in«Mu ■ »mm.
Poštnina plačana v gotovini	Cena	Din	2
OPERA
GLEDALIŠKI LIST
NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJAN11929 30
IZHAJA ZA VSAKO PREMUERO	UREDNIK: MIRKO POLlt
ERNflNI
Premijera 22. decembra 1929
Nogavice
volnene, svilene, flor, v vseh modnih
barvah
prvovrstne kvalitete
SREČKO VRŠIČ nasl.
V. LESJAK
ŠELENBURGOVA ULICA 3
RAZVRSTITEV SEDEŽEV V DRAMI
JUTRO V/MALI OGLASI
PRODAJO
KUPIJO
POSREDUJEJO
VSE in
Vsakomur
Oglasni oddelek »JUTRA« pRMernovaaul.4
SEZONA 1929/30
OPERA
ŠTEVILKA 11
GLEDALIŠKI LIST
NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI
Izhaja za vsako premijero	Premijera	22.	decembra	1929
Ob priliki vprizoritve „Ernanija“
Verdi — renesansa! Pod tem geslom se od leta do leta močnejše uveljavlja tendenca reaktivacije opernih del tega romanskega mojstra. Naj se že gleda na to dejstvo iz tega ali onega stališča, negirati ga ne more nihče, in tudi opernemu zavodu, ki hoče živeti in ne le životariti, ni mogoče iti preko njega.
Z >Ernanijem«, šestim opernim delom velikega Italijana in prvim delom, ki je zmagoslavno ; rtšio ožje meje svoje domovine, se uvaja tudi pri nas Verdije\a renesansa. Ob melodijah »Ernanija« so se sicer že naslajali naši očetje; tako si je to delo že nekako pridobilo eksistenčno pravico v teh krajih. Zato upamo, da nam bo kljub njegovi častitljivi starosti (delo je bilo prvič vprizorjeno v Benetkah v Tealro Konice 1. 1844.), topot prihranjen očitek, da se ga po tolikih in tolikih Mih eksistence ne izplača »importirati« k nam.
Repertoar vsake stalne in resne opere bodi po možnosti nekaka revija celokupne operne literature. Zato naj se nahajajo v njem poleg del sodobnih avtorjev iuc i operne tvorbe iz vseh dob opernega ustvarjanja. Oni, ki to hotel, bo lahko na ta način praktično študiral posamezne stile, jih bo lahko med seboj primerjal, njegov okus se bo pri tem razvijal in iz širšega obzorja bo lažje presojal vrednost posameznih del, ne da hi moral nasedati raznim prerokom.
Kot prej omenjeno spada Ernani« med dela prve perijode mojstrove, med dela prežeta od nebrzdane nacijonalne borbenosti.
V	»Ernaniju« so sodobniki prav posebno videli ideal junaka, ki se bori za svobodo svoje domovine. Ob s pevih te opere se je masa navduševala za borbo proti avstrijskemu gospodstvu v Lombardiji.
Sploh je zvezano s tem, delom že od začetka nebroj političnih in literarnih borb. Victor Hugo-jeva drama »Hernani« je bila prvič vprizorjena M Parizu leta 1830. po strastnih borbah med klasicisti in romantiki. Dolgo ča?a so se ob vsaki vprizoritvi vršile v samem gledališču formalne bitke med zagrizenimi nasprotniki, dokler ni romantična struja končno prevladala. Tudi prva vprizoritev opere v Benetkah je bila polna dramatičnih incidentov, ki jih je moral mladi avtor prestati, dokler si sam umotvor ni prebil pota v svet, da zpgotovi mojstru nedeljeno slavo. Verdi se je pozneje od dela do dela razvijal in še v pozni starosti je poskusil pod Wagnerjevim vplivom poglobiti svojo glasbeno govorico, toda že njegova prva dela odlikuje nekaka plameneča melodika, zgrajena na bujno ritmiko, ki človeka še danes prime in navduši.
*
I.	dejanje. Banditi s svojim vodjo Ernanijem, ki je zaljubljen v Elviro, so zbrani v aragonskem gorovju. Elvira bi morala
55
V nedeljo, dne 22. decembra 1929
Izven
ERNANI
Opera v štirih dejanjih. Besedilo po V. Hug rami napisal F. 31. Piave. Uglasbil G. Verdi.
Dirigent: N. Štritof.
zarflfl
Dcn Carlos, španski kralj Don Ruy Gomez de Silva, španskih Elvira, njegova nečakinja in
Ernani, bandit.................
Giovanna, Elvirina dvorkinja Don Riccardo, kraljev orožair Jago, orožar Don Ruy Gomeza
SlU 6.
Prebivalci planin, banditi. Vitezi Silve. Kraljevi vitezi.
Trabanti. Teles'
Dejanje se vrši: v Aragoniji; v cesarski grobnici v Aachenu Rujf Gomeza v Aragoniji. II. dejanje: v veliki dvorani gn Karla Velikega v Aachenu. IV. dejanje: na tera
Režiser: B. Krivecki.
R. Primožič J. Križaj V. Majdič Št. Marčec M. Štagljar F. Mohorič A. Sekula
Španski in nemški velikaši, dame. Nemški volilni knezi. lAža. Pazi. Sluge.
agossi. I. dejanje: v gorovju Aragonije in v dvorani Don •a<) &ti Ruy Gomeza v Aragoniji. III. dejanje: v grobnici cesarja sipk Don Juana aragonskega (Ernanija) v Saragossi.
Nove dekoracf V. Skružnija.
Blagajna se odpre ob 7. uri
Za* ob pol 8. url
Parter: Sedeži	I. vrste
.	II. - III. vrste
„	IV.-VI.	.
„	VII.-IX.	„
„	X.-XI.	.
Loie: Lože v parterju „ I. reda 1-5 6-9
Din 46 „ 40 . 38 . 35 „ 30
„ 180 „ 180 . 200
Lote: balkonske
Nadaljni ložni * J Parterju .
1- redu . ^ balkonu
Balkoni Sedeži
Konec ob pol 11. url
VSTOPNICE se dobivajo v predprodaji pri gledališki bl«0
Din 100 120 25 30 20
30 25 18
Galerija S Sedeži	I. vrste
„	II.	„
„	III.	„
„	IV.	„
V.
Stojišže
Dijaško stojišče
Din 16 14 14 10 10 4
ernem gledališču od 10. do pol 1. In od 3. do S. ure
O
poročiti svojega stiica, starikavega Gomeza de Silva. Svojo ljubezeu pa nudi Elviri tudi don Carlos, španski kralj; toda Elvira noče o tem ničesar slišati in je pripravljena braniti svojo čast tudi z bodalom. Naenkrat nastopi Ernani. Kralj in vodja banditov se spoznata kot smrtna sovražnika; razloči ju nastop Gomeza de Silve, ki spozna kralja. Carlos trdi, da je prišel k Silvi po svet radi volitve za cesarja. Ernaniju obljublja pomoč proti rivalu, kar pa ponosni bandit odklanja.
V	zmešnjavi, ki je nastala radi kraljevega prihoda, drzni Ernani izgine.
Kralj zasleduje vodjo banditov, razkropi njegove tovariše in da raztrositi vest, da je Ernani v boju padel. Ta se pa medtem potika po deželi, da bv našel pomoč in skuša priti v bližino Elvire, ki je končno po vesti o njegovi smrti, pristala na poroko s Silvo.
II. dejanje. Vse je že pripravljeno za poroko in v palači vlada veliko veselje. Med zbrano družbo stopi romar, katerega Silva go..;oljubno sprejme, ne da bi vprašal kdo je.. Ko pa romar izve, da se vrši v kratkem poroka Elvire in h ilve, se razodene in navzoči spoznajo v njem Ernanija. Vodjo bandiiov -zasleduje kralj, toda stari Gomez de Silva, zvest svoji obljubi, ga skriva in zastraži vse dohode do gradu. Ernani izve cd Elvire, da, jej sicer pristala na poroko s svojim stricem, toda da se je nameravala pred oltarjem usmrtiti. Navdušena se ljubimca objameta, ali pri leai ju zasači vračajoči se Silva. Njegov bes i miri vest, da se gradu) približuje kralj. Starec skrije svojega gosta ter ga ohrani predi kraljem, ki preišče zaman ves grad. Carlos ga postavi pred alternativo, ali naj mu preda ban-iita ali pa si vzame Elviro v poroštvo s seboj. Po težkem boju pristane Silva na poslednje, toda kmalu izve od Ernanija, ki ga pozove na boj,, da se je od kralja, ki sam ljubi Elviro, dal zvabiti v past. Oba skleneta maščevanje nad kraljem, ki ga nemudoma zasledujeta. Ker pa je zapadlo Emanijevo življenje Silvi, mu izroči Ernani svoj rog, s katerim ga Silva lahko v vsakem slučaju pozove v smrt.
III. dejanje. Zasledovanje se vrši do Aachena, kamor se je Carlos podal, da bi s svojo navzočnostjo vplival na volitev nemškega cesarja. Tam izve kralj za zaroto, ki se rripravlja proti njemu. On prisluškuje dogovoru zarotnikov, ki se zbferejo v grobnici Karla Velikega, kamor se je prej skril. Semkai naroči po izvršeni volitvi, ki naj jo razglasijo streli iz topov, volilne kneze in Elviro.
Ernanija določi usoda za kraljevega morilca. Silva mu poiluja njegovo zapadlo življenje, vrača mu rog, če mu lei odstopi to pomembno nalogo. Toda zaman. V tem naznanijo streli Carlosovo izvolitev za cesarja Karla V.; volilci in njih spremstvo vstopijo, Carlos obsodi zarotnike: plemenitaše na smrt, ostale v ječo. Tedaj pove Ernani svoje pravo ime: Don Juan Aragonski. Tudi on hoče s plemenitaši umreti. Elvira opominja novoizvoljenega cesarja, da je odpuščanje najlepša lastnost vlndarjev. Carlos sledi visokemu vzgledu svojega predril-a Karla Velikega: odpusti zarotnikom in združi Er-naniia in Elviro. Le Silva snuje osveto.
IV. d ej a n j e. Slavi se poroka srečnega para. Naenkrat zadoni rog. Ernani prebledi, saj pomeni ta glas njegovo smrt. Pristopi Silva in mu ponudi bodalo in strup. Zaman so prošnje, zaman solze nesrečne neyeste. Silva je neizprosen. Ernani moško izpolni dano obljubo in žrtvuje svoje življenje kruti osveti.
Lastnik in izdafatelj: Uprava Nar. gledališča v Ljubljani. Predstavnik: Oton Župančič. Urednik: M. Polič. — Tiskarna Makso Hrovatin, vsi v Ljubljani.
58
RAZVRSTITEV SEDEŽEV V OPERI
7a7ko /toVj
CAUm^KO /toti/«*
Protinikotin „Nicotless“
je zdravju neškodljivo, sigurno raztrovalno delujoče sredstvo, ne da bi vplivalo na kvaliteto, okus in aromo tobaka. Dobi se v lekarnah, dro-<&> gerijah in trafikah «§*
Elitni kino Malica
in
Kino Ideal
opozarjala cenjeno občinstvo na premljere
sledečih velefilmov:
Divje orhideje
§reta §ar6o 72its 7lsf§cr
Grof Monte Christo
Po romanu A. Dumasa
Christina
Janet §a no «6* Cf}artes\7Tlorton
Najboljši prijatelj
Harry "Pict
Latinska četrt
(Guartier Latin)	Budistov “Petrovič
Zlato
Dofores det Tiio
Brezbožno dekle
Veliki specijalni velefilm. (&> Cecif S. de Tllitte^a
Zadnja četa
Cortrad Veidf
Brezkončna ljubezen
Camitta Horn es> Jofjn 'Barrymore
Črni domino
Ttarry BiedfRe
Naš vsakdanji kruh
Cfjartee Tarrett 'Režija 7Tlumau
Zmagovalci vsemirja
Tlamon 72ovarro
Pravi raj
§eorge Q”Brien
Hadži ital