. ki je že šest let božjasten. Zaradi bolezni je že večkrat skušal napraviti konec bednemu življenju, kar pa so mu vselej še pravočasno preprečili. Predvčerajšnjim je še! s tovariši na obalo Vrbasa, kjer so se po svoje zabavali. Branko se je neopaženo oddaljil od tovarišev ter skočil v deročo reko ter utonil. Truplo so šele par ur pozneje našM in potegnili iz votle.
♦ Trčenje vlakov na kolodvoru v čakov-cu. Pod tem naslovom smo priobčili v torkovi številki vest, da sta preteklo soboto trčila skupaj mariborski in zagrebški vlak in da strojevodja mariborskega prihajajočega vlaka zaradi zelo goste megle lokomotive ni pravočasno opazil. Kakor pa smo naknadno doznali je strojevodja v hipu, ko je opazil kurjač znamenje sstoj;, ki ga je dal mariborskemu osebnemu vlaku nadzoru rk premika. vlak z vso silo zavrl in tako preprečil hujšo nesrečo.
+ Prijatelje Bohinja opozarjamo, da bo •v nedeljo 7. t. m. zvečer v prostorih hote la ».Sv Janeza«; predpnstna zabava, h kateri so vabljene tudi magke, saj dobi naj-
lepša Čedno darilce. Vstopnina 10 Din in je čisti dobiček namenjen v dobrodelne s vrhe Pridite!
♦	šivilje, krojači, nešivilje, dame. Zaradi denarne krize priredi Strokovno krojno učilišče, Ljubljana. Mestni trg 5-11. S. t. m. brezplačni prikrojevaln.I tečaj moškega, damskega prikrojevanja oblek in perila. Prig.asite se pravočasno!
*	Tovarna Jos. Reicli sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo izdelavo.
Iz Ljubljane
u— Velezanimiv bo komorni koncert pihal, ki bo v ponedeljek 8. t. m. kot iSlo-gin - -IV komorni večer v veliki koncertni dvorani kina Ljubljanskega dvora, član: orkestra narolnega gledališča gg. Korošec Slavko (flavta), Grcgorec Janko (klarinet) Hauck Viljem (fagot) in Luk as Rober' (rog) bodo izvajali skupno z g. Svetlom pri klavirju: Mozartov kvintet za flavto, klarinet, fagot, rog in klavir. Rorichov trio za flavto, klarinet in fagot ter Rim-ski-Korsakovega kvintet za flavto, klarinet fagot, rog in klavir. Cene so običajno nizke: oarter S. 6. 4 in 2 Din. balkon S in 6 Din, galerija 2 Din. Od danes nanrej v predprodaji v Pugljevi trafiki na Miklošičevi cesti
u— P. n. občinstvo opozarjamo, da je
za današnji koncert violinskega virtuoza Vaše Prihoda na razpolago v Matični knjigarni še nekaj sedežev in dovolj stojišč. Umetnik izvaja na svojem koncertu izredno lep nrogram. Na klavirju ga spremlja pianist Emerik Kris. Predprodaja vstopnic je danes ves dan v Matljni knjigarni in na večer koncerta od četrt na 8. uro dalje pred dvorano. Koncert se bo vršil v Union sk i dvorani, začetek točno ob 20.
u— Patova in Patachonova matineja na pustno soboto in nedeljo. Smeh In razvedrilo ob pravem času, to načelo je vodilo ZKD. ko je postavila na prihodnji svoj filmski spored znana komika Pata in Pa-tachona. Znano je, da. sta oba igralca dala slovo filmski produkciji, kajti Pat se je odločil lepo privatizirati. mali debelušni Patachon pa se je .povrnil v cirkus, iz katerega je izšel. Filmska publika bo odslej videla le redko oba svoja ljubljenca, zaradi katerih so včasih tekli potoki solz, povzro-čeirh ud smeha V soboto in nedeljo bo ZKD pokazala oba junaka v veliki šaloizri In vsakdo bo imel zopet priliko nasmejati se od srca dovtipom obeh - kraljev smeha ;. Predstavi bosta v soboto ob pol 15. in v nedeljo ob 11. v Elitnem kinu Matici. Cene najnižje.
Kino Ljubljanski dvor
Teleton 2730
Konigsmark
najlepše filmsko delo ganljive vsebine. Predstave ob 4., ]«8. in 9. Cene 4 in 6 Din.
u— Črno-bela reduta 6. t. m. v Unionu.
Začetek ob 20., sprevod mask od 21. Zato se naprošajo maskira.ni posetniki, da se zberejo najpozneje do 21. v stekleni dvorani. Za maske bo poslovala posebna blagajna ob podaljšku glavnega vhoda. Istotam bo garderoba za maske. Posebej bodi naglašeno, da se bo letos izvajala stroga kontrola mask. To veleva dolžnost napram značaju prireditve. Zato naj blagovolijo maskiran.i gostje prinesti seboj vabila in ev še kako sredstvo za legitimiranje. Konkurenca mask se bo Izvršila tako. da bo posebna jury določila naj originalne j-šo damsko in moško masko ter najorigi-nalnejšo skupino. V to svrho je. določenih troje lepih daril. Za ocenitev mask nI m<>-rodaj.no bogastvo uporabljenega materiala, temveč ideja! — Poleg te konkurence se bo izvedla še volitev najlepše dame čmo-bele redil te. Volili bodo gostje, ki prejmejo glasovnice pri blagajnah obenem z vstopnicami. Zbiralniki za glasovnice .bodo razmeščeni na raznih krajih dvorane 'In stranskih prostorov. — V baru (bela dvorana) v I. nadstr. bo igrala iposobna godba, jazz Emona. Bar bo otvorjen že ob pol deset;h — Glede samega plesa se je določilo načelo svobodnega poziva: volijo dame in gospodje! Prva pa v za bo o polnoči, druga malo pred tretjo uro, vsakokrat po pol ure. _ Reklamacije vabil, rezerviranje balkonskih sedežev, vse druge informacije pri dnevni reklamacijski službi v kavarni Emona, dams-ki salon, od 17.30 do 19.
u— Učiteljski pevski zbor. Za ljubljanske okoliške člane iin članice bo pevska vaja v soboto 6. t. m. ob .pol 20. v Glasbeni Matici
u_ Društvo železniških upokojencev obvešča one upokojence, ki prejemajo pokojnine od železniške direkcije, da jim bo v .par dneh direkcija poslala. prijave na dom. Prijave naj upokojenci natančno izpolnijo po navodilu na zadnji strani in jih najkasneje do 1. marca vrnejo železniški direkciji.
u— Mestno načelstvo razpisuje dobavo šasije in karoserije za reševalni avto mest ne reševalne postaje. Natančni pogoji se dobijo med uradnimi urami v pisarni reševalne postaje, Krekov trg 2.
NAD VSE PRIJETEN BO
PUSTNI PLES
v soboto zvečer	2216
V RESTAVRACIJI »EMONA«
Na veliki predpustni
ples Sokola I
ki bo v soboto, dne 6. februarja t. I. NA TABORU, so vabljene tudi dostojne maske
u— Pevski zbor Glasbene Matice. Drevi ob 1S.15 vaja za ves ženski zbor. KAM POJDEŠ V SOBOTO?
..Na Tabor, tam 1m> pust!« V Ljubljani govorica gre ta od ust do ust. Prekrasne dekoracije, vse v cvetju ko pomladi, revija mask pred polnočjo, snloh vse, kar imate radi. u_ »Preporod« ima danes zvečer ob pol 20. svojo plesno vajo le izjemoma. Vrši se v Trgovskem domu ob zvokih priznanega Odeon-jazza. Bodite točni!
u_ Na Slavčevi maškaradi na pustno nedeljo 7. t. m. v Unionu se bodo točila pristna in najboljša vina iz Gradove kh-ti v Zz. Kašlju
u— Ogenj v Trnovem. Včeraj popoldne je nastal v Korunovj ulici v hiši štev. 8. uiajhon požar Pusestnica Pranja je posta vila popoldne poleg lesene stene za hišo. nad katero so tudi lesene stopnice lonec s še živu žerjavico, nakar je odšla po opravkih. Zaradi vetra :-e je žerjavica raz-pihala Lesena stena se je vnela in seveda opgorela. V ognju so bile tudi že stopnice in kos drvarnice, ko so bili pozvani na pomoč gasilci, ki so prihiteli z orodnim avto mobiiom in požar v teku pol ure popolnoma pogasili.
u_ Beg z denarjem. K trafiki Ane'Kran j čeve v Trnovskem pristanu je prišel pred-sšnočnjim okrog 19. kakih 25 let star mladenič :n prosil Kranjčevo, da mu menja stotak. Trafiikantinja mu je ustregla im na poliico okenca štela kovače, preden je neznanec oldal svoj bankovec, čim pa je Kranjčeva naštela osem kovačev, je neznanec denar pograbil, se skokoma pognal čez most proti Prulam in se Izgubil v temi.
u— Tatvine. Kapetan Franjo Per iz Maj-strove ulice 14. je prijavil, da je bil te dni izvršen v kredenco v njegovi sobi vlom in mu jo izginil voiaški samokres modela FN. vreden 500 Din. Tatu še niso izsledili. _ Na policijo sta biLi včeran privedeni dve mladi navihan k I, sestri Angela in Pavlica M., ki sta si v nekem stanovanju prilastili večjo množ:no raznih dragocenosti. Varnostni organi so ju še pravočasno tzslel li in ukradene predmete zaplenili.
Iz Msi^Ibota
a_ Dvodnevni kletarski tečaj bo v petek in soboto 26. iu 27. t. m. na banov luski vinarski >in sadjarski šoli v Mariboru. Pouk je teroretičen in praktičen ter traja dnevno od S. do 12. in od 14. do IS.
a_ Lutkovno gledališče Sokola-matice v
Narodnem domu uprizori v nedeljo 7. t. m. ob 15. pravljično igro v trtli dejanjih .Ga-šuerčck čarovn.k .
a_ Uradništvo bolnice za bedne. Uradn:-
štvo tukajšnje bolnice je darovalo pomožni akciji od svojih prejemkov 27S2 Din.
a— Zagonetna smrt 82 letnega starčka. Na svečnico zjutraj je našla pri Sv. Jakobu v Slov. goricah .posest,uica Marjeta Majhnova. na cesti, ki vodi proti Cinureku, v grapi ležečega mrtvega moškega. Ko je mrtveca natančneje pogledala, je z grozo spoznala v njem 82 letnega prevžitkarja Josipa Ornika iz okolice Sv. Jakoba. Poletela je v vas in obvestila ljudi o grozni najdbi Mrtvec, ki je ležal v jarku, je imel na glavi veliko rano, iz katere so polzeli možgani. Strašna vest se je naglo raznesla pu vsej so sesku Nesrečnež je bil v ponedeljek zvečer na obisku pri svojem nečaku v Počen I ku, v mraku pa se je vračal domov. Kakor domnevajo, je starček na poledeneli cesti najbrže spodrsnil ter padel in priletel z glavo ob rob kamna ali na ledena t!a in obležal na mestu mrtev. Seveda pa tudi ni iziključeno, da je postal žrtev zločina. Zato oe odšla, včeraj ponold.ne na kraj nesreče sodna komisija. Truplo so ob luc.irali, da deženejo, ka-j je prav vzrok starčkove smrti.
a— Samomor. Preteklo nedeljo se je ustrelil v hlevu pri svoji materi v Hotimji vasi 18 letni posestnikov sin Otmar Ro.i-ko. Zadnje čase je bil silno potrt in pravil je svoj.i m tovarišem, da si bo končal ži vljenje. Kaj ga je gnalo v smrt, ni zna.no. domnevajo .pa, da gre najbrže za nesrečno Iju besen.
a— Poroke. Preteklo nedeljo sta se poročila g. Saša Albert Koruza, znani agil-in organizator primorske omladine in gdč. Klunova, učiteljica in marljiva Sokolica. — Poročila sta se tudi dr. Franc Čeme, zdravnik v tukajšnji bolnici in gdč. Matilda Ramšakova, dalje sodni avskultant Emil Pureber in gdč. Marija Renčljeva, trgovčeva hčerka iz Pobrežja. Bilo srečno!
a— Srbo'irvatski moderni romani v »Ljudski knjižnici«. Zadnji čas se v ljudski knjižnici (Narodni dem. vhod iz Tat-tenbachove ulice) zelo množi povpraševanje po srbohrvatskih knjigah, ki jih zlasti mladina že prav pridno čita. Najrajši* imajo seveda izposojevalcl moderne romane.
ki se fliečajo tudi s socialnim:
problemi.
Ljudska knjižnica je zaradi tega naročila vse knjige založbe znane Nove kTrature* oziroma iNoltt-: te Beograda, ki pa so izdane v latinici. Doslej ima kiv živca od to založbe naslednje, po vsej Evropi znane moderne romane: Ernst Glaeser: ;Klasa 1902«; Ludvig Renu: >Rat : Sinclair T.o-\vis- vDr Arrowsmith ; Isa.k Babelj: -Ode Siu: Egon Erwiu KIsch: Raj Amerika 1. i II Sinclair Lewis: Mis Claire putuje* Jack London: -Kralj Alkohol :: Upton Sme lair -Menjači : Upton Sinclair: -Metropola : Stijn Streuvels: Sluga Jan:;. Razen tega Ima Ljudska knjižnica tudi številne novejše izdaje založbe Zabavna biblioteka ' iin - Binoze.% med drugim roman pisatelja Viloviča: ■ Majstor duši . ki je dosegel tako ve.rk sloves.
Iz Celja
e_ predavanje dr. Kugj ja v sredo zvečer je privabilo v mestni kino ogromno občinstva. Prvi de! predavanja je obsegal zanimiva izvajanja o počitku v gorah, v drugem delu, spremljanem s krasnimi skioptičnimi slikami, med katerimi je bila dolga vrsta znanih nenadkriljivih naravnih posnetkov ustvaritelja prvega našega alpinskega filma »V kraljestvu zlato-roga« prof. J. Ravnika, pa nas je pove-del simpatični predavatelj skoz: naše Julijske Alpe preko vseh ostalih alpskih vršcev do Dauphineja. Za predavanje, ki je trajalo 3 ure je žel sivolasi velealpinist viharno zahvalo v pozdrav pa sta mu bili izročeni krasna košara planinskega cvetja in častna diploma Snoči je predaval v polni dvorani mestnega kina dr. Kugv o r.očeh v gorah in o bivaku v planinah
e— Tečaj v pripravljanju sirovih jedi' bo pod vodstvom gdč. Humokove iz Liub liane v soboto 13. t. m. od 6. do 10 zvečer na okoliški šoli v Celju Cenjene dame naj Sc prijavijo danes ali pa vsaj jutri pri ge.
Kovačevi v I. b razredu na okoliški narodni šoli na Dolgem polju v dopoldanskih urah. Za vsako udeleženko bi znašal honorar 50 Din
e— Lastniki motornih vozil s področja celjske policije se opozarjajo, da nemud-no vložijo prijave zaradi evidenčnih tablic pri predstojništvu mestne policije v Celju.
e— Nenavaden pojav na celjskih ulicah. Včeraj dopoldne je vodil po celjskih ulicah neki moški velikega vola ki je vzbujal zaradi svoje obilnosti pozornost vseh pasantov. Vol je izieden eksemplar in tehta 1200 kg. Kupil ga je celjski mesar g. Jakob Urleb iz Razlagove ulice na Brezovici.
e— Dve nesreči. Med igranjem skrivalnice je padla 7-Ietna posestnikovs hčerka Ana Pristovnikova iz Rifnika pri Sv. Juriju ob južni železnici kaka 2 metra globoko na trda La in si zlomila desno nogo v stegnu. Prepeljana ,e bila v celjsko javno bolnico tuui 4S-letna dninarica Ana Skaletova iz Pletovarja pri Dramljah .ki jo je neki lovec po nesrečnem naključju zadel s šibrami v obe stegni.
e— Mestni kino bo predvajal drevi zvočno filmsko opereto ; -Moja žena pustolovka Začetek predstave ob pol 21.
Iz Škofje Loke
š!— Francoski krožek bo ime! drevi ob IS. na deški osnovni šoli predavanje o irau-co--<vi omiadini. Govoril bo administrator francoskega instituta v Ljubljani univ. prot. Vcv. Vstop tudi ncčlanCtn svoboden.
šl— »Peterfkove poslednje sanje«« ,-o tudi f:ot repri/a doživel.- najlepši u~pc''.. Na Svcčnico je b:'a uprizoritev ko naiašS tn jc bil obi>k posebno velik. Xa sled na mladinska igra bo Ribičeva »V kraljestvu palčkov.«
5!— Prvi letošnji sejem ie bil v škof i Loki v sredo. Stojnic je bilo še nekaj, a kupcev prav nv.ilo. Sejmi v I.< f> i ne vlečejo in co v-i napori krajevnih činiteljev. dvigniti sloves soj.ir.ov, brezuspešni.
Iz Kranja
r— Knjižnica v Narodnem domu bo p>-
s'o vala redno zopet v petek 12. t. m. Dotlej pa prosimo vse cenj. ob ..-foovalc? in obiiskovailikc, da nam prekinitev blagovolimo opro-.-tc.
r— Pustni ples, ki privabi vsako leto na pustno c^aboto v Narodni dom odlično število domačinov in tujcev zaradi res pr -jetne zabavo, ekrbne i.n ccncne postrežbe, bo tudi letos že- po dosedanjih prijavah prav številno obiskan. \ ahmo \>e. prnv posebno še ma Le, (ia si preskrbijo votapniice v predprodaji v -trgovini br. A. Adamiea. Za maske bodo na razpolago šc posebne garderobe. Tri najlepše maske in najtlepsa elv/upina. ki bodo izbrano na konkurenci mask. bodo prejela d-ari'a. — Polen« J.vra-,'tizza bo igrala trganska kapela, ki je na torkovem gasilskem v oče: u tudi razvad er"4 plesalce pojv-jlnoena zadovoljila, šc en d«:» — odločite sc za k ram j!
Iz Litije
i— Člani sokolskega gledališča v I.itiji ?■:> naštu-dirali znano .Moličrovo kome !.: jo »Namiiljeni bolnik«. Komad sc jc od-i-g-ra.l nadvse zadovoljivo pred domačim občinstvom. ki je izrazilo pridni ig-ralskj družini živahno zahvalo. !'rav v -i igralci so stor:-li svoje, posebno še režiser g. Bemo Pewi'c in nosilec tf';iA'Tie vioge inanaki učitelj g. \*!dic. I speli komad so poinavlijaln tudi v Smartnem. k-jer so -se pra-v ta.ko odrezali. Na svečnico pa so odh' te' j z »Nam-: jc-r • rn bolnikom« med ikrr-niškc sosede. Kresnicami ima.io le redk-oikd-aj pr?!:ko, da ptiso-etvuijeijo gledališki predstavi, za-to je to bil zanje tem vce-ji praznik. Sokolska dvorana je bila polna. »Namišljeni bolnik« je zadovolji! vse in so Izrekli o-b raz.^Finifcu željo. pa>j iih Hfi^a igraiei šc posetštjo. Olani litijskega S;l<olskc-ga sledalVVča bodo v tej sezoni poscti.li še vse ostale okol:;k" kraje, prva pot pa bo med prijazne Pi<:-šuščane.
i— Kam pa jutri?
Jutri bo S!o staro. Trt1 a:do na sekolako maškarado. Kdor če imet res lušten špcis, tu naj pride k r.am v vas.
Iz Trbovelj
t—- Kino Sokol predvaja danes ob prv; slovenski alpinski film Y kraljestvu Zlatoroga«.
Iz Kočevfa
kč— V posebni fond. ki ga jc osnovalo Jugoclovensiko aka-dem-fco društvo v Ko-čevju za vzdrževanje svojih javnih predavanj so prispeva i: »Tekstliana««, tovarna sukna d. d. 100 Din, g. d«r. Ivam Sajovic 100 Din, gozdarski urad k-ne<a Aucrspsrga 300 Din. Vsem darovalcem najlepša hvala! Prihodnje predavanje bo kakor običajno, v nedeljo zopet z.i eno «<c in ženske skupno. Predavatelj g. dr. Joža BoVnjec. direktor OUZD v Ljubljani, bo obravnaval temo: Delavske koltfvLvne pog dbc.
Iz Novega mesta
n— Kino »Dom« v Sokolskem domu pr- d-vaja danes ob 20.15 in v nedeljo oh 15-, lb. in 20.15: »Afera polkovnika Reclia« —• škandal a\mri.'jske špijonaže v zvočnem filmu-
Iz Ptnja
j—• Mestna uprava p >z'va dobavitelje mestne občine, da predložijo račune za dobavljeno blago in opra/vlijena dela najpozneje do 15. t. m., ker ee sicer pri izplačilu računov v letošnjem letu ne bodo upoštevali in bodo kot zamudniki -riili na vrsto šele leta 1933.
j— Pomoč gladujočim v ptujskem Sr«zu. Ker je beda v Hailozah vc'ika, znesefc. ki je nakazala banska uprava, ne bo zndos*o-val. Mnogo otrok v Halozah in nekaterih občinah v ormoškem okraju ne more povečati šole. ker nima obuvala ne potrebne obleke. Zaradi tega je bil akcijski odbor prisiljen razposlati vsem premožnejšim ljudem prošnjo, da prskočijo na pomoč. Akcijski odjbor pričakuje pomoči zlasti o.i oiiih imovitejših slojev, ki irnajb od Ha-ložanov svoje koristi. Spre jan a jo se tudi živela v na turi, posebno taka, ki se dalje časa ne pokvarijo, potem manufakturno Ha-So in obuvalo. Upamo, da tudi Ptujčani ne bodo zaostali za drugimi mesti. Doslej so ee odzvali temu pozivu še naslednji: Mestna hranilnica v Ptuju 1000 Din. dr. Matico Mrgole 500 Din. velet rjoveč Franc Lenart 200 Din. gostilničarka Marija \Vesely ln mesar Pernat \'inko po 100 Din. Kajetan Murfšo 20 Din Odbor izreka vsem daTo-volcem iskreno zahvalo Vsa denarna nakazila naj se pošljejo na č- L'ovni račun 10.185 ali pa se oddajo direktno pri blaiaiini src-ske<2a načelstva. V odboru se nahaja tudi g. Franc Šolar banski svetovalec ki je pm zadnjem poročilu pomotoma izostal.
ij— Prihodnje gostovanje mariborskega gledališča bo v ponedeljek S. t. m. z veseloigro »Zenitev«. Predprodaja vstopnic ie v glavni tobačni zalogi.
j— Sokol priredi namesto maškeradc v soboto 6. t. m. prod pustni zabavni večer v vseh prostorih Narodnega doma.
Poostreni pasji zapor. K. r se je poia-vila v okolici Ptuja pasja oteklina, je odrejen strog pasji zapor do preklica.
j— Promet z inozemstvom. Preteklo leto je bilo pri src-J;em načelstvu izdanih 4'^S novih potnih i .-tov, 2 izseAjeniška m 898 vizumov, in sicer: 639 za Avstrijo, 237 za Češkoslovaško, 137 za Francijo. 189 za ] ta i jo, 183 za Nemčijo, 93 za Švico in 239 za ostale države. Največji promet je bil z Avstrijo in potem s Češkoslovaško.
Iz Ljutomera
V _ Namesto čajanke pcučno predavanje.
Ču.ianka, ki jo je nameraval prirediti krajevni odbor Rdečega križa s Kolom jugoso-V epskih sester, je zaradi nepredvidenih ovir preložena Pač pa bo v nedeljo i t. m. o J 35. v dvorani Katoliškega doma poučno predavan ic o zaščiti civilnega prebivalstva v plitki vojni, ki ga bo imel g-\\c*t.-r iz Ljubljane Pokazal bo tudi pbn-^ke ma=ke 'n evr-ntuelno ^kioptične s-.-,uc. Norico "zanimive vsebine predavanja je on-čakovati obilne udeležbe iz vseh slojev ob-
4 ""'^l*1 Inšpekcija. Kk-tar-ski nadzornik g. Žmavc se je pred dnevi mudil v Ljutomeru ter presedal kleti naših gostilničarjev, ker od T. januarja dalje prepovedano pro-<'-;<it.i vino sam orodni c, bo tako dobro, ce s.' ,!v'e la vinske kleti gostilničarjev ne samo po večjih krajih, ampak predvsem tam. kjer prideluje/o vino cJ samorodnic v vel.U.ih • an-oži-nah.
Iz Gorsife Radgone
r<r— Osebna vest. Upokojen je bil p^d-
t v.'l z orni k finančne kontrole g. Prane Dohaja ki je do je-. ni lani služboval kot vod-■i" ffllaivnc:-<a oddelka finančne kontrole v Gornji Radgoni, odkoder je bil premeščen
v Podgorico.
nr_ Blažev seiem je bil siabo obiskan. Z v'vc je bilo orignane 53 glav, m «s:ccr 6 v - ov 21 krav/ 6 tel ic in 20 konjejv. Pro-d-iroih' ie bilo le 11 glav. in sicer 5 krav. 3 te' ce in 3 konji. Cene živim 5j bne se vedno slabe. Kramarjev je bilo 82. ki pa r.oo prišli ra svoj račun. Gospodar.Ua kriza se pozna povsod.
dr— Himen. V nedeljo sta se poroc. a v Cc-ju gd-č. Julka Ozmečova h Celja m g. \\are i Mir. trafikant in hišni posestni; iz i orni je Radgone. Bilo srečno! <r_ Družabni \ečcr brez vstopnine pridi Sokol 6. februarja ob 20. v gostilna g. -ačka Ludvika v Policah.
Iz FreKnmria
-n— Prekmurske »Novine«. Po odhodu
plena Kolen c a je prevzel upravo in _ jvomo uredništvo »Novin« g- Fdšult .; v Murski Sobota. Po poročilu izdaja-i -n urednika g Kleltla Jožefa, župnika \ p. v črensovcih. ki je bilo objavi je©o v
':r.cJ zadnjih števili;, povzemamo, da i Wv 'o naročnic ov v zadnjih letih padlo o: 6200 na 3000. kakor tudi, da znaša nijSh Kmečki hranilnici v Mu-rski S v/; fi".!)i!i! Do. Razen prejšnjih mesečini piiolikac"-: jc začel izhajati tudi enla-<1' <i I is t »Marijin Ograček«. List izhaja v z : ln j m času v zmanjšani obliki ter le na š. 'ih straneh.
pm— Požar. Pri Novaku v Lončarcvcih je nastal »redi noči ogenj, ki je uoepelvl nekaj objektov v bližini stanovanj I.e hiši. Bilo pa je vse zavarovano. Oddaljenoj-V sosadije so prej opazili ogenj, kakor go-sr> '.dar sam. ki pravit, da izredno dobro i-oi. Na vprašanje, koga sumi požiga se ;/ jo<varja na sosede, c katerimi živi v so--aštvu.
--- ■ ■ ..........................
Za železničarski sanatorij na Visolah
Slovenska Bistrica, 4. februarja Y začetku leta 1930. je započela ccn-t- alna uprava humanitarnih fondov pri prometnem ministrstvu v Beogradu akeno /.i zgraditev sanatorija tuberkuloznim železničarjem. Po nasvetu strokovnjakov se •e izbral v ta namen južni del našega Pohorja, in sicer idealni teren blizu Slovenske Bistrice na Visolah, na nekdanj1 domačiji dr. Josipa Vošnjaka. Ponovne komisije, ki je o njih »Jutro« svoječasno že poročalo, so dognale, da so Visole v vsakem pogledu najpripravnejši kraj za zgradbo tega zdravilišča.
Lansko leto pa se je od neznane strani f< rsirala gradba tega sanatorija nekje r,^ Gorenjskem in naposled je tudi uprava humanitarnih fondov pričela opuščati zamisel te ustanove na Visolah. Dasi poslednje odločitve še ni, se vendarle čuje, J a
namerava ustvariti samo priključek tuberkulozne železničarje k obstoječemu -••.•n.uoriiu na Golniku. Za ta skrčeni projekt je baje odločilna štednja, ker si uprs-va humanitarnih fondov prihrani stroške /a zidavo in opremo kuhinje, pralnice n se nekaterih objektov, ki na GoLatku že ' 'hstojijo. Ta .štednja pa jc le navidezna kar je razvidno iz naslednjega:
Pri ustanovah, zgrajenih z ljudskim denarjem, ne smejo* odločilno vplivati ne-nutni ustanovitveni in gradbeni strošk' pač pa je pri tako eminentno socialnih ■/.»-^ o dih treba skrbeti za bodočnost in gledati V prvi vrsti na obliko in cenenost vzdrževanja, to je da se z istim zneskom doseže maksimum oskrbovala h dni n oskrbovanih oseb. Da Visole. odnosno Slovenska Bistrica v tem znatno prekašajo gorenjski Golnik, je za poznavalce razmer docela jasno. V našem primeru jair:-e; bližina Ptujskega in Murskega nolia ž:mice dravske banovine, za ccm.-nost vsakdanjih potrebščin, zlasti ker je to obilno živežno zaledje v neposrein komunikacijski zvezi s samo na sebi rodovitno slovenjebistriško okolico \ zorna domača živinoreja daje obilico mleka in mlečnih izdelkov, bližina vinogradov in razsežnih sadovnjakov pa bi koristila zdravilišču z nepogrešljivim grozdjem in prvovrstnim sadjem Te okolnosti naj b' bile odločilne posebno za železn.i.trsko ustanovo, ki mora računat: s cenenostjo Na Visolah bi se z istim zneskom dosegla najmani tretjina oskrbovanih os i h več kakor na Golniku.
Pomen tega prihranka nam dovolj zgc-vorno kaže naslednji aproksimativni račun: Na Golniku je preračunana oskrba za bolnika dnevno na 60 Din. Pri 100 bolnikih. odnosno posteljah, ki i!h določa projekt za železničarje, in Dri 20 osebah ki so v ta namen potrebne za postrežbo
in upravo, znašajo ti stroški torej 120 X 60 - 7200 Din dnevno al- 2.62S.OCO D n letno. Po mnenju priznanih strokovnjakov in zaradi že navedenih tkonomsk h prednosti pa bi znašla oskrba na Visolah z vštetimi izdatki za vzdrževanje zgradbe, za upravo in zdravnike največ 40 D n dnevno na osebo. Stroški pri nas bi o li torej 120 X 40 = 4800 Din dnevno ali 1,752.000 Din letno Vsako leto bi se na ta način prišteclilo 876.000 D.n Ta preprosti račun pokaže, da bi =e v dobi ene generacije, to je v 30 letih prihranilo najmanj 26,280.000 Din 2e no 10 letih bi se torej s prihrankom po 8,760.000 Din krili gradbeni stroški Kakor id mo iz pričujočih številk, ne kaže polagati odločilne važnosti na gradbene stroške, zlasti če upoštevamo, da bi se sanatorij zgradi ne Ie za eno, temveč za več generacij ki bi sf jim na opisani način prihranili razmer-nc> ogromni zneski.
Ne glede na prikladno-st južnega pohorskega pobočja v podnebnem oziru, ki
v slovenjebistriškem območju docela na-likuje južnotirolskim prilikam, tn ne glede na lego. ki je absolutno zavarovana pred zdravju kvarnimi vetrovi in znižuje
zavoljo tega količnik prehladov na minimum so torej Visole tudi v ekonomskem oziru pripravne za slične ustanove, kakor b; naj bil bodoči železničarski sanatorij Znani strokovnjak docent g. dr Matko je v svojem obširnem članku, obiavlie-nem v 26 številki »Jutra«, podal jasne smern ce za zatiranje tuberkuloze ki tan-girajo tudi ekonomsko plat tega perečega vprašanja Tudi njegova splošna izvajanja siccr posredno, vendar dovoli zgovorno kažejo, kam da spada železničarsko zdravilišče. Odločilni činitelji naj torej ponovno pretresejo zadevo zidave tega sanatorija. Če bodo poleg podnebnih in zdravstvenih prednosti upoštevali še deistvo. da gre za javni denar, ki mora biti trajno, ne pa le trenutno dobro investiran, smo nrenričani, da bo odločitev v prilog Visela m.	P-
Borze
4. februarja.
Na ljubljanski borzi je deviza Newyork danes nekoliko popustila, prav tako je nekoliko nazadovala deviza London. Ponovno oa se je za več točk okrepila deviza Trst.
Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda obdržala včerajšnje visoke tečaje in se je trgovala po 262 in 265. za februar pa po 257 in 259 80/n Blairovo posojilo 1«? bilo zaključeno po 54 in 55 Znova pa so se okrepile 6"/o begluške obveznice, ki so bile zakliučene no 42.50 in 43 (v Beogradu celo po 43 _ 45).
Devize
Ljubljana. Amsterdam 2263 54 — 2274.90. Bruselj 7S3.74_7S7.6S. Curib 109615 do 1101.65. London 193 4S—195.08. New York
kabel 5598.47 _ 5626 73, Newvork ček 5620.47—5648 73. Pariz 221.25—222 37. Pra ga 166 49—167 35. Trst 2S8.36—290.76, Ber lin 1330.31-1341.11
Zagreb Amsterdam 2263.54 — 2274.00 Bruselj 783.74 — 787.68, London 193.48 do 195.08. Milan 288.36 — 290.76. New>'ork kabel 5620 47 _ 5648 73 Ne\vyork ček 5598.47 do 5026.73. Pariz 221.25 — 222.37. Praga 166.49 - 107.35. Curih 1097.15 - 1101.05
Curih. Beograd 9.05 Pariz 20.185. London 17.68, Newvnrk 512.75 Bruselj 71.50. Milan 20.35. Madrid 40. Amsterdam 206.50. Berlin 121.55. Stockholm 09 50. Osio 00 50. Koben-hnvn 97.75. Sofija 3.71. Praga 15.19, Varšava •57.30, Bukarešta 3.05.
Efekti
Ljubljana. 8% Blair 55 bi.. 7"'o Bla'r 48 bL. Voina škoda 2G0 zaklj.. Stavbna 40 den.. Ruše 125 den.
Zagreb. Državne vrednote* Vojna škoda kasa 262 _ 264. za februar 254 — 257, 7" n investicijsko posojilo 58 — 60. 4° « agrarne 29 — 31, 7" <i Blair 48 '— 49.50. S" o Blair 54 _ 55, v«'„ Drž. hipotek, banka 4S de-i.. 6% beoluške obveznice 42.50 — 48.
Beograd. 7n'o investicijsko 59 den. 4"» aTrorne 31 den.. 6°'» begluške 43, 43.25. J3.50. 44. 44.75. 45. 44.50 zikli., Voma škoda 261, 260. 264 zaklj.. za februar 260 zakM..
Živ mrlič
Skoplje, 4. februarja.
Ruski begunec Dj. Svctlov je že star znanec policije. \'ečkrat jc bil že zaprt zaradi tatvine in zaradi izgredov, ki jin jc zagrešil v pijanosti. Možakar policiji ne dela dosti preglavic. Kadar kaj zagreši, ga prav hitro najdejo. Vse ulice so ga pol-n* in ker je hrom ter vodi s seboj vedno tudi psa, ki ravno tako šepa lia eni nogi, ga ni mogoče zgrešiti. Nedavno je bila izvršena večja tatvina na domu nekega duhovnika blizu Niša. Svetlova tedaj nekaj dni ni bilo v Skoplju in se je policiji zazdelo, da je bil najbrž udeležen pn tej tatvini.
Kakor hitro se je pojavil, so ga privedli na policijo. O kaki novi tatvini ni hotel ničesar ved-li. Policijski uradnik je končno . Jredil osebno preiskavo. V žepu svojega starega znanca so našla policisti neko skrbno zloženo pisanje, ki je izgledalo kakor kak uradni dokument. Svetlov. k' je bil drugače popolnoma ravnodušen j ni sat. j. naenkrat iztrgal policistu iz r_c, č š. da to ne spada k stvari. Policisti pa niso bili tega mnenia in so hoteli papir videti na vsak način Svetlovu se je posrečilo, da ga je raztrgal na kose.
Pisanje pa šo vendarle rekonstruirali m v velikem začt denju so zagledali pred seboj .nrtvaški list na ime — Diordja Svet lova. Dokument je bil popolnoma v redu izstavlicn od nekega duhovnika iz okolice. Policijski uradnik je ves začuden vprašal starega vagabunda zakai se je dal živ proglasiti za mrliča. Svetlov je začel pripovedovati. da je hotel napraviti s tem Listom uslugo svoji ženi. ki ga je pred meseci zcmstila ker je neoob~Hsi;iv pijanec ;n oostooač. Žena je baje dobila sedal nftkie 'u?Ko in b' rad« tudi formalno ločila od njega. Da bi se ji to čimprej po-
za marc 256. 257, 258 zaklj.. 8°. o Blair 55, 56 zaklj., 7% Blair 50 zaklj. 7"i% Drž. hipot. banka 51 zakli.. Narodna banka 4950 zakli.
Dunaj. Bankvereiii 11.50. EskomptegeselJ. 113, Dunav - Sava - Jadran 15.70. Staats<?i-senbahngesell. 19.95. Trbovlje 33.75, Alpine-Montau 13.45, šečerana 26.75.
Blagovna tržišča
LES
+ Ljubljanska borza (4. t. m.) Tendenca za les slaba Zaključkov ni bilo. Povpraševanje je za bukove deščice (1 vagon 9 >< 60 mm. 4 m in 9 X 80 mm. 4 m; 1 vagon 14 V 60 mm. 4 m in 14 V 80 mm. 4 m; 1 vagon zaboinib deščic v predpisanih dimenzijah). nadalje za 60000 komadov garnitur za zaboje (v predpisanih dimenzijah) in za mecesnove deske (L. II.. 4 m dolžine, 19 in 24 mm, od 20 cm širine navzgor, medija 26 cm)
7.ITO
+ Chicago. 4. februarja. Z??etni_ tečaji: Pšenica: za marc 57 25. za maj 60.125, za julij 60.625, za seotember 62.125; koruza: maj 40.25. za julij 42.375; «vcs: za maj 26 za julii 25.50
4- Winnipeg. 4. februarja. Začetni tečaj': Pšenica: za maj 63.75. za julij 65.25. za oktober 66.625
4- Novosadska blagovna borza t. m.) Tendenca slabša. Promet: 39 vagonov Rž: baška 160 - 165 _ fKes: bašk , sremski. banaški 125 - 130 Jermen: baški in sremski. 63/64 kg 122.50 - 12750; ba^ki in sremski. pomladni 67-'68 ka 150 - 160. Koruza: baška in banaška 69 __ 71; baška, okolica Sombor 71 _ 72; baška, sremska zn marc - maj 7S — 82: sremska 70 72; sremska. pariteta Šid 74 — 7-v. »2* 340 _ 360; <jt 305 - 310; :6f 255 <lo 265; »7« 190 _ 200- 122 50 - 127.50 — Otrobi: baški in sremski 85 — 90. banatski 80 - 85
+ Biidimpeštan«ka terminska borza (4.
t. m.) Tendenca stalna, promet miren. nica: za marc 12.11 — 12.13, za maj 12.8S do 12.90: rž: za murr 13.28 — 1329. za maj 13.79 — 1H.50; koruza: za maj 14.32 — 14.34.
sreeilo, je izvabil od duhovn:ka mrtvaški list, katerega je hotel poslati svoji ženi. Živega mrliča je policiia zaenkrat pridržala v svojem varstvu.
Snaha ubila tasta
Osijek, 4. februarja.
V bolnišnico v Virovitici so nedavno pripeljali )5 ietnega sta~ca Miška Čoiaka, ki je br' i nožem smrtnonevarno ranjen v pnsi. Ranjenca sta piepeljala njegov sin Josip in njegova žena Jana ter pripovedovala. da sc je starcu zmešalo in d? se je v zmedenosti sam zabodel z nožem. Ker je bila vsaka pomoč izključena in jc 6tareč že ležal v agoniji, ga v bolnišnici niso sprejeli in sin ga je odpeljal zopet domov. Še istega dne je starec umrl Po pogrebu pa se je med sosedi začelo govoriti. da mož ni umrl naravne smrti. Tc se je govorfflo v prvi vrsti zaradi tega. ker so bfilsj v Čalakova hiši družinski prepiri na dnevnem rodu. Že prej nekdaj sta se oče Ln sin čeeto prepirala, še hujše p i ie postalo, ko se je sin oženil proti očetovi volji.
Nagla smirt starega kmeta je bila vsekakor sumljiva in je orožnvištvo uvedlo pr^irkavo Aretirali so najprej mladega -a j a s; »p ^rp^AOdii 3"jfupoi4< af ii^ r>xr " > gova žena Jana zabodla očeta v prsi ko je spal Po tej izpovedi so zaprli tud' ženo in 6edaj bosta oba izročena osijefkemu sodišču.
413 ste 2e naročnik 9 slovenske Uustrovane tedenske revl|e ..2ivl|enle tn svet" t
ospodarstvo
Važno obvestilo izvoznikom v češkoslovaško
Kakor smo že poročali. Češkoslovaška nedavno poostrila svoje devizne predpise v tem smislu, da sme češkoslovaška Narodni banka prodali devize za uvoz blaga, ki ni neobhodno potrebno, le na podlagi dovoljenja posebne koiuisHe pri finančnem ministrstvu. ki 'ma odločati o tem, v koliko j« potreben uvoz dotičnega blaga. Namen tij naredbe, ki je bila objavljena IS. jamaria t. 1 (Št. 7 Zbornika zakonov in naredb republiko Češkoslovaške), je predvsem ta, <ia se še preko deviznih odredb omeji uvoz blaga, kolikor že ni omejen z rež'mom uvoznih dovoljeni.
Blago, cigar uvoz v smislu gornje naredbe ni neobhodno potreben, je označeno v posebnem seznamu Ker pa ie potrebno, da se dovoljenje za nakup deviz za plačilo blaga iz tega seznama izposluje pred uvozom, imajo ta dovopenja za nakup deviz v praks-isti pomen kakor dovoljenja, k? so potrebna za blaco v režimu uvoznih dovoljenj.
Novi seznam blaga, za čigar uvoz je potrebno dovoPenje zn nakup deviz. zelo obširen in obsega ud; blago, ki se izvaža iz naše države v Češkoslovaško, kakor n. pr fižol, soči v je. sadie. čebula, sveže zelje. p*.r vrtnina za kuhinjsko porabo, semena za detajlno prodajo, goveja živina, drobnica, svt nje. konji, perutnina (ž;va in zaklana), sladkovodne ribe. raki. naravni in umetni m?d. maslo, spirituoze. vino. mošt, sadni mošt. sadni soki, sveže meso. sir. og!ie. bombažne čipke, svilene čipke, furnirji, pohištvo, plošče iz lepljenega furnirja itd.
Zavod za pospeševani? zunanje trgovine v Beogradu ooozaria naše izvozn ke. da Je češkoslovaško železniško ministrstvo poslalo naši generalni direhoiji železnic naslednje obvestilo:
V smislu naredbe češkoslovaške vlade od 18 januarja, morajo Vti pošiljke blaga n omenjenega posebnega seznama, ki je riv menieno za uvoz v Češkoslovaško, opremljene od trenntka. ko pasi rajo češkoslovaško meio ali z izkazilom češkoslovaške Narodne banke, da so dovoljena plačilna sredstva za pošiljko, ali z izkazilom iste banke, ia se da kompenzacija na drugi način dobiti, ali na morajo biti opremljene z izjavo (K)-šili-atelja na tovornem'lis^a, kdo ima to nakazilo in kje prebiva lastnik izkazila nn Češkoslovaškem.
Če ne bi bilo ustreženo vsaj enemu izmed navedenih pogojev, taka pošiljka, namenjena uvozu, r.e bo prevzeta na češkoslovaški meji za uvoz čez meio.
Ti predp si veljajo za pošiljke, ki so bile predane v prevoz železnici na inozemskih odpremnih postajah za izvoz v Češkoslovaško republiko po '23. januarju 1932 (datum na predajneni žigu).
Tzrečtio se opozarja, ('a ti predpisi ne veljajo za tranz tne pošiljke, ki gredo čez češkoslovaški carinski teritorij ?. direktnim tovornim listom, in tndi ne za liste poš like, ki se morajo znova predati za reekspedid-jo na češkoslovaških obmejnih postajah brez pretovarjanja, v svrho prevoza čez mejo v inozemstvo.
Veljak) pa ti predpisi za tiste T>osiljkr!. ki bi morale biti deponirane na Češkoslovaškem v carinskih skladiščih ia za katere bi bilo treba glede kraja, kamor so namenjene, naknadno šele izdati dovoljenje. Češkoslovaški konzulati bodo dajali pojasnila o vrstah blaga, ki jih našteva gori omenjeni seznam in ki so podvržene omenjenim omejitvam uvoza blaga na Češkoslovaško.
Zavod za pospeševanje zunanje trgovme opozarja naše izvoznike, da se morajo točno dižati navedenih odredb, dokler ne sklen-jo naša pristojna ministrstva glede tega s češkoslovaško vlado posebne pogodbe.
Obrtniško zborovanje v Brežicah
Preteklo nedeljo se je v Brežicah vršiilo zanimivo^obrtnišsko zborovanje, ki ga je sklicalo Obrtno društvo v Brežicah. Ob častni udeležbi je zbor vodii predsednik g. Josip lloiv, ki je uvodoma pozdravil zastopnika sres-kega poglavarstva in predavatelje. G. Josip Kob',4 iz Ljubljane je obširno govoril o gospodaiskem položaju obrtnisjva, g. Fr. Iglic pa je podal poročilo o socialn-cm zavarovanju delavstva v zvezi y, novim zavarovanjem obrtn Uov. Zanimivo je bilo tudi poročilo o novem oortnem zakonu, ki ga je v poljudnih besedah tolmačili g. Žalicar. Zborovaloi so z zanimanjem slodiJi vs.tn rt-feratc«.«..
Po končanih poročili i h se jc razvila kratka dobaita. na.to pa je bila '»oglasno »prejeta daljša resolucija, v kateri pozdrav-ija.io obrtniki novi obrtni zakon, vendar pa zahtevajo, da se v tem zakonu popravijo razne trdote, ki so v škodo obrtništvu m bodočemu naraščaju. Pri redakciji uredb in odredb ki se imajo izdati na podlagi obrtnega zakona, naj sodelujejo zastopniki obrtniških organizacij. Sedanje teiko gospodarsko stanje v državi naj se s primernimi sredstvi omili in omogoči gospodarskim slojem nadaljnji razvoj. Davčni sistem se mora prilagoditi plačilna zmožnosti obrtništva, zlasti glede ni<tle obrti, ki ie potrebna posebne zaščito. Sistem soci-altieg« zavarovanja delavcev naj se spremeni tako, da se zavarovanje decentralizira in da se bremena spraivijo v sklad z gospodarskim stanjem Resolucija vsebuje nadaljnji o pel na vse obrtniške organizacije. na.j okrepijo svoje vrste, naj živo so delujejo v vseh gospodarskih vprašan jih in opustijo morebitne škodljive osebne borbe Na koncu pozdravljajo obrtniki določilo obrtnega z-kona o zavarovanju moj^trorv prati bolezni, starosti, nezgodi, onemoglo-
st: in smrti in žjli.io, da so uredba o tem zavarovanju č m pro; izdela s sodelovanjem obrtniških organizacij. Si-sttm tega zavarovanja pa na;j bo tak. da bo omogočil z malimi stroški največje ugodnosti zavarovancem. Po sprejetju resolucije je g. Andrej Kralj postavil še zahtevo, da 6e čimprej iz ve d; elektrifikacija brežiškega okraja
= Občni zbor obrtniških zadrug k vprašanju sistema zbornice. Na svečnico te je vršil v Celju občni zbor Zadruge klobučarjev za dravsko banovino. Zbor je vodil na-čcioak g- šribar, ki je uvodoma oineni-l. da je stroka klobučarjev da-nes najbolj ogrožena in da ven'ka konkurenca od strani trgovskih prodajalcev ovira njih razvoj rn napredek. Iz poročila tajnika g. Strajnika posnemamo, da šteje zadruga 60 članov. Razvila se je daljša debata giede vprašanja sistema zbornic, pri čemer je čanstvu po_ jas.ul položaj član Zbornice za TOI v Ljubljani g. Josip Rebek. Debata je pakazaa, da «e klobučarski rciiodiici čutijo zapostavljene. ker smatrajo, da jih Zbornica ne ščiti dovolj. Iz pojasnil g. zadružnega inštruktorja pa je bilo razvidno, da leži krivda mnogo bolj na strani članstva, ker ne sodeluje z zadrugo. Zbornica se vse premalo obvešča o težnja h in željah klobučairske str-»ke. Po končana debati se je v?š:lo glasovanje, pri katerem so sc navzoči čl^m soglasno izjavili za sistem skupnih zbornic. — Zadruga urarjev, zlatarjev, optikov, gra-verjev in pasarjev v Ljubljani je i«ne.a svoj redni letni cblmii zbor 31. januarja t.
1 na katerem >-;e je obravnavalo tudi vprašanje ločenih ali skupnih zbornic. Pri 'cm je bii soglasno sprejet sklep, da se zadruga izjavi za skupno zbornico z avtonomijo odsekov. ker članstvo priznava uspešno delovanje v naši skupni zbornici, tako za napredek obrtništvu, kakor tudi za vse druge gospodarske panoge, s katerimi je obrtništvo v tesni zveza. — Zadruga stavbnih obrti za kamniški srez je imela na svečnico dopoldne ob veliki udeležbi članov svoj občni zbor. Zborovanja sta se udeležila tudi zastopnika Zbornice za TOI gg. Vrečar in Krapež iz Ljubljane, kii 6ta go-vorila o sistemu zbornice. Po daljši stvarni cbati, v katero so živahno posegali obrtniki iz vseh obtin, je biio rog^as-ao sklenjeno, da 6e obrtniki iz kamniškega sreza izjavljajo za skupno zborr''co. Ob tej priliki se izvršile tudi volitve odbora za r.ovr poslovno doho. Za načelnika jc bil ponovno izvoljen g. Tomo H omar. za pod-načelnika pa g. Rebernik iz Kaiiraniska.
—	Tudi Avstrija namerava uvesti režim uvoznih dovoljenj, po izvršeni sestavi nove vlade so v Avstriji v merodajnih krogih zopet pričeli razpravljati o vprašanju novih uvoznih omejitev. Gre za to, ali naj Avstrija po vzorcu drugih držav uvede rezin uvoznih prepovedi in uvoznih dovoljenj. Za tak ukrep ni potreben sklep parlamenta, ker se tak režim da uvesti z uredbo glavnega odbora parlamenta. — Položilj avstrijske valute je vedno ležavnejši. Avstrijska Narodna banka je ponovno restrirjg'rala dodeljevanje deviz, in sicer povprečno na 1—2 " o zahtevanih deviz, za plačilo uvoženih kovin pa do H°/o. Klirinške pogodbe niso prnesle zaže1 jenih uspehov, nasorotno dotok deviz se je zaradi izravnave obveznosti v kliringu občutno zmanjšal. Avstrijska Narodna banka ie te dni prelom'la svojo dosedanjo prakso glede vzdrževanja nizkih oficijelnih tečajev tujih deviz. Da bi omogočila izvoznikom pa p rja in prediva konkurenčno zmožnost nasproti angleškim dobaviteljem na zunanjih tržiščih, je tem izvoznikom dovolila fakturirati blago v angleških funt:h in sprejete funte prodati avstrijskim uvoznikom angleškega blaga rxi svobodnem tečaju. Ta tečaj funta sme biti do 25 nV višii od oficMel-nega, kar pomeni, da sme izvoznik vnovč.iti sprejeto devizo jx> tečaju, ki odgovarja inozemskemu tečaju šilinga.
—	Definitivna cenitev nemškega hme'j-skega pridelka. Nemški državni statistični urad je objavil konč:io cenitev hmeljske-ga pridelka v Nemčiji, ki kaže. da se je lani pridelek hmelja zmanjšal za 30 odstotkov. Na površini, ki se je zmanjšala od 13 tisoč 74 na 10.249 hektarjev je bilo !ani pridelanih 155.600 stotov (po 50 kg) hmelja nasproti 221.048 stotem v letu 1930.
—	Vpisi v trgovinski register. V trgovinski rogister so se vpisače nastopne tvrdke: Pro d ikci ja »Profita«. brata Klinar. Celje. Javno sk'adišče (proizvodnja pralnih praškov, pa rfumeri je in kosmetičnih izdelkov); Vučko Andrej, trgovina z dežel mm i pridelki. Iž^kovaci - Beltinci; Jugotekstil. družba z o. z. v Mariboru (razpečevanja tekstilnega blaga, osnovna glavnica 200 000 dinarjev, poslovodji: Rosner Marko in Locbe1 Vilko, oba iz Maribora); Seheil Drug, tvornica blagajn, družba z o. z. v Mariboru (ključavničarstvo in izdelovanje železnih Sehellovih blagajn, osnovna glavnica 100.000 Din, poslovodji Jerebič Fran in Požene! Ivan, oba iz Maribora); VVeisis & Geder, Sorina trgovina z živino in svinjami: Baiumam Josip. Strihovci. vele žganj ar na, izdelovalnica ruma. konjaka, sadnih eckov in trgovina z vi-noen.
—	Poravnalno postajanje je uvedeno o imovini Dragotina Kopiča. trvgo>vca v Mari-l>oru. Aleksandrova 77 (poravnalni upravi telj dr. Fran Lipold. odv. v Mariboru: narok za sklonamje poravnave pri okrožnim sodišču v Maribora 7 marca ob 11., oglasitveni rok 2. marca).
Pri gluhonemih igralcih
Ljubljana, 2. februarja
Eeži no, beži, ta je pa tako bosa, kakor če bi govoril o slepih slikarjih. Kvečjemu, če misliš kako pantomimo s tistimi stereotipnimi kretnjami mutcev, ampak da bi govorili, nak... Prav zares, prijatelj, govorili so kakor na pravem odru. — I. kako, če pa ne slišijo? — škoda, da nisi bil v petek dopoldne na gluhonemnici, pa bi jih bil slišal na lastna ušesa. Praznovali so ravnateljev god,' »Podporno društvo za gluhonemo mladino« pa jim je priredilo cb tej priliki prav čedno božičnico. Da se oddolže svojemu dobremu zavodnemu očetu in skrbnemu društvu, pa so si postavili skromen oder v .telovadnici. Pri Du-kiču so dobili na posodo nekaj plohov, še vseh od betona. Nič jih ni plašil mraz, ko so potem na dvorišču snažili plohe in rvali iz njih dolge žeblje. Zvečer je bil oder že postavljen; učitelj g. Erbežnik, naš znani ilustrator, pa jim je naslikal dvoje srčka-nih kulis kar na veliko plahto iz ovojnega papirja Pa so še drugi pomagali k potrebni dekoraciji, in, primojdunaj, da je bil to kar imeniten oder.
Zdaj pa pride tisto, kar je tako neverjetno. Otroci so igrali igrico -»Snežinke«. V berilu jo imajo, pa so jo prenesli na deske. Pri mizi sedi mati in šiva, njena hčerka Verica pa piše nalogo. Ko je Verica gotova, stopi k oknu in zapazi, da zunaj naletavajo prve snežinke. Radostno vzklikne: »Mamica, mamica, pridi k oknu, poglej, sneg pada!« To je povedala Pe-tričeva Anica tako lepo in naravno, da bi nihče ne verjel, da je gluha. Tudi Hle-detova Slavica, ki je igrala mater, ga je prav pihnila. Njun razgovor pri oknu, ko sta opazovali snežinke, je bil ne samo razločen, ampak tudi docela veren posnetek takega prizora. »Mamica, ali smem iti na vrt?« prosi naposled Verica. »Ogrni se z ruto. potem smeš,« pravi mati. Sledi draga slika na vrtu. Verica gleda v sivo nebo. pa prihajajo k njej prijazne snežinke. »Letos bo pa mraz. mraz.« pravi prva. In tako ji pove vsaka kaj drugega, zadnja pa ne reče nič. ampak pade Verici na nos in se raztopi. Konec, pove rdeči napis iz ski-optika.
Kratka je bila ta stvarca, ali če človek pomisli, da jo je prikazala, gluhonema de-ca. o katen ljudje kaj radi mislijo, da ne zna spraviti iz sebe niti poštenega glasu ter da sploh ni pri pravi pameti, potem je to že cela senzacija Pa še nekaj več: je to tudi živ dokaz, koliko dobrega nudi tej ubogi deci gluhonemnica, ki ji daje možnost izražanja v živem govoru in jo tako usposablja za koristne člane človeške
družbe. Je to klic po nujnem razširjenju zavoda, ki je že vse od prevrata mnogo pretesen, da bi se mogli šolati v njem vsi sposobni gluhonemi iz naše banovine. Teh je stalno okrog 300, zavod pa ima komaj 100 postelj. Tako se od leta do leta množijo vrste nešolanih gluhonemcev, s katerimi se potem živ Človek ne more sporazumeti in ki ostanejo strašno breme staršem, občinam in vsej družbi, šolan gluho-nemec pa postane prav spreten in poraben delavec povsod, kamorkoli za postaviš. Nesreča je samo, da so te sirote, ki jih je že narava dovolj udarila s tem, da jim je vzela enega najdražjih čutov: sluh, po navadi še otroci najbednejšega proletariata, ki dostikrat nimajo žive duše pod Bogom, da bi se mogli zateči k njej. V času velike gospodarske krize, ki nas davi iz dneva v dan, so ti siromaki, ki stopijo iz zavoda in se ozirajo za koščkom vsakdanjega kruha, še posebno prizadeti. Ker ne znajo vpiti in razkazovati svojo revo. jih lahko vsakdo odrine, ali pa prav nečloveško zlorablja pri delu.
Zato je bila nad vse nujna potreba, da se je lani osnovalo »Podporno društvo za gluhonemo mladino«, čigar glavna naloga je, nuditi siromašnim gluhonemcem uo njihove polnoletnosti vso moralno in gmotno pomoč. Na njegovo okrožnico, ki je Vila razposlala vsem večjim občinam, denarnim zavodom in pridobitnim, podjetjem je bil odziv kljub veliki krizi precej zadovoljiv. Ugotoviti pa je treba, da so se najlepše odzvale baš male občine, dočim nekatere velike niso dale glasu niti na ponovno prošnjo. Prav tako je dobilo društvo mnogo prijateljev v naših skromnih podeželskih hranilnicah, dočim so naše velike banke vrgle prošnjo v koš. Na prihodnjem občnem zboru, ki se bo vršil 1. marca, bomo lahko dobili točno sliko o pravih prijateljih te človekoljubne institucije.
Res so hudi časi za vse. toda dokler imamo zdrave čute, smo še pravi magnat-je nasproti tem brezsluhim nesrečnikom. Zato naj bi vsakdo, ki ima le količkaj možnosti, podprl to prekoristno društvo vsaj s skromno letno članarino v i-nesku 12 Din. Dopisnica društvu, čigar sedež je v gluhonemnici na Zaloški cesti v Ljubljani. zadostuje, da vam pošljemo položnico. Doslej so med člani društva samo Ljubljančani, en sam se je prijavil v Kapelah pri Dobovi. Kaj pa Maribor, Celje in drugi večji kraji? Vsakdo je poklican, da lajša to bedo vse bede in da pomaga društvu k uspešnemu izvrševanju njegove plemenite naloge.
r
____ »JUTRO« št. 30	- 6 ==============^^	petek* S- E* 1932
Iz življenja
In sveta
Usmrtitev kitajskih banditov
Sanghajski župan
Badek
Belgijska lepotna kraljica
Japonsko prodiranje v Mandžuriji
Pravkar je izšla
nova številka
ilustrovane tedenske revije
»ŽIVLJENJE IN SVET"
z naslednjo vsebino: ČLOVEK KOT PSIHOFIZIČNO BITJE (Rektor dr. Alfred Serko — s sliko)
PASTIR (H. Schroedter — lesorez) 2000 LET STARE IZKOPANINE (slike)
JAJCA DINOZAVROV (s slikami) TRI MINUTE POTOVANJA (Trening španskih toreadorjev — s sliko) PSI V ŠOLI KITAJSKA (slike) MESTO (Boris Rihteršlč — z ilustracijami Fr. škodlarja) POGLED V BODOČO VOJNO (s slikami)
2ENSKA IN SVET (Tragika materinstva — Preokret dame) ZNAMKE PRIPOVEDUJEJO (čepica kot znak revolucije — s sliko) ŠPORT (Kaj mora gledalec vedeti o hockeyu na ledu? — s sliko) NAJBOLJŠA FILMSKA IGRALKA, 60LETNA GOSPA (s sliko) ČLOVEK IN DOM (Praktično pohištvo — s sliko — Moderna razsvetljava stanovanj) ŠAH
ANEKDOTE AKO ŠE NE VEŠ (Observatorij v višini 3457 m — Nov slovaški pravopis)
LJUBITI IN CITATI PREPOVEDANO!
IZUMI PROHIBICIJE
MIKROGRAFIJA
HUMOR
»ŽIVLJENJE IN SVET« izhaja tedensko in stane polletno (zaključena knjiga) Din 40.—, mesečno Din 8.—. Posamezne številke Din 2. po vseh trafikah. — Naroča se pri upravi: Ljubljana, Knafljeva ulica 5.
Podgane levičarke in desničarke
V Ameriki so se bavili v zadnjem času z zanimivimi poskusi, da bi ugotovili, dali so bele podgane, kakršne tam radi uporabijo kot poskusne živali, levičarke ali desničarke.
Dali so jim hrano v majhnih skodelicah, ki so segale le delno v kletko. Pri tem so opazovali, s katero prednjo taco bodo živali segle po hrani. Ugotovili so, da uporabljajo ene živali desni, druge levi sprednji ud, in sicer dosledno. Ce so pa desni-čarkam uničili levo stran velikomožganske skorje in levičarkam desno stran, so živali po ozdravljenju rabile drugo taco.
Kaye Don, znani angleški dirkač, je dal izdelati nov dirkalni avtomobil, ki vzbuja že po zunanji obliki splošno pozornost. Izumitelji so prepričani, da jim bo ta stroj izvo-jeval nov svetovni rekord v hitrosti in tako zrušil skoraj nepremagljivega Campbella in njegovo »Sinjo ptico*. Boj bo težak; za Kaye Dona brez rutine vsekako bolj težak
kot za Campbella.
kov potni list vrnilo in mu ga ni hotelo vidirati z motivacijo, da je bil Radek leta 1917. iz političnih vzrokov izgnan iz Švice.
Triletna pravda za robido
V	Ueilbkona na Svicarskem mejita drugo ob drugo dve krasni kmečki posestvi. Ob meji je eden izmed posestnikov imel tri krasne rofode, ki so drugega posestnika iz same nevoš&ljivosSi močno bodle v oči. Nekega jutra je meji najbližje stoječa robida ležaila porezena na tleh. Ogorčenje nesrečnega laetnifka je bilo velikansko wi ni si mogel kad, da nc bi stekel k sodtAu in vozil tožbo proti zlobnemu sosedu — kajti ta je bili zakrivil grdo dejanje.
Pravda se je vlekla, komuno je prva instanca obsodba ziJkovca na 90 fran(kov odškodnine, toda pogojno — <i<n to tožite! ju ti i bilo prav. GnaJ je stvaT naprej do druge in brefbje instance, tri leta so irnelii sodniki dovolj opravka s to stvarjo, ki je ni hotelo biti konec. Zaman so priporočali tožit eiju in tožencu, naj se pobotata sama med seboj. Toženec, ki je bil imefl velike broške in jc že davno objokovaž svotj greh, bi bil za poravnavo pripravljen, tožitelj pa ne.
Končno se je eden od gospodov pra-najVišji imčfanci domislil dobrega pcmirje-vailmega sredstva. Vprašal je tožitelija, ali je bil grm ki ga je cenil tako viiscko, prijavi« tudi —' davčni oblasti, da bi mu odmerila
Erimeren daveik. To je učinkovalo. Nekoli-o ur pozneje je bila v odvetniški pisarni podp:sana mirovna posjpdba in triletne vojne zaraidii ene same robide je bilo konec.
Smrt največjega sovražnika ljudi
V	New Yorku je poginil slon Khartum, dika newyorškega zoološkega vrta, obenem največja žival svoje vrste na svetu. Ta orjak, ki je meril v višino 3.25 m in je tehtal nad tri tone. je bil največji slon v ujetništvu, strokovnjaki celo pravijo, da najbrže sploh največji slon na svetu. Khar-tuma so bili pripeljali iz Sudana. Tri leta starega so ga bili oddali živalskemu vrtu. Poznavalci slonov so sodili, da bo Khartum v velikosti prekosil »Velikega Jumba.« slovitega slona Barnumovega cirkusa. Toda Khartum ga ni dosegel; bil je celo 1 cm manjši od njega.
Ogromni rilčar se ni počutil v ujetništvu nič kaj dobro. Njegova čud je postajala od dneva do dneva mračnejša. Kjer ie mogel, je Khartum pokazal svoje sovraštvo do ljudi. Čedalje težje je bilo priti v njegovo bližino brez nevarnosti za živlienje in vsak strežaj. ki se mu ie približal, je riskiral svole živlienie. Edina radost tega oriaka so bile nekatere taščice, ki so letale okolu kletke in si zgradile v niel emezda Khartum je celo rade volie nos'l emezda teh ptičev na svojem hrbtu Ptiči so si smeli s slonom vse dovoliti Khartum ie ooertnil rarmeroma mlad U**Val je starost samo 29 let. vzrok nieeove smrti oa je bils bolezen srca. katero si je nakopal s preveliko požrešnostjo in z nezadostnim gibanjem.
Vrtavka proti
morski bolezni
Na enem izmed največjih prekooceanskih parnikov bodo za poskušnjo instalirali gi-roskope ali vrtavke v svrho stabilnosti par-nika na razburkanem morju. Inženjer Sper-ry. po čigar načrtih so bili narejeni ti stabilizatorji — sprva bodo preskusili dva, ki
tudi za velike ladje zadostno rezervo. Le to neprijetnost imajo vrtavke, da so razmeroma jako težke, zaradi česar precej zmanjšajo množino koristnega bremena, ki ga ladja lahko prevaža. V tem konkretnem primeru znaša izguba tonaže že cel
sta montirana blizu pod vodno 'črto — garantira, da bo ta dvojica, ki sicer res tehta r.ekaj stotin ton, držala ladjo tudi pri največ j :h valovih popolnoma stabilno. Tuli največje valove, ki dosežejo osem do dvanajst metrov višine kar pa ie na Atlantiku že velika redkost, bodo potniki komaj čutili. Ladja se bo nagibala na to ali ono stran kvečjemu za tri stopinje.
Vrtavke se, kakor znano, z veliko silo upirajo vsakršni spremembi svojega položaja in s tem tudi ravnovesja. Njih učinek je tem močnejši, čim večja je njih gmota in brzina, s katero se vrte. Sperryieve vrtavke imajo vsaka po 100 ton, kar pomeni
Čudaški Američan
Ugledni ameriški zobni zdravnik dr. Goddard, ki že dvanajst let živi v Parizu, kjer si je pridobil veliko premoženje, jc sklenil na kaj čudaški način preživeti večer svojega bivanja na zemlji S svojo ženo, ki je navdušena prijateljica narave, bo odpotoval v Kamerun. kjer se bo ustanovil na nekem vršacu v bližini Buene. 3000 m nad morjem. Goddarda niče Kamerun tudi zaradi tega, ker bo tam imel priliko loviti gorile in slone.
odstotek. Toda, če se bodo stabilizatorji dejansko obnesli tako, kakor prerokuje kon-strukter, potem se bodo s časom uvedli na vseh ladjah, ne glede na prirastek nekoristne teže, ki ga prinašajo. Zlasti za potniške parnike bi bili slični giroskopi dragocena pridobitev. Morska bolezen bi bila enkrat za vselej premagana. Vožnja s parni-kem bi postala udobna tudi za tiste ljudi, ki si zdaj zaradi preveč občutljivega želodca ne upajo na morje. Na parniklh, »imuniziranih« s Sperryjevimi vrtavkami, bi bila vožnja prav tako mirna kakor po železnici.
Demant v kurjem želodcu
Pariški listi poročajo, da je neki kmet v okolici St. Clouda te dni zaklal petelina. Žival so oskubili, črevesa pa so hoteli vreči mački na gnojišču. Gospodinja, ki je bila zaklala žival pa je opazila v zadnjem trenutku neki svetlikajoči se predmet. Vzela ga je v reko, ga umila ter ugotovila, da je imel petelin v želodcu dragocen diamant. Kako je žival pozobala dragotino, ne ve nihče pojasniti in tudi lastnika žlahtnega kamna bo menda težko Izslediti.
Tekmec »Sinje ptice"
General Ušen
Gdč. Suzana Dandiu,
ki je bila izvoljena za letošnjo lepotno kraljico
Berači za svoje pravice
V Pragi so skušali odpraviti nadležno beračenje in uvesti namestu miloščine v denarju posebne listke, na podlagi katerih imajo berači pravico dobiti preskrbo v na-turi. Odbor, ki je predlagal ta način rešitve miloščinarskega vprašanja, je upal. da bo odpravil beračenje po ulicah in hišah. Toda metoda se ni obnesla Akcija z mi-loščinarskimi listki je popolnoma propadla. Berači so se branili jemati listke, če pa so jih vzeli, jih niso izkoristili. Odbor je izdal mnogo več listkov, kakor so mu jih berači vrnili, fond za podpiranje siromakov pa znaša 381.000 Kč in je od lani skoraj popolnoma nedotaknjen.
Sodobne zgodbe
Novi poklici
»Svojega sina izučim za tiskarja.«
»Je to tako dober poklic?«
sCe se časi ne spremenijo, bo lahko tiskal vedno nove zasilne odredbe.« — In za kaj boste vi izučili svojega sina?«
»Ce ti krasni časi ostanejo — naj bo za cenilnega komisarja.«
Vsak dan ena
»Gospod, ali niso bolj praktične zapestn* ure?«
Japonski ostrostrelci krijejo prehod čez reko
Piccard pripravlja nov vzlet v stratosfero
Profesor Piccard je te dni povedal novinarjem, da pripravlja še v tekočem letu nov vzlet v stratosfero. Balon bo startal predvidoma v Augsburgu kakor lani. Dočim bo za ta podvig potrebna nova gondola, ker je stara nerabna in vrhu tega še vedno v Gurglu. bo prav dobro služil obod starega balona.
Piccard sam se ne misli udeležiti več vzleta, takisto tudi ne njegov sotrudnik inž. Kipfer. Z večjim obodom kakor ga je imel lanski Piccardov balon, bi se dalo dvigniti še višje, toda Piccardu ni do senzacij in rekordnih ambicij, pač pa do znanstvenih ugotovitev. Najvažnejše je po njegovi sedbi skrbeti za gladek start, kajti če se ta posreči, je toliko kakor gotovo, da se podvig obnese.
•Leteče kolo"
H. Richter, znani jadralni letalec s svojim kurioznim
✓izumom*
Japonski vojaki razorožujejo ujete kitajske bandite pred ustrelitvijo
Pozabljena pogodba
Neki dunajski gledališki ravnatelj je mol predstavo napravi! majhno inšpekcijsko potovanje za odrem. Vse je bilo v redu. le ko je hotel že oditi, je opaž i1', v nekem kotu tujo postavo, ki je sedela na nek mi zaboju iri dremala. Stopil je bliže in je spoznal v tej postavi — dimnikarja. Kaj hoče dimnikar tu, ko ni v drami nobene vloge zanj. ravnatelj ni vedel, zato je začel vpraševati na levo in desno. Njegovo začudenje ie naraščalo, ko je zvedo1 iz ust nekega odrskega delavca, da sodi dimnikar ob vsaki predstavi tu. zlasti pa ko je zvedel od starega garderobiera, da paseea gledališče na ta aa-cin že preko — dvajset let.
Stvar je izgledala že direktno po duhovih in groznih skrivnostih. Ravnatelj je bil že ves nervozen. Končno se je opogumil, stopil je k možu samemu, ga prebudil i:i ga vprašal, k?.ko ran kaj.
Rešitev te uganke je bila bo'i preprosta, nego si je bil ravnatelj mislil. Dimn ikarja, eo morali pred dvajsetimi leti po neki policijski naredibi angažirati, da pregleda pred vsako predstavo ali je s pečmi in dimniki vse v redu. Takrat so v g;edališču_ k urili še na primitivni način. Potem so nekoč uvel li centralno kurjavo, tasta policijska odredba se je razveljavila, ravna te 57=,t vo i-i igriško osobje so se menjavali, dimnikar, ki je med tem že dofgo stopil v peko j. pa z .prihajaj! službeno vsak večer za oder. da sede v kot in zassrai — drugega del* m«>ž itašk na imel. Pozabili so enostavno razveljaviti poeodbo. ki so jo napravili ž n->n in ao ga plačeval za delo, da ni nič delal... Ravnatelj je kar obetal. ko je zvedel, kakšne stvari se dogajajo brez njegove vednosti v podje^hi. ki ga vodi. In prvo, kar je storili, je bilo to. da je prisegel, da ne bo nikofš več opravil kakšne inšpekcijski poti. za odrom ,..
Nova arktična ekspedicija
V Londonu pripravlja 24-letni polarni raziskovalec Watkins novo odpravo. Mladi mož je preživel zimo 1930-31 na Gronlan-du, kjer je proučeval možnost najkrajše zračne zveze med Anglijo in severno Ameriko čez Gronland in severni tečaj. Našel je primeren teren na Gronlandu, ki bi v sili lahko služil za pristajališče.
VVatkins pa hoče poleg tega proučiti tudi možnost poletne plovbe v vodah ob severni obali Gronlanda. Tretja točka Wat-klnsovega študija velja vprašanju, če sestoji severni tečaj iz enega ali dveh kontinentov. Za slednjo tezo govori Wed-delovo morje. 2e Scott, Shackleton in Amundsen so se bavili s tem problemom, a nihče med njimi ni imel sreče, da bi se bil prebil skozi ledne pokrajine severnega tečaja. Watkins bo svojo odpravo opremil z motornimi sanmi n bo z njimi raziskal 2000 km dolgo progo.
Radek ne sme v Švico
Z Litvinovo delegacijo za razorožitveno konferenco je poslala moskovska vlada v Ženevo tudi Radeka, ki mu je bila poverjena v tej sestavi jako važna vloga, švicarsko poslaništvo v Berlinu pa je Rade-
J. O. Curwood
30
Ka imeli »vela
Carl Lomen ga je spremil do velike črede severnih jelenov na Choriškem polotoku. Do Sheltona sta se vozila sto milj daleč po ozkotirni železnici, v majhni drezini, ki so jo vlekli psi. In časih se je "zdelo Alanu, kakor da bi bila Mary Standisheva pri. njem in bi se z njim tako čudno peljala po veliki divjini. Prav videl jo je in sam strmel nad to čudno zmožnostjo, ki se ga je polaščala Bili so trenutki, ko so se mu niene ustnice in njene oči tako kro-tko smehljale tn se mu je zdela njena navzočnost tako resnična, da bi se bil začel razgovariati z njo. če bi ne b?čo Lomena. Ni se boril proti tem prividom Misel, da Mary z njim vred prodira v osrčje Alaske in se z njim vred vozi na tem slikovitem »cuckom ob ilu«, mu je dobro dela. Videl je, kako se ji počasi razodevajo ta čudesa in ta krasota novega sveta. Zakaj čudes in krasote je bilo tod vse polno. Dnevi so bili dolgi. Noči. kakršne je poznala Mary Standisheva, so bile minile. Dne dvajsetega junija je trajal dan dvajset: ur, in od enajstih do ene je bil samo medel, nežen somrak Spanje ce ni več ravnalo po vzhajanju in zahanju solnca. ampak samo po ie-n kazalcev na uri. Svet, ki je ležal sedem mesecev zamrzel. S2 je"zdaj odpiral kakor čudovit popek in razgrinjal svoje prekrasne
liste.
Iz Sheltona sta Alan in njegov tovariš obiskala tistih osemdeset aii devetdeset ljudi v Chandlu in se nato odpsijala po reki Keewa-liku v mestece Kee\valik ob Kotzebuejevem prelivu. Odtod sta nadaljevala svoje nadzorstveno potovanje; Lomenov motorni čoln, ki sta ga vodila dva Laponca, ju je zapeljal na C h oris ki polotok. Tu ie ostal Alan teden dni pri Lomenu in njegovi veliki čredi severnih iebnov, ki jih je bilo petnajst tisoč glav. Veliko mu je balo do tega", da bi prišel kar moči hitro odtod, a trudil se je, da ne bi pokazal svoie nestrpnosti. Nekaj neznanega ga je gnalo naprej. Po
mesecih in mesecih je prvikrat spet slišal prasketajoči grom je-lenjih parkljev; ta grom je bil njegovemu ušesu godba, ki ga je divje in burno klicala domov k njegovim lastnim čredam. Vesel je bil, ko je prišel konec tedna in so bili njegovi posli opravljeni. Motorni čoln ga je odpeljal v Kotzebue Po njegovi uri je bila noč. ko ga je Rus Pavel Davidovič na tovornem parniku neke prevozne družbe vzel s seboj po reki Kobuku navzgor; a zato nikakor n: bilo tema. Vesoljstvo se je kopalo v blagi svetlobi. Četrti dan popoldne sta priplula v Redstone, dve sto milj od izliva reke, in zvečer sta večerjala na bregu reke. Nato je Pavel Davidovič obrn;l svojo ladjo in mahal z roko v slovo, dokler ni izginil Alanu izpred
oči.	_
Šele ko je puhanie parnika utihnilo v daljavi, je Alan začutil neizmerno prostost in tihoto, ki sta ga obdajali. Po tolikih mesecih je bil vendar že spet sam sredi narave. Proti severovzhodu se je vijugala nezaznamovana pot, ki jo je tako dobro poznal. Sto petdeset milj daleč je vodila po skoraj nenaseljenih krajih, ki j'h ni bilo najti v nobenem zemljevidu, naravnost proti njegovemu posestvu na pobočju Endicottskega gorovja. Njegovim ustnicam se je nehote iz vil vzkrik, od katerega se ie sam zdrznil. Bilo mu je, kakor da bi bil zaklical Tautuku, Amuku Tcoliku, Keoki in Nawad* looki, da je na poti domov in bo kmalu pri njih. Njegova zemlja, skrita v divjini, se mu ni zdela še nikoli tako vredna hrepsnenja kakor zdaj. Klicala ga je, materinska, blaga in vse umevajoča, in ga priganjala, nai se podviza. In Alan je bil pripravljen ubogati
njen klic.	s
Pogledal je na uro. Bilo je blizu petih popoldne. Čeprav so bih za njim naporni dnevi, vendar ni čutil potrebe po počitku ali spanju. Pižmasti vonj tundre je prodiral skozi redko drevje, ki je raslo ob reki, in mu upijanjal kri kakor mamilo. Mudilo se mu je v tundro; šele tam je hotel leči, se obrniti z očmi k zvezdam in dati večnemu dihu vesoljstva, da ga zaziblje v sen. Gnalo ga je iz goz-dičja na piano, kjer ga je obdal neskončni prostor. Kateri norec je bil krstil ta kraj za »nerodovitno deželo«? Zakaj so se ljudje tako
neumno lagali na zemljevidih?! Prič vrstil si Je sveženj na ramah tn prijel za puško. Nerodovitna dežela — kje neki!
Stopal je, kakor da bi šlo za stavo. In zdavnaj preden so napočile ure somraka, namenjene spanju, se je pokazala pred njim »nerodovitna dežela« zemliepiscev — njegov raj v vsej svoji krasoti. Stal ie na majhnem griču v zlatem solnčnem sijaju m ffledal okou i>ebe. Odložil je sveženj in se odkril, da mu je hladni vetre *epe-taje božal glavo. Ce bi bila Mary Standisheva doživela ta pogled na njegovo tundro! Iztezal je roke, kakor da bi ji razkazoval vso to lepoto; njano ime je bilo v njegovem srcu, njeno ime je gorelo v njegovi krvi, neslično so šepetale njegove ustnice: Mary Standisheva! Kakor daleč je seglo oko, nikjer _ni bilo videti konca; tundra se je širila pred njim v neizmernost. Širna, valovita-avama, brez drevja, zelena, zlata, posejana s cvetlicami, polna življenja, ki ie bilo gozdnatim krajem tuje — taka je Ma njegova tundra. Ob njegovem znožju so v pravljičnem obilju cvele potočmee, bele in temno višnjeve vijolice; njih sladki vonj mu je malone ohramlja! pljuča, ko je dihal. Belo morje zlatookih marjetic je v vetru sklanjalo pred njim glave; škrlatne lilije so mu segale do kolen, m bi-čje se ie zibalo v nepreglednih valovih.
Alan je vlekel klic življenja na uho. Pridušeno in zaspano so žvrgolele ptice, čeprav je solnce še sijalo. Že stokrat se je bil zamislil nad skrivnostnim nagonom ptic, ki se niso dale prevari ti solncu, m so se tudi v tistih tednih in mesecih, ko ni bilo prave noči, ob določenih urah umikale v svoda nočevališča. Pobral je sveženj in krenil dalje. Izza vode, ki je bila skrita v trstičju, se je oglašalo kričanje valečih divjih gosi in zadovoljno gogotanj; divjih rac. Slišal je žalobno klicanje vodnih vi v kov, in dalje tam. kjer so na robu obzorja postajale sence globlje, se j 2 dvigalo k nebu hripavo, zamolklo kričanje čapelo. In iz vrbovja tik bfeu njega se je razlegalo cvrketajoče žvrgolenje drozga, ki se mu je bilo grlo že utrudilo, in za njim večerna pesem taščice. Noč! Alan se je tiho zasmejal, solnce mu je obsevalo obraz. Cas spanja! Pogledal je na uro.	_
ednorodne
dne 6. In 7* t. m. v Kranjski gori.
V nedeljo zjutraj vozi poseben izletniški vlak. — Odhod iz Ljubljane ob 5.28 zjutraj. — Odhod iz Kranjske gore ob 18.30 zvečer.	\ Jfc-
Polovična vožnja brez legitimacij.	H^
smuške tek m
p O H T
Letošnje državno prvenstvo v smučanju
V soboto in nedeljo v Kranjski gori
\ startu češkoslovaška, Nemčija, Avstri-; ,n Jugoslavija — Velika udeležba do-ifih tekmovalcev — Mala izprememba "-rama — Posebni vlak v nedeljo in polovična vožnja.
Tekmovalci
ošnje mednarodne smuške tekme za držav: prvenstvo bodo startali odlični x-p!,<.:>:vk Nemčije' večkratni prvak Gustl IViulier. najb: jši Srednjeevropec na lanskem evropskem prvenstvu Herbert Leu-> o; d in ponovni zmagovalec v kombinaciji VVilly Bo g ne r. Cehoslovaki: Rudolf
V	rana. Jaroslav L u Ji e š, Oldrich Ne-m e c k y, sami znani iiiemacijonalci. Avstrijca Franz K e g i o v i t s c h, ponovni zmagovalec v skokih na raznih švicarskih in avstrijskih skakalnicah, prvak tkzv. ^Preilandermeisterschaft« v Admontu K čini g in inž. Edv. E r 1 i n g e r, inž. Maks
V	o g r i n. Jugosloveni postavijo na start najboljše v teku. sKokib in kombinaciji ter bodo tokrat odločno besedo imeli tekmovalci. ki so se v zadnjih letih povzpeli do prvih mest. Vprašanje starta Jožka Janše je radi njegovih poškodb še dvomljivo. Ker bodo služili rezultati teh tekem za razvrstitev naših tekmovalcev v razrede, bo startalo število boljših tekmovalcev, da se bodo razvrstili po svojih razredih.
Spored tekem
5.	tebr. v penziji Erika popoldne zdravniški pregled, ob 20. žrebanje in objava proge.
6.	febr. pred penzijo Erika ob pol 10. start za prvi del kombiniranega tekmovanja m za teK na 17 km. Cilj ob pol 11. uri
istotam.
7.	febr. na skakalnici v Kranjski gori cb 10. uri dopoldne — drugi del kombiniranega tekmovanja: Skoki, ob 13.30 mednarodna skakalna tekma, ob 16.30 na vrtu hotela Slavec, odnosno v slučaju slabega vremena v dvorani občinskega doma objava rezultatov in razdelitev nagrad.
Prijave in pojasnila k razpisu
Zaključek prijav je pol ure pred določenim žrebanjem, žreba se za vse tekme istočasno. Na novo je razpisana mednarodna skakalna tekma, ki se vrši popoldne ter prejmejo prvi trije tekmovalci častna da-rila ter prvi trije jugoslovenski tekmovalci tudi častna darila Tekmovalec, kateremu bi event. pripadli 2 darili, dobi le prvo. drugo se prenese na naslednjega tekmovalca. Za kombinirano tekmovanje velja že objavljeni razpis z dodatkom, da morajo startati jugoslovenski tekmovalci tudi J v teku posebej, ako se za to izrecno prijavijo Za razdelitev v razrede se bodo upoštevali rezultati tekem v kombinaciji ,v teku in v skakalni tekmi. Vodstvo domače tekmovalne vrste je vsled obolelosti Pre-daliča prenešeno na Ante Gnidovca. kot spremljevalec gostov je določen dr. Stane Kmet. Vodstvo tekme se nahaja v penziji Erika.
Nastanitev in prehrana
Nastanitev je v rokah Tujskoprometne-ga društva v Kranjski gori Tekmovalci morajo navesti, da bodo tekmovali, da se j: h nastani v določenih sobah. — Ostali naj naroče sobe pri omenjenem društvu, ki bo skrbelo, da zadovolji vse. Prehrana bo mogoča pri vseh restavracijah in hotelih v Kranjski gori.
Vozne ugodnosti — posebni vlak
Vsi udeleženci uživajo popust polovične vožnje, ako kupijo na odhodni postaji cel listek in se z istim in s potrdilom, da so se udeležili tekem, vračajo Ugodnost velja od 4 do 9 februarja Za Ljubljano se bo priredil posebni vlak, ki bo še! ob pol 6.
iz Ljubljane ter se bo vračal ob 18. zvečer iz Kranjske gore. Vožnja je polovična. V petek bo imel vlak, ki odhaja iz Ljubljane ob 15.50 zvezo ua vlak v Kranjsko goro, k večernemu viaku pa bo preskrbljen avtobus.
Prireditev
Letošnje naše državno prvenstvo bo po svoji športni vrednosti odlično ter je z ozirom na ugodne snežne prilike v Kranjski gori pričakovati izvrstnih rezultatov. Tekmovalce tako izredne kvalitete je Je redko mogoče videti v naših krajih, zato n^j si skuša vsakdo ogledati ta tekmovanja, oso-bito pa skoke, ki bodo nudili prav izreden užitek.
Vsi klubi Gorenjskega podsaveza se naprošajo, da dajo vodstvu tekme primerno število rediteljev in kontrol na razpolago. Zglase naj se pri vodstvu tekme z dopisom kluba.
★
Nove prijave za smuč. drž. prvenstvo.
JZSS je prejel sinoči brzojavne prijave 3 avstrijskih smučarjev, in sicer za Alberta VVolfganga iz Gradca (za konkurenco se-niorjev) ter jumorjev Erika Hartunga iz Gradca in Bruna Engena iz Leobna.
Navodila za jugo5lovenske tekmovalce ob priliki državnega prvenstva. Prijave se zaključijo danes ob 20- Kasnejše prijave «o nemogoče. 05 20.30 v občinskem domu razglasitev proge. V soboto ob S skuipen odhod na start. Zbirališče pred cerkvijo v Kranjsiki gori. Za točnost odgovarjajo kapelami moštev, ki ee morajo javit; takoj po prihodu v Kranjsko goro g. Gnidoveu. Ujer dobijo vsa potrebna navodila. Glede prenočišč se je obračati na tajnika tujsko.pro-metnega društva g. Pečarja. Klubi naj javijo le boljše tekmovalce na start začetniki' naj raje opazujejo na progi dobre tekmovalce. ker se bodo lahko mnogo naučila. Vsi klubi na pošljejo svoje ekipe, kjer ie najlepša pritoka, da se v takio močni koikuren-ci kasj naučijo.
Smučarski tečaji Mariborskega smučarskega kluba. Visokoalpinski tečaj na Peci pri Prevaljah v času od 24. do 28. marca t. 1. Podučuje g. Vilko Forstnerič. Sprejemajo se samo prijavljeoi, za katere se rezervira prenočišče. Dne 27. marca slalom tekma iz Pece Skupen odhod v ta tečaj iz Maribora gl kol. 26. marca ob 13.20. Vsakodnevni poldnevni tečaji za otroke in odrasle v okolici Maribora v zvezi s kratkimi izleti. Zbirališče pri paviljonu v parku. Ti tečaji in izleti se vršijo samo v slučaju ugodnih snežnih razmer. 7.—14. februarja 1932 smuški tečaj pri Pohorskem domu na Pohorju. Dohod iz žel. postaje Hoče ali Maribora 3 ure hoda. Prevoz prtljage.. V domu prvovrsten komfort, elektrika, topia voda, kopalnica, celotni penzion s prenočiščem vred dnevno Din 55, pristojbina za 7-dnevni tečaj Din 50. Poduk se vrši po sistemu Bilgeri, podučuje g. Viiko Forstnerič. Vstop mogoč vsakodnevno.
Mladinski smuški praznik v Mežici. ZSO
Slov. plan društva in Sokol Žerjav priredita v nedeljo veliko mladinsko tekmo v Crn Ob 9 dopoldne s>tart junioriev v Črni cilj istotam. Proga 8 km Snežne razmere so zelo ugodne, višinska ražilika jelo majhna. Popoldne ob 13. mladinske tekme na progi 3 km. Tu bo nastopila deca do 14. leta ki sme tekmovati samo z dovolieniem staršev in na lastno odgovori ost. Ob 13.30 na isti progi Jameka *ekma za isto kategorijo. Ob 14.30 pa prva mlad-Bvk« *ek-ma. V ponedeljek S t. m. bo smučki izlet vseh smučarjev n<i Heleno in pod Peco v torek 9 t. m. ob 9 dopoldne tekmovanje seniorjev na 18 km, popoldne ob 14. pa kot finaile slalom.
Smučarji Ilirije! Naslednji tekmovalci so določeni za tekme državnega prvenstva v Kranjski srorl: Bie;weis Jana Ftirst Danilo, Rupnik Zdenko, Marchiotti Silvo." Zuccato Remigij, Oswald Stane, šošterič'
Ivo, šubic Milan, Banovec Tone in Bru-čan. — Skupen odhod iz Ljubljane v petek ob pol 16. Spremljevalca sta gg. Tinta Lado in Ulaga Drago. Zadnji je obenem ka-petan moštva. Sigurno vsi in točno!
Vremensko poročilo iz Kranjske gore po stanju 4. t. m. ob 7. zjutraj: barometer 767 mm; snega sreža 30 cm, temperatura— S C, vreme jasno in mirno smuka idealna, veter sever, skakalnica in san-kaLšče uporabno, izgledi za nedeljo odlični.
Redni občni zbor SK Retja bo 7. t. m.
ob pol 10.. v primeru nesklepčnosti pa pol ure kasneje v prostorih gostilne Zavrašok. Dnevni red: pozdrav in ot\ ori te v po pred-eodniku poročila tajnika, blagajnika, gospodarja, nač. sekcij previdni/kov, razsodišča, voltov novega, odbora in. slučajnosti. Samostojni predlogi članov se morajo predati pismeno na tesneje 4 dmii pred zborom Vse pradatelj' športa vljudno vab;mo.
SK Svoboda, Ljupijana Rednr članski sestanek nogometnih moštev bo danes ob 19. v klubskih Drostorih v Delavski zbornici. Zaradi treninga pridite vsi in točno.
TSK Slovan. V soboto redna odborova seja v lovski sobi gostilne »Sokol«. Zaradi bližajočega se občnega zbora morajo priti vsi odborniki.
Iz življenja na deželr
PODNART. Sokolska četa Dobrava-Podnart priredi v nedeljo 7 t. m burk »Urh hlebček« in »Napoleonov samovar«, ki bosta vzbujali salve smeha. Kdor se hoče pošteno razvedriti, naj pride v nedeljo v Podnart.
DOBOVA. K. o. Rdečega križa v Dobovi priredi na pustno nedeljo ob 15. Ln na pustni torek ob 17. v tukaiNiajM šoli smeha polno burko »Lunmpaciij Vagabund«, Pripravlja se Gregorčičev večer Ln mladinska igra »V kraljestvu lji,'bežni in dobrote«. Rdeči križ si je v kratkem času svojega obstoja v Dobovj pridobil lepo število članov in prti jat elljev in la-Vko računa na uspešen razvoj klijob vel ki gospodarski kri zi. Vidi' se da tukajšnji narod prav pojmuje dobrodelno strain društva RK.
SENOVO PRI RAJHENBURGU. V nedeljo je bil občni zbor Sokola na Senovem. Starosta br. Gorišek in drugi funkcionarji so podali izčrpna poročila. Veliko zadovoljstvo vlada zlasti s pevskim zborom pod vodstvom br. Gajška in z dramskim odsekom pod vodstvom br. Košutnika. V novo upravo so bili izvoljeni starosta br. dr. Be-nedičiC, rudniški zdravnik in župan, pod-starosta trgovec br. Jeriček, načelnik učitelj br. Zener, načelnica s. Stana Vrbičeva, soproga rudniškega obratovodje, in prosve-tar učitelj br. Gajšek. Tajniško mesto je prevzel dosedanji starosta br. Gorišek, ki se mu je novi starosta toplo zahvalil za njegovo požrtvovalno delo. — V ponedeljek se je na incijativo župana dr. Benedičiča vršil v šoli ustanovni občni zbor »Krajevne zaščite dece in mladine na Senovem«. Za predsednico je bila izvoljena ga. Kristina Kholka, soproga rudniškega ravnatelja, v odbor pa učiteljstvo osnovne in meščanske šole ter drugi gospodje in gospe. Občina je pozvala tudi sosedne občine k sodelovanju v tem važnem društvu. Izvoljen je bil nadalje pododbor, ki bo delal propagando za »Osrednjo protituberkulozno ligo« v Ljubljani.
METLIKA. Čebelarjem Bele Krasne sporočamo, da bo v nedeljo 7. t. m. v met-liiški šoli redni letni občni zbor podružnice Čebelarskega društva za Metliko in okoli co. Na občnem »boru bo tudi predaval %. Ludoviik Puš. strokovni učitelj na Grmu. Ker se bodo na občnem zboru obravnav Je zelo važne podružnične zadeve vabimo čebelarje da se občnega rbora in predavanja
[>rrv gotovo udeleže Obenem se bo eklerpa-o tudi o sladkorju za pitanje čebel, fni ga ie -dovolilo finančno ministrstvo. Čebelarji, strmimo svoje vrste!
DRAVOGRAD. V soboto 30. m. m. se je vršil v Rabičevi gostilni obeni zbor tukajšnjega tujsko-prometnega olepševalnega društva Predsednik okrožni zdravnik g dr. Erat je poročal o delovanju društva, enako tajnik in blagarnik. Novi odbor 'vo-rijo: predsednik dr. Erat Josip odborniki: trgovec Kaiser Gvid>on. trgovec rn gostilničar šusteršič Franjo. noštni upravitelj Kert Josip. Gostilničar Rabič Ivan Kleparski mojster Sabore Josin nad<jozd«r Verd. mk Otmar in trgovec Lo*ber Leopold. Na mestnika sta posestnik Rernardi Josip in
urer Fruhauf Feliks, revizorja pa sedlarski mojster Temel Konrad in urair Psohur-der Maks. Občni zbor je sklenil, da sč napravi za bodoče leto obširno reklamo ter bo skrbel' za prijetno bivanje tujcev v našem obmejnem trgu. Naš trg je lep 'nn okolica j prijazna, a društvo bo skrbelo, da bo_ trg lenši im okolka prijaznejša, bivanje tujcev pa kolikor mogoče udobno
POLJCANE. Glede na krizo so se *edi-nila tudi tukajšnja društva le za p3anini?ko prireditev, ki se je vršida L februarja pri Hartnerju. Bila je prav dobro obiskana. Počastili so nas s svojim obiskom tudi sosedje iz Rogaške Slatine, iz Celja in »d drugod. Igrala je domača godba pod vodstvom zdravnika dr. Hronovskega prav dobro. Bile so vmes tusdn matice. Presenetila nas je posebno originalna skupena pastirjev, loi je privrisfkaila v dvorano z dvema planinskima kozama. Prireditev je bik namenjena kritju dolgov za sto'p na Bo-ču.
SREDISCE OB DRAVI. Obrtno druStvo-
v Središču je priredilo v soboto predavanje za svoje članstvo, in sicer je predaval častmi predsednrik društva g. Jakob Zadra-vec o novem obrtnem zakon«. V temeSji-tem in izčrpnem predav.rn.wi je pojasnili vse najnovejše določbe in vse razlike med novim in starim zakonom. Članstvo je z izredno lepo udeležbo pokazalo, da 6e resno za<nima za stanovske zadeve. Splošna želja je, da bi. društvo priredita še več I predavanj o afcfcuelnih stanovfktiih zadevali. ' Upoštevaje" damašntje gospodarske raranere jc Obrtno društvo eklertfSo leto« opustiti svoj o pred)pu3tno prireditev ja priredi skupno s Sokotefedm društvom čaiarico na pustni torek.
Iz Slovenske Bistrice
«b— Sokolska žeta na Crešnjevcu je izmed najcenejših odiiMc slovetijeb ist riškega matičnega društva. 2. t. m. je pod vodstvom gdč. Cvotkove priredila predstavo »Krst liKjovičev«. Igra je bila reamerama zelo dobro pripravljena, bvalevieden pa je bil velik vzgojni in propagandni pomen predstave. Ob koncu je nastopil še moški, žen-cla n mešam zibor domačega glasben ga društva »Harmonija«, ki je pod vodstvom učitelja Hrena ubrano zapel tri pesmi. Udeležba občinstva je bila izredno velika.
sb_ Rdeči križ je v teku dveh let razvil pri .ias hvalevredno aktivnost. Ustvarilo se je vzorno letno kopališče, čegar bazen so v preteklem letu ajačiH, botonirali in_ob<-o-bi:K z napravami za sončen je. Pomnožilo je tudi število kaibin Vsa dela je vodit odbornik g. podpolkovnik A. Proharika. ki ie 6 svojim vojaštvom omogočil zgradbo kopališča im je orgatiizacaijii prihrani! nad 100 trsoč dinarjev izdatkov. V priznanje je bM na nedajvnrm občnem ziboru sogSasno izvoljen za prvega častnega člana. Lani si je r»dibor priskrbel koncesijo za kino, podjetnik g. Botk pa je nedavno oskrbel moderno aparaturo za zvočne filme. Podljetje do. naša društvu razmeroma lepe stalne dohodke. Iz blagajniškega poročila posnemamo, da je imelo društvo lani 12.456 Din dohodkov in 11.230 Dm izdatkov: od posoda, najetega za zigradibo kopališča pa je še na do^u 6000 Din. — V nedeljo bo društvo priredilo dobrodelni koncert. Sodelova&i bodo koncertna sopran itstka ga. Skvarča. operni bariton ist NeraKč in koncertni tenorist Živko ;z Maribora ter domačina Vinko Žiivko. ori klavirju in mali %-irtuoz Miran Viher
sb— Za gradbeni fond planinske ko?« na Velikem vrhu bo odpadel znaiten znesek od dobodka planinske prireditve, ki je l. februarja izredno lepo uspela. Skupno jc pri-v blagajno okroa 10.000 Din.
Nova postojanka kmetijske izobrazbe
Loka pri Žusmu, 4. februarja. Naš kraj je v ozki dolinici med precej visokim hribovjem. Nekdaj je bilo tu dobro razvito steklarstvo in pričajo o tem še danes ostanki nekdanjih »glažut« Danes pa so razmere take. da se večina prebivalstva komaj preživlja s težkim obdelovanjem kamenite zemlje. Kraj je imel učitelje že 1. 1850. lastnega šolskega poslopja in koščka zemljišča v šolske svr-bc pa nima še dandanes V prepričanju, da je pogoi zboljšanja hudih razmer večja strokovna izobrazba, so se tudi v Loki pri Žusmu uvedli sedaj po inicijativi sreskega načelstva kmetijski tečaji.
Kmetijski tečaj je bil 24 januarja otvorjen s predavanjem sreskega načelnika g. dr Kartina. ki je govoril o važnosti kmetijske zakonodaje in izobrazbe Za njim je nredaval s reški kmetijski referent C inž Oblak o svetovnem kmetijskem go sivniarstvu ter podal dobre smernice za rešitev iz sedanjega kritičnega položaja Naslednji tečajni dan je bil 31 ianua'?a ko ie "redival sreski veterinarski referent g. Rihtarič o nrvi nomoči pri oboleli živini, ekonom g. Novak iz RogaSke Sla-
tine pa o vinarstvu in kletarstvu. Za enkrat so na sporedu še naslednja predavanja: 7. t. m. "oo predaval predstojnik šmarskega sodišča g. dr. šašel o dednem pravu in zemljiški knjigi, g. inž. Oblak oa o travništvu in gnojenju. 14. t. nu bo predaval g. Kovač o gozdarsvtu. g. Novak p* o sadjarstvu ter bo njegovo predavanje uvod ustanovnega občnega zbora Sadiar-sko-vrtnarskega društva. 21. t. m. bo predaval sreski sanitetni referent g. dr. Ra-kež o jetiki in drugih nalezljivih boleznih, za njim pa bo obravnaval g. Rihtarič kuzne bolezni pri živini. Zadnje predavanje bo 28. februarja, nastopita pa gg. inž Oblak in veterinarski referent Ribtarič. Prvi bo imel splošno živinorejsko predavanje, drugi pa se bo bavil s kožnimi boleznimi pri živini, ki se prenašajo tudi n* ljudi.
Tečaj je bil doslej še vedno dobro obiskan in lahko rečemo, da je zanimanje zanj vedno večje. Obiskujejo ga možje iz občin Zusem, Sv. Štefan, Ttnsko. Zibika. Rogaška gorc3, Prevorje, Presečno in \ ir-štanj.	-----
Naši v Brnu
Brno, 3. februarja.
Na proslavi sv. Save, ki se je vršila 2» januarja pod okriljem CJ-Iige in akademskega društva »Jugoslavije«, so bili navzoči zastopniki mnogih javnih korporacij, tako predvsem zastopnik *zemskč z.pravv zeme Moravi a Slczska«-, naš ko:i-rul Viskovič, zastopnik mesta Brna. članstvo Jadranske Straže in mnogobrojn^« občinstvo. Uvodne besede je izrekel podpredsednik CJ-lige inž. Filkuka. kateremu je sledil akademik Juranič, ki je s svojim lepo zasnovanim in temperamentnim govorom o sv. Savi navdušil zbrano občin-
Bil je to večer spontanega prijateljstva med slovanskim severom in našim jugon. ki je izzvenelo v pesmih vseh naših največjih pesnikov, katere so deklamira« obiskovalke tečaja za srbohrvaščino in s tem pokazale globok zmisel za vzajemno delo obeh bratskih narodov. Prijetno presenečeni smo bili. ko je stopila na oder gospa Vera Danilova-Balatkova in de^s-mirala Zupančičevo pesem »Z vlakom'. Čutili smo, da je lepota te pesmi še enkrat večja izven domovine. Zaključno be sedo je povzel kolega Iloffman, predsednik A. D. »Jugoslavije« zahvaljujoč sc vsem za udeležbo in razumevanje, ki ga uživamo od strani vplivnih poedincev m vsega češkoslovaškega naroda, nakar so sledili solospevi in prosta zabava.
V soboto ob 8. zjutraj je daroval brn-ski škof zadušnico za nadškofom Sede-jem. Prostrana stolnica je sprejemala ste-' vi-lne vernike. Pevski zbor jugoslovenski akademikov je prekrasno zaocl na koru žalostinke, ki so vsem legle globoko v srce in dramile iskreno sočutje z usodo mu-čeniško umrlega goriškega nadpastirja.
GLEDALIŠČE
UTBUANSKA DRAMA
Petek, o.: Zaprto. Sobota, 6.: Dve nevesti. Izven. Nedelja, 7. ob 15.: Jurcek. Izven Znižan-cene. — Ob 20.: Arsene Lupin, izven. Znižane cene.
LJIlBLJAIfSKA OPERA
petek, 5.: Zaprto.	_ „ ..
Sobota. 6.: Trije mušketirji. Izven. Znižane
cene.	. ,
Ljubljanska drama V soboto zvečer ?<> ponovi velezabavna Golarjeva komediji •»Dve nevesti«. Opozarjamo občinstvo, da bo to zadnja aH pa vsaj ena zadnjih uorizorit.iv te komedije. Cene so globoko znižane, 20 Din navzdol.
Mariborsko gledališče
Petek. 5.: Zaprto.
Sobota, 6.: Groteska sedanjosti. Krstna
predstava. Izven. Nedelia. 7. ob 15.: Viktorija in njen huzar. Znižane cene. — Ob 20.: Groteska sedanjosti.
Iz mariborskega gledališča. V soboto bo krstna predstava Golouhovesa najnovejše!?«* dramskega dela ^Groteska sedanjosti«, ki je v naši dramski literaturi popolnoma nov pojav. To erotesko, ki se pričakuje z napetim zanimanjem, režira J. Kovič. Scenske slike je izdelal G. Ussar. sodeluje tudi del vojaške godbe. — V nedeljo se poje kot popoldanska oredstava popularna in privlačna opereta ^Viktorija in njen huzar« prvič p" znižanih cenah. Ob 20. bo prva ponovitev Golouhove zanimive satire ^Groteska sedanjosti'7.
PTUJSKO GLEDALIŠČE.
Ponedeljek. 8.: Ž en i te v. Gostovanje mariborskega gledališča
Prihodnje sosto vanje mariborskega rledališča t Ptnjn bo v ponedeljek 8. t m. Uorizori ee Gosroljeva klasena komedija >2enitev«. bi spada med naiboljSe ruske komedije. Preskrbite si vstopnice!
Cene malim oglasom
Ž eni t ve in dopisovanja: vsaka beseda Din 2.— ter enkratna pristojbina za šifro ali za dajanje naslova Din 5.—. Oglasi trgovskega ui reklamnega značaja: vsaka beseda Dtn l.—. Po Din 1.— za besedo se zaračunajo nadalje vsi oglasi, ki spadajo pod rubrike »Kam pa kam«, j>Auto-moto«, »Kapital«, »V najemu, »Posest«, »Lokali«, »Stanovanja odda«. »Stroji«. »Vrednote«, »Informacije«, »Živali«, »Obrt* in »Les« ter pod rubrikama »Trgovski potniki« in »Zaslužek«, če se 7. oglasom nudi zaslužek, oziroma, če se išče potnika. Kdor si pa pod tema rubrikama išče zaslužka ah službe, plača za
Za odgovor
v znamkah
vsako besedo 50 par. Pri vseh oglasih, ki se zaračunajo po Din L— za besedo, se zaračuna enkratna pristojbina Din 5.— za šifro ali za dajanje naslova Psi ostali oglasi socialnega značaja se računajo po 50 par za vsako besedo. Enkratna pristojbina za šifro ali za dajanje naslova pri oglasih, kt se zaračunajo po 50 par za vsako
besedo, znaša Dm 3.— Najmanjši znesek pri oglasih po 50 par za besedo, je Din 10.—,
pri oglasih po 1 Din za besedo pa Din 15.—. Vse pristojbine za mate oglase fe plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom.
P^iTfffJ	31
	
K-l-n/	m»)SU» pot-
eii:». fv.ic-® ».» »*.iko (►:a>ci-o 5U i««""; ia (U-•uojo Da .-iOY» fc.1 ca
Šifra 3 Dm. — K 1w gorejema potnik«, pla >.a besedo !*> 1 D:«; dajanj« nisieva »ti j»fr» c*a a l»io. (5^
Potnika
:iia(Wl?ak-.ii.' ie «--»6«, rs »Inik *»nn> boljših prtvat-vri nra.nk v L j n M j a-i ! iščemo. — Vooodbe aa ■■z's*. od-del^K »Jutra« pod - i fr" ' t'"''1 'j i. - . «^ i .i
Izvrstnega pianista
sprejmem. Naslov oddelku »Jtitra«.
osTlas. 3G03-1
Brivskega
Fikstim in provizijo
■ ilioto potnikom ta. »t>Nk .i^.iiBii t-Lr^ak L.-. Ljub i:.tu} Mi okoli'".© ter v - o i-Avtkt*	oiri
•r-tfafcrarno blaeo. Ponudb* -i otri .>i ifipfc »,l'itri> ><]	>Fiksoir. it) oro
du«.	331 l -5
Zaslužek
Kdor ' ii « ia5'n?.ka, »s. »iato bt-ibuo C0 par; ts. naslov ali <© s p n. — Kdor » <1 s lasi 'iž^i, p* ta S.-.c<k) 1 Diii, *» dijnej« ziislo-t a!: in	r« 3 Din. (SI
Zavarovanje
.'.TT'im tn'n.0 Ln dis&rct?t<h j 'ir*<nj rn dom in na deželo j
- Pe8S(t svoj naslov nn	j
.T:.	T,.VI	,
Zastopnika
'Mj<5in ta St. Vrt t»r: Ljub-• T. t K ran:. 1'omibe na ••ski!«. ivi.idt-k »Jutra« p<vi <<t*čl-;o - i: T	T-?
Postrežnica
. «un.-.-v:,i5, iSče
1-:-»'danski- ure. Ka^ov v
-•-:H-tu 1-i.' '• k a »Jnt-m«--
		
> Dia;	»*	
jat; V a^ln-v*		VI
£»»*» 6 iH<i. Drjs.ti,		fe 'i
fa? :<■ iKiinjkii	■je,	
ča •>* *>iX # i-.	se-.lt>	M
ys.*j tx iltr* »	i ia	d.i.
<tr>;»> tatova 3	s.	Ii)
pomočnika
>rv'>vr^*n«12:.i, izurjenega v moški stroki in bubi stri-ie niu, sprejme Miha«! God :wr. irize-rski sulon, Tržti.
335-i
Pomočnico
in vajenfco
za damsfco krojaštvo sprej m "m takoj. Naslov v i>liie!ku >Jnr-ia«. 3,137-1
Brivskega
pomočnika
»nfidrjfg.A :M dobrega ftri v.riževaita b n 1» i plavic -:irejn)f> takoj [l":7Hgarliif-'
Oton, Si »v. Bistrica.
3370-5
Šivilje s prakso
takoj sprejme Belihar & V'eii'iii«, l)uM>ska c. T>b 3-12U-;
* "iteliico pletilne indusi ije
St se -az'.ime v ted<?iav<i rolnenib in »vileDih izdel vzorce fnnin-ovej d-'-!<xna popravilo stro jtv ird., z večletno prak sprejmem takoj. T oz a ic-ue pooadbe n;' oglasn' v-M-iek »Jutra« (K>d šaro »Sialiia slaižba 15.;«.
Vrtnarja
ttsm&kega iSfem za takoj « tirario in »tatiovanjem v ter p'ae-0 po dogovore Ponudbe na naslov: Josip Ber.ko. tovarna mesnih iz-ie.k.n-, M i»ku Sobota.
3441-1
Pisarniško moč
irvežbano, sudiii« nemške-fra jez:ka, sprejmem takoj. 1'isme.iie ponudbe "a c-gias. r.lM«k -.Jutrac po u šifro »Takoj %€.
izučena toiograiska pomočnica
i	takoj mi«W> v fotogr.
• laboratorija. Naslov pove ' ■vjkisal o-iieK-k »Jutra;.
Ca mernikov \
šoferska šola
I.",ubijana. Dunajska t.
— t>ivi.F-e ?«nj
i; ,
C. «
r-"': i e ase
Lčenca in učenko
.(.irava, s primerno šolsko •■ • • rvni^fM;. spreimp trgovina ii>.!a.TiP2'a bkvga v Ljnblja-••.. S"a-!or v oglasnem od-»Jutra«.	1
Avto, moto
Inštruktor
en i , j ... k jne-iVinee, j
—n s. inslnik-	,
■■'r). Ziivt-./i- «e, da ii>sua-	j •arij v na-si»ro.tIMrffi i
- -iL-ajn i*e mu ena tretjina	I
Vsaka	i DVn;
za dajanje ua^vva ali sa fiifro t« 5 Din. f 10)
i1'-' ^'-er
•' t/Ji.iv:,. ::a k-: ■i- izplava. Ž"
vodi proiimetih r-i -..-j i>in. N i-: -vldclku J J i-ra«.
'•ta
n :t; r;; J
Klavirski pouk
•fctjcni ita-tri.) o-troki/iii ir In.am še nekaj (H-ostih in. — Ceh j. dopis* i.- p,vi %Tviteiji°a« na o. asn." u.iieitvk >Jna»<.
37.(1-4
Akademik
h. <
1 z
•ralnih predmetov. 0en'ent iooise :.: iKvelati na oglas. >Ji!-tiuk i.hisia«. {»••! ši'rc »Sirota-.	S" T 4-4
Službo dobi
u	las^OTa ali
s* i--« pi S D:*. (1;
Služkinjo za vse
r «:-mi. pošteno in zvtssio.
ki bi poleg kuhar:e-e oprav-j.i'.i vsa hišna deli. spiej tnern. Deileta, ki %o že . n,i i	na ogl.
»ddelek »Jutra« ped Sitro
»1 Visenje«.	a>)3-l
Renault
zMtopstvo. Cesta oa Rožnik j t. •!>. nudi prvo-vrst-, litks-azae w> w<»nie avtomobile, motorne bri«-
galne vseh tip. najceneje m olajšanih »'av.ilaib pogodb Velika i;v'.oga rezervnih delov in rabljenih, dobro ohranjenih a vtento-bi-i.tv raznih znamk. »V 10
Avto Fiat 503
i saraneijo in noro pnev-ma-iko prodora. Naslov r •••S:a#uen» oddelku »Jntra«.
357t>-10
Limuzina
|-.t';«t'dežna, svetovne znamke. ves komfort, 4 vrata, od^ijaei, skoro nov, zelo uiTini-no proda Vrelog, Marijin trg.	3iil6-10
Službe išče
Vsaii bw.'da 50 par; za dajanje a*«3ov* «ii ta Šifro S Din. (J)
Prodajalko
^ire.jtneni pn dfželo. l'o-'indbe z navedbo zadaje službe na oglasni oddei-k •Jutra« pod šifro -IVidsa. • <-••!'., i : »aof»lnva«.
Prodajalka
že!l službo v slaičieami, deiikat>-si ali mlekarni. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pe-d »Marljiva in [e>stv>Tia«,	3445-2
Uradnica
? Vi^letno prakso, v-ešoa v s r h [lisarniJkih poslov, ztno.-žn3 pole? slovenščine tudi italijanščine v govo.ru in pisavi, išče oameščenje v Ljubljani. M a stop takoj mogoč. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra t p-d šifro »Vestna«.	S036-2
Vrtnar
zs evetlice in vrtno ze-ie-njad. z večletnim spričevalom, išče stalno >!užbii. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra	3538-2
Sedlarski pomočnik
zmožTj 20(i0 Din kavcije, ki želi samostojno delati, oaj stavi pismeno ponudbo na oglasni i>ddelek »Jutra' ;>od š:fro >-Sedlar«. 3573-2
Službo natakarice
iščem v boljši gostilni v mestu ali na deželi. Nastop 15. februarja, ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« po-d šiiro »532«.	35.C-2
Izučena šivilja
ki se razume na vsi dela in kuho. išče kot postrež ni(-a ooldnevn-o zaposlitev v Ljubljani. — Ponudbe na oclas. oddelek »Jutra« pod šifro »Poštena 150«. 3534-2
191etno dekle
z malo maturo, izufen-o v šivanju jn * pisarniško prakso, želi nameščen je v pisarni. V prostem času bi pomagala pri gospodinjstvu Cenjene ponudbe w oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Dekle«.	3556-2
ut r* •
t-agar R.ce BurroughS;
Tarzan, kralj džunglr
117.
Na travnati stezi je zagledala temno, grozečo postavo, ki se je plazila proti njej. Bi) je Kulonga. Kala, ki bi se bila rajši ognila spopada, jo je hitro ubrala nazaj. A~ Kulonga ji je ostal za petami. Tu je bilo meso! Hotel jo je ubiti, da bi napasel svoj g!ad. Vzdignil je kopje in pomeril.
OgijJl trg. inač-aja po 1 Dia beseda; i* da jaoje Da slov* a>j sa šifro 5 Dia. — Oglasi socialnega rtiačaja v s« ka bes oda 30 par; M dajanje nastova aH sa šifro pa 3 Din. (6)
Pozor, čevljarji!
Na lo|n?m in prometnem mostoru takoj prodam delavnico opremljeno zs najboljše izdelovanje čovljev. 500 parov modeiuth kopit. 2 šivalna stroja, levoročui tn ciliderskii za čevljarske potrebščino in čevlje. 3 bmarej 2 peči. kompletno [►osteijo, več po-rov čev ijev, 6 čevii. stolov. SO modernih prebijače^ (Loeh ei.sen). Ponudbe pod šifro »20 tis'>č« na og.asni od d e 1 ek »Ju trn «.	S324 -6
Jajce 75 par
na drobno nudi Sev^r St Komp.. Ljubljana. Gospo svetsK.i cesta 5- 3475 6
Tvrdka F. I. Ooričar
v Ljubljani, Sv. Petra teta	tiaz-naaja, da je znatno znižala cene rito si; emu i.;i letnemu ptjrilu za gospode in dame, oo gavl&vni. -<<-;<nim rrvlieem ud. 2S52-B
Puhasto perje
čisto, čohaiio. kg po 4S Din, druga vrsta kg po 88 Din, čisto belo gosje kg po 130 Din ia čisti pub kg po 250 Din razpošilja po^-tniPTn povzetju L. brozovič, Zagreb. Ilioa 82.
E-6
Čevlji na obroke
Tempo«, Gledališka »1. -1
(nasproti glixtališč.-v\ 11
Najuljudneje
na ogled!
li-radfort, London blaga, originalno češko »Anka« platno in iz ban-ovinske de-avnice preproge, staroort-jentalskiO delo, svila, perzijsko in b<>satj«.ko. Državni uradniki in častniki dobe na 18. mesečne obroke. — Ljubi ia.na. Selenburgovo 7/1 ;}fi0li-ti
Postelja
v dobrem stanju naprodaj
na Miklošičevi eesti 13/IV, d-esn-o.	3601-6
Fotoaparat
3'4 Elmar 3.5, <5.5/9 in Ln-mimax naprodaj v M a
li čoicarski ulici štev. 10.
3502-0
Vesela vest za vse gospodinje!
Neobhodno potrebni predmeti za gospodinjstvo po polovičnih cenah. Ogromna izbera. Z izkazi!om tudi na o-broke. Pralno milo 10 Din kuhinjske tehtnice 50 Din, gramofonske plošče 13 Din. Amerikanski ročni sesalec [•rahn. novost se predvaja neobvezno na domu. Saplra Dunajska cesta SO. veža.
3582-0
Tihega družabnika
z nekaj kaoitala sprejmem taki>j v dobro idj«>o trgo vum v centru i.,ubija ne Pismene ponudbe na oglas r>ddei,-k »Jutra«	šifro
• 7.1 takoj«	3634-1<5
Posest
Vsaka beseda 1 Din; ta dajajijn D«-»l"va ali u fcfro pa 5 Din. (2(0
Posestvo
s prvovrstnim zemljiščem proda Anton Mata.ln. Sp. Polskava 04, pusta Prager-sko.	3040-20
Redka prilika
Krasno (»osestvo v Savinjski dolini, obstoječe iz 20 oralov prvovrstnih njiv, 18 oralov travnikov, 1(5 oralov gozda, enonadstropne hiše. primerno za trgovino ali ilično, veliko gospodarsko poslopje, blev-i. lep vrt, ob državni cesti, v prometn-em k ra j u radi družinskih raz uier prodam. Plačljivo tudi « hranilno knjižico. — Po nudbe na podružnico Jutra v Celiu pod »Izvanredn-.KSt« 3046-20
Hiša
s 3 sobami hi majhno nji vo, bivši mlin, z vodno pravico, v večjem' industr. kraju nanrodaj. Itadomlj«' št. 38. železniška postaje. Jarše, okraj Kamnik.
3031-2-1
Novo hišo
devetstanovanjsko, s trgov siimi lokali, poleg tramva ja prodam. Plačilo proti hranilni knjižici. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Dobra kupčija«.
3649 20
Oblačila
Trg. oglasi po 1 Dia beseda; z.a dajanje naslov« ali ta šifro 5 Dir. Oglasi socialnega t nafta j a vsaka beseda 50 par; 2a dajanje naslova *.K as. šifro 5 Dta. (131
Damske plašče
za zimo kupite sedaj lahko po i-zvanredno nizid ceni pri F. I. Goričar, Ljub ijana. Sv. Petra cesta 29.
2S31-13
Večerno obleko
m a.-k o a) čevlje štev. 33 Dro-dam v Rožni ulici 29/11 3017 13
V najem
Vsak* beseda 1 Din; ga dajanje naslova ali Šifro pa 5 Dia. (17)
Staro pekar.o
z dnevnim prometom 400 do 500 Din, oddam takoj v najem. Naslov v ogl3S. odd-elku »Jutra«. 3->fi>-!7
Lokal
z lepimi izložbenimi okni, v sredini mesta takoj oddam v najem. Naslov pove oelasni oddelek ijutra«.
£208-17
Lep lokal
v centru, s 4 prostori, med temi 2 opremljena, oddani takoj v najem. — Pismene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Lokal 36«.
3027-17
Lepo posestvo
z vodno žago na tufbino. oddam v bogatem gozdnem okolišu. Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« ood šifro »080«. 3630-17
Pridelki
Vsaka beseda 1 Din. tu dajanj« naslova s-ti »a šifro pa 5 Din. (33)
Sladko krmo
proda Ed. Suppanz, Pristava.	9509-33
Bizeljsko vino
zamenjam za motorno kolo ali kočijo, zapravljive »k, voz, živino ali svinje. Dopise na naslov: A. itožma.n Gotovlj.t--7.alee.	3635-33
3 perzij. preproge
t »o zelo nizki ceni prodam ali zamenjam za avto, motorno kolo ali drugo blago Naslov v oglasnem oddelku »Jutra e.	3010-6
Belo blago
vsake vrste zelo nizkih cenafc v ttgovini 0. Š I i b a r. Ljubljana. Stari trg 21.	1-15-0
Kapital
Vsaka hoceda | Dui; za lajanje naslova ali <» šifro t» 5 Dio f!61
Družabnika (co)
iščem za dobro idočo obrt. Ponudbe na oglas, eddelek •iJutra« pod značko »Dobro idoča obrt«.	3586-16
Kapitaliste
iščem v svrho izdelave mo t-ocvklov (D 202). Ponudb^ na oglasni oddelek ».Jutra« t,od šifro »Kapitalisti«.
3-372-16
Posodim
30—40.000 Din
tistemu, ki mi nudi stanovanje, event. soudeležbo pri trgovini ali gostilni. — Posedujem tud' osebno pravico za g-ostilno. Po nudbe n« oglasni oddelek »Jutra« pod »Stanovanje«.
3565-16
Vsaka oerteda 1 Dtn. u dajanje naslova ali t« Šifro pa 5 Din. (34J
Kupujem jabolka
samo najboljše vrste, in to v partijah od 100 kg na teden, uusUivn-o v Zagreb, za ceno po kvaliteti ioi pogodbi, proti plačilu po prevzema blaga. Ponudbe z ttzorci v poštnih paketih po povzetju na naslov-. Mljekarstvo I. Hervatič, Za;reb. lliea 69. 3451-34
Vsak» beseda 1 Din; ul lajanje nasJora ali <» šifro pa 5 Din. (loj
Učiteljiščnica
višjega letnika, išče vso ■iskrbo pri družini, kjer bi tu 1 lahko poučevala otro ke. — Ponndbe na oglasni ddeb-k »Jutra« po-d šifri.
otrivk« 3637
Stanovanje
Vsaka beseda 1 Din: sa dajaoje naslova aH ta šifro p« 5 Dia. (31)
Šestsob. stanovanje
solnčno, s kopalnico im vsemi pritiklinami. na Kongresnem trgu oddam takoj ali pozneje. Naslov v oslasnem oddelku Jutra 3430-21
Stanovanje
2 sob in kuhinje oddam s 1. marcem v šiški. Medvedova 38 (Ljubljana V11J.
Enosob. stanovanje
oddam s 15. ali 1. marc-em Mtvste, Ciglerjeva ulica 33.
3588-21
Majhno stanovanje
primerno tudi za krojaško ali čevljarsko delavnico, na razpolago s 1. ma.re.em. Več pove »Crcatia«, Selen burgova nlica 4. 3398-21
Sobo s kuhinjo
oddam s 1. marcem pod šifro »Bežigrad«. 3573-21
2 lepi stanovanji
tri- in dvosobno, v novi hiši takoj oddam. Itiharje-va ulica 0.	3011-31
Stanovanje
3 sob m pri ti k i i n oddam s 1. majem za 000 Din (do-klad-e posebej). Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
3613-21
Stanovanja
VSaJt3 beseda 50 par; za dajanj« naslova ali ta šifro S Dia. (21-«)
la bukovih drv
suhih, kupim vsako količino. Ozira se samo na ponudbe s ceno. Drvara Ciril Praznik. Zagreb. Draško_ vičeva 51.	3551-13
Dijaške a obe
Vsaka beseda 50 par; vk dajanj« naslova ali za šifro 3 Din. (22)
Dijaka
ali akademika sprejmem v le|H» sobo. event. z vso oskrbo, na Miklošičevi cesti. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 3607-22
Komfort. stanovanje
4 s'»b, iščem s 1. majem. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Do 1600 Din« 3548-21/a
Enosob. stanovanje
išče za takoj ali pozneje ves dan odsotna, ki im« novo pohištvo. — Pismene ponudbe na og'is. oddelek »Jutra« t»od »lina oseba«.
3018-21/a
Kam pa,kam 7
Vsaka besed« 1 Di-nj z« dajanje naslova ali ra šitro p« 5 Din. (18)
Na pustno soboto vsi na
domačo veselico
v gostilno I-ivtižar, Sr. Petra cesta št. 83. Se priporoča gostilniča-rka Ame-rika-nka.	3624-18
Sobo odda
Vsaka boseda £0 par; z« dajanje naslov« ali sa šifro 3 Din. (23)
Samskega gospoda
sprejm-em v prijetno opremljeno sobo tik Dloiweisove ceste s 15. t. m. Vila v centru mesta. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
3523-23
Prazno sobo
fakoj oddam v centru mesta. Naslov pove oslasni oddelek »Jutra«. 3596-23
Sobo
lepo opremljen-o in s posebnim vbodom, oddam. Naslov pove oglasa i oddelek »Juti a«.	3502-23
Solnčno sobo
oddam boljši osebi v vili pri Tivoli. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 3393-23
Sobo in kabinet
opremljena, vhod iz stop-nj;šča. takoj oddam pri gar.ni®ij.ski bolnici — Vod-matska cesta 14. Cena 350. oziroma 200 Din. 3579-23
Sobo
prazno ali opremljeno ta eno ali dve osebi, oddam takoj v Staničevi ul. 19/1.
3559-23
Lepa soba
na Mestnem trgu, opremljena, deljena v d^a pro štora, z električno razsvetljavo. se odda eni ali dvema sel i d nuna gospodič naina. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 3614-23
Sobo
z vhodom iz stopnji??* oddam takoj gospodu. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
.3635-23
Sobo s štedilnikom
a posebnim vhodom takoj oidatn v Kožni dolini, cesta VII št. 4.	3050-33
Izgubljeno
Vsaka beseda 50 p«r; u dajanj« naslov« aH
u (Mfro pa S Din. (28)
Smučar
ki je v nedeljo, blizn Hi-rijanskega doma v Planici
pobral uro z verižico
se poziva, da jo takoj od da v oglas, oddelku Jutra, sicer !k> imel s-odnijs-Va [>o-ta, ker jo pozaian. 3055-28
Zlata verižna
zapestnica
je bi!a najdena. Dobi se pri M. Zima. Tržaika ce-
«ta 4.	3555-28
Dopisi
Vsaka beseda ž Din; ta dajanj« naslova ali Šifre pa 5 Din. (34)
Gospodična
dobro situirana, želi znanja z mlajšim državnim upo kojencem. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro : Polni naslov«.
Savinjčanka
Dvignite pismo. 3631-24
V	oglasnem oddelka »Jutra«
je dvigniti sledeča pisma: A ni ta 11.. Aka delničarka, Akademik, lilizina centra, Bela spalnica, Bodi»onost 087, Ccntruin, Cink, Dalmacija, Dom »reče na gričku, Delovodja, Dobra kup čij3, Dobro preskrbljen, Dobro srce, Družabnik, Dota hčerki, Diiavni, Diskreten poverjenik, Dve osebi, Dcbra prodajalka 10.000, Gentlemen, Gostilna, Go-»iliničar, Hocdust, Hišnik, lienri, In-beligentna gdč. v Ljubljani, bit-ali.o delo 73, Izvrstna, Jok k a, Januar-februar, Kavcija, Kapital, Marija K-oslič. Klavir, Kle-par, Kranj, Lep značaj, Ljubitelj prirode, Maribor, Medjimurjc, Marljiv delavec, Maj, M o/, n ust na pre-dovanja, Mirna stranka, Marljiva. Novo leto. Najboljši zaslužek, Oskrba, Osebna pravica, Oskrba ali stanovanje. Osamljen 20-2S l'oa tona- pri jaz na, i'rj va tn-i uradnik, Perfektna 5, P-ri-d-na, Pridna 066, Priložnost, Promet, Pošten hlapec, 1'et-sobno, Tridnost f»ogoj. Petje in šport, Pomlad 30, 141 omet 73, Radi odpotova-nja. Redoljubna, Rt-sna m.oč Sigurna eksistenca, Spreten akviziter, Služba stalna, Samostojnost, Star kotel. Skromnost 54, Stavbarstvo Solite na lega, S. M. 100. Stalna mirna stranka, Soln-cc-kopalnica, Stalna služba
V	sredini mesta, Snažno in točno, Stmj, Smučar-turist Sam, Spremljevalec,, Štiri-sedežen, Srvalni stroj, Šiška, Točen, Takojšen nastop Takojšen nakup, Turist, Takoj denar. Uradnica, Uradnik. Upokojenec, Učenka, Ugodna prilika, Uradniška drutžlna, Vesten 536, Vrtnar. Vsestransko sposoben, V ila. Visoka provizija VVagaer Rudclf, Zi.ačaj. Zračno, Zasiguran uspeh, Začetek, Zanesljiv, Zavarovanje dote, Zelo ugodno. Zavarovalni zaupnik, Zeui-tev, Živo. 500 mesečno, 310 371, 5000'. 5, 530 Din. 27, 277. 200-300. 19061.
Vsak« besed* 2 Din; ta (Ujanje naslov« ali
šifre pa 5 Din (23J
Savinčanke, pozor!
1'dovec srednjih let, z lepim posestvom, želi znanja v svrbo žonitve. Tudi udove z nekaj gotovine niso izključene. Dopiso na oglas, .oddelek »Jutra« pod šifro ^Slovenske gorice«. 3277-25
Glasbila
Vsaka beseda t Di-nj za da tanje naslov« ali ta šifro pa 6 Din. (£6)
Harmoniko
na tri glasove, proigrano, kupim. Ponudbe z navedbo re.tve na naslov: Andrej Potočnik. Bi-d II. 8564-20
Solnčno sobo
elegantno opremljeno, s posebnim vhodom oddam s 15. februarjem ali t. marcem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 3021-23
Ulično sobo
oddam 2 gospodoma. Cena !S0 Din. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 3619-23
Krasno sobo
elegantno opremljeno in solnčno. s posebnim vhodom ter souporabo kopalnice, po zmerni ceni oddam boljšemu stalnemu gospodu na Bleiwcisovi cesti 18/11, levo.	3037-23
Vsaka beseda 1 Din; m dajanj« naslova »H ta šifro pa 5 Din. (27)
Ovčarskega psa
velikega, dobro dresi»ane-ga. 1—2 leti starega kupim Ponudbe na osrlas. oddelek »Jutra« pod »Ovčar«.
3020-27
Angora - maček
Kupim mladega Angora-mačk.-, ~o možnosti srebr-nosive ba«ve. Ponudbe pod šifro »Angora - maček« na oglasni oddelek »Jutra«.
«92-27
Dražbe
Vsaka beseda 1 Din. ta dajanje naslov« aH ta šifro pa & Din. (32)
Dražba
Dne 5. februarja t. 1. se bo prodajalo na javni dražbi v Javnih skladiščih na Dunajski cesti 33 ob 15. uri popoldne: 98 komadov kolesnih svetiljk 2 šivalna stroja in 1 čevljarski šivalni stroj.	3629-32
Obrt
Vsaka fteseda 1 Din. z« dajanje naslova ali za šifro pa 5 Din f301
Slike za legitimacije
lobiš v 10 minutah pri foto Joško Smuč. Marijin (re 6
vocal Wo!f<*ve alice št. 1.
V »aka Oeeeda 1 Dtn. &a dajanj« naslova »Ji ia šifro pa 5 Din. (31)
Preklic
Podpisana mati Pranja O'1 hek, trgovka v Moravčah, krvavečim srcem izjavljam, da preklicujem svojega sina Ivana. V nobenem slučaju nisem plačnica za nje-za! Uljudno pa tudi prosim, da se mu ne daje pijače niti za denar. Kranja Orehek.	3578-31
Vsaka beseda 1 Din, za dajanje naslov« aH ia šifro oa S Dim. (29)
Šivalni stroj
popolnoma nov, z a vsako ceno na prodi j na Miklošičevi cest: 7/1II levo. vhod ooles Depa.	3581-29
Vsaka beseda 1 Dl.n. ta dajanje naslova ali ta šifro pa 5 Din. (371
Telefon 2059
k
PREMOG suha drva
Natooveia »latinska pa-Itlaa Zel r zna »clo praktična alotljiva potUlia t tapeciramo) madracom —
CaEtitoa u viako bita. .tel«, aa putujač« oso-, b« in nočne aluib«. Slana Oia }N___ Razpoii«
liaa polica in Iclczni-eoas po povzeti«.
Lcscaa aluiinska palenl-»a telo • praktična slot-Ijiva poslela • tapecira-■na madracom. — Stane Dia 29$__
spatjnL
patenV
fotelj
stane
maJSOO
Licfcslubl prakličan c« letanje»in tedente. Stane Dia M.—.
Po tem imam ei«t« Ce* hano perj« ki po Dia 4t— čisto belo gosi« kg po Dia IM— in čisti puh k t po Dta 25«___
C ^ROZOVIČ, ZAGREB lUc« ti. UL
VSEH VRST IZVRŠUJE
LJUBLJANA
PogaCnik. Bohoričeva Sv. PETRA NASIP 23 štev. 5.	l
Nagrada Din 2M-
Dne 30. januarja je bil v Zagrebu ukraden krznen plašč z opozun podlogo, opozun ovratnikom, blago pa sive barve.
Obvestiti ustmeno, pismeno ali telefonsko na Publicitas d. d., Zagreb, llica 9, pod »Br. 29405«.	2192
SMREKOVE In
MECESNOVE
SADIKE
za pomladansko pogozdovanje ima za oddati več stotisoč 41etnih presajenih smrekovih sadik in cca. 190.00') 21etnih mecesnov, močnih in prvovrstnih	2218
graščina „HRIS" Preddvor nad Kranjem
Sokol
Občni zbor Sokola Ptuj
Pretečeno soboto 23. t. m. se je "vršil v spodnji dvorani Narodnega doma zelo dobro obiskan občni zbor, ki ga je vodil starosta brat dr. Šalamun. Uvodoma se je spominjal v zelo lepih besedah Velikega Sokola pokojnega brata dr. Scheiner Josipa. Spominjal se je tudi v pretečenem letu preminula brata našega društva trgovca Ivana Urbančič in notarja Kazimirja Brat-koviča. V počastitev njih spomina so zbo-rovalci zaklicali trikratni »Slavac. Nato je brat starosta poročal o splošnem delovanju društva. Izrekel je tudi javno zahvalo vsem onim, ki so omogočili, da so se v Ptuju vršili prednjački tečaji, pred-vsem pa navzočemu komandantu mesta g. majorju M. šaracu, Mestni ' bčini, meščanski in deški osnovni šoli. Ob koncu svojega poročila je pozval prisotne brate, ia se pridno pripravljajo za letošnji vscsl uva^ski sokolski zlet v Pragi, ki bo velika manifestaciji Sckolstva. Brat Ogorelec .ie nato pre-čital tozadevno poslanico.
Iz poročil nadaljnjih funkcijonarjev je posneti, da je Sokol v pretečenem poslovnem letu izvršil ogromno delo, o katerem članstvo, ki ne sodeluje aktivno, niti pojma nima. Tajnica sestra Košarjeva je poročala, da je društov imelo 13 rednih, 3 izredne seje, 1 sestanek in 2 slavnostni seji. Stanje koncem leta 1931 je znašalo 275 članov, 123 članic, 93 moškega naraščaja, 59 ženskega naraščaja, 190 moške dece in 185 ženske dece. Za Ptuj vsekakor častne številke.
Posebno skrben pa je bil blagajnik brat Makoter. Imovina društva je znašala koncem leta 1931 45.255.64 Din, fond za zgradbo sokolskega doma pa 75.350.75 Din.
Zelo nazorno in izčipno poročilo o celotnem gibanju društva, posebno kar se tiče telovadbe, pa je podal v nad enournem trajajočem poročili načelnik brat Pertot, ki je tudi za svoje poročilo žel veliko priznanje. Njegovo poročilo je tako zanimivo, da zasluži, da ga društvena uprava objavi v strokovnem listu, posebno pa še tudi radi tega, da bo zaznala tudi širša javnost kako važno nalogo vrši naš Sokol na skrajni severni meji.
Iz poročila prosvetarja brata šestana je posneti, da si je prosvetni odsek nabavil kino-aparat in lutkovno gledališče za vzgojo dece. Nabava tega inventarja pa nikakor ni obremenila društvene blagajne, kei so za nabavo prispevala razna narodna društva.
O delovanju sokolskih čet na deželi je poročal brat Ogorelec. Iz poročila sledi, da se Sokol tudi na deželi zelo lepo razvija.
zlasti pa pri Sv. Barbari v Halozah, Sv. Urbanu in Sv. Andražu v SI. gor.
Za zdravstveni odsek je poročal brat dr. Mrgole. Iz poročila posnemamo, da sta vršila zdravstveno nadzorstvo nad člani, deco in naraščajem skupno z bratom* dr. Vrečkom ter ugotovila zadovoljive uspehe glede zdravja mladih sokoličev. Nujno potrebno pa je, da dobi Sokoi konečno vendar že lastno streho in telovadnico, Ki bo odgovarjala vsem higienskim predpisom-Zanimivo je bilo poročilo gradbenega odseka, ki ga je podal brat inž. Urbančič. Društvo ima dosedaj za zgradbo Sokolskega doma fonda 75.350.75 Din. Soglasno je bilo sklenjeno, da se vrši radi postavitve Sokolskega doma izredni občni zbor.
Nato je bila izvoljena z malenkostnimi spremembami stara uprava in sicer starosta brat dr. Šalamun Franjo, podstarosta brat Slavko Komac, načelnik brat Pertot, načelnica Hinterleehner Vida, prosvetar šestan Dušan, tajnica Košar Vlasta, blagajnik Makoter Franjo, statistikar Komac Slavko, gospodar Cilenšek Pankrac, arhivar Alt Rajko, refer. za sok. čete Ogorelec, refer. za car. obr. delo Gorup Josip, predsednik gradb. odseka inž. Urbančič, predsednik zdrav, odseka dr. Mrgole Matko.
Blagajniku in odboru je bil na predlog brata Megliča podan absolutorij s pohvalo,
Sckolski Glasnik št. 5., prinaša uvodni članek znanega sokolskega delavca br. Macanovida i/ Sarajeva o »Fizični vzgoji naroda«, ki obravnava važne naloge novega ministrstva za telesno vzgojo v Jugoslaviji. Sledi poročilo o tečaju za vodnike sokolskih čet v iupi Mostar ter s. Sta-j i če ve ra/prava »Sokolstvo in žena«. Erif Hope iz Dubrovnika kritično razpravlja o današnjem stanju Sokolstva glede na zadnjo statistiko saveza. Br. Poharc poroča o Tvrševem tečaju začetek januarja v Pnagi, zanimive vesti vsebujejo staku* rubrike iz slovanskega Sokolstva, \/. telovadnega sveta, kronike, kritike raznih s>>-kolskih listov in knjig. Siede izvestja žu» in društev in poročilo o zadnii seii s.t-veznega izvršnega odbora v Beogradu.
Ulica dr. Scheinerja v Pragi. X spr.-min na blago pokojnega voditelja slovanskega Sokolstva dr. Scheinerja ie mestni svet v Pragi imenoval eno večjih ulic r, njegovim imenom. Praga ima sedaj T'\r-ševo ulico, Fiignerjev trg. Sokolsko cesio in Scheinerjevo ulico. Tudi Ljubljana.koi: zibelka jugoslovenskega Sokolstva naj Vi imenovala nekaj svojih ulic po zaslužirb sokolskih delavcih Tvršu. Fiignerju. Sehe>~ nerju, dr. Oražnu, Mandičb itd. Sicer pa še niti sokolske ulice nimamo v tako kolskem mestu, kakor je baš Ljubijai-v To nam gotovo ni v ponos!
Glavne skupščine naših žup. Po občnih zborih društev itn čet bodo v februarju zborovale tudi župe. 21. t. m. bo zbor župt Celje in Ljubljane. Ob tej priliki bo tudi razgovor o letošnjih prireditvah.
Sovezne prednjaške šole 1932. Po zaključku saveznega tehničnega vodstva in. odobritvi izvršnega odbora jc pnčelo v ponedeljek 1. t. m. dvoje saveznih vadi-teljskih šol. za člane v Mariboru, za članice pa v Ljubljani. Prijavljenih ie 70 članov in 53 članic. Vodstvo moške šole ima načelnik mariborske župc br. Meču s tef br. CiTil Hočevar, ženske šole pa sa vezmi podnačelnica Trdinova. Soli bosta trajali do 15. junija.
Prednjaški tečaji župe Mostar so so vršili preteklo leto v novembru in decembru ob udeležbi S7 kandidatov iz 59 sokolskih čet. Vodi! jih je župtri načelnik br. P. Colie ob sodelovanju župnega staroste Milica, generala Tomiča in mnogih drugih odI'čnih delavcev imenovane župc. Poleg sokolske ideologije, tehničnega de!a> in prosvetnega udejstvovanja so bife obravnavane tudi nekatere panoge poljedelstva, ker je danes v Hercegovini Sokolstvo edina organizacija, ki skrbi tudi v tem pogledu za boljšo izobrazbo in boii-šo bodočnost članstva.
Izvleček iz programov
Petek. 5 februarja. LJUBLJANA 11.30: Šolska ura. — 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne v«eli. — 13: (>% plošče, borza. — 17.30: Salonski kvintet. -18.30: Gospodinjska ura. — 19: Franoo?")-na. — 10.30: Narodi zemlje. — 20: Sokol-.k* ura iz Beograda. — 20.30: Koncert iz B>-
grada. _ 22.30: Napoved časa in poročila.
Sobota. 6. februarja. LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Čas, plošče, borza. — 17: Cvirnov jazz. — 18: Zumberaški uskok-.
—	18.30: Stroj in sodobni človpk. — l!>.
Angleščina. _ 19.30: Mladina in družina. —
20: Koncert šentpetrskega cerkvenega zb<— rn. — 20.45: Vilharjeve pesmi. — 21.15: Salonski kvintet. Vmes napoved časa in porodila.
BEOGRAD 12.05: Radio - orkester. — 10: Popoldanski koncert. — 20: Prenos opere iz. gledališča. — 22.30: Poročila. — 22.50: Jazz. _ ZAGREB 12.30: Plošče. — 17: Popoldanski koncert. — 20 30: Prenos iz Beograda.
—	22.40: Lahka glasba - PRAGA 16.10: Koncert iz Brna. - 19.20: Plošče. — 19.30: Koncert z Dunaja. — 20.15: Prenos iz Brna.
—	22.25: Mešan program. — BRNO 16.10: Orkestralen koncert. — 20.15: Kabaretni
program.
— 22.23: Z~baven program. — VARŠAVA 1S.30: Mladinski koncert. — 20.15: Orkestralen in pevski koncert. — 22.10: Klavirske skladbe. _ 22.50: Plesna glasba. _ DUNAJ 11.30: Koncert orkestra. — 17: Popoldanski koncert. — 19.30: Dunajski simfonični orkester — 20: Operni večer. — 22.15: Lahka clasba. — BERLIN 20: Mešan program. — 22 30:- Plesna glasba. —-KČNIGSBERG 1615: Godba na pihala. — 18.50: Orcle. — 20.10: Mešan program. — Plesna glasba iz Berlina _ MtfHLACKER 17.05: Popoldanski koncert. — 20.30: MeSsn program. — 22.50: Godba za ples. — BUDIMPEŠTA 20: Veseloigra. — Koncert ciganske kapele. — RIM 17.30: Pesmi. — 17.45: Orkestralen koncert. — 20: Plošče. — 21: Prenos opere iz gledališča
Urejuje Davorin Ravljen, Izdaja konzorcij »Jutrac AdoU Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za inseratni del Je odgovoren Alojz Novak. Vsi v Ljubljani.