Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica It. 67,, Učiteljska tiskarna. Dopise frankirati in podpisati, sicer se jih ne pri* obči. Rokopise se ne vraža. Oglasi: Prostor 1 mm X 55 mm po K 1‘50. Uradni razglasi, poslano ter notice isti prostor K 2'—, Pri večjem naročilu popust. diastlo Jugoslev. socllef no • demokrsfEiR® stranke. Poštnina platana v gotovini. V Ljubljani, v četrtek 25. avgusta 1921. ■~-~ --n.il n I M>m I HM , »>»H»| —IIim« n I .■MMiK.n .1 ■ —UMI ■■ ■» II iirart- rn-Tr 11 ■mrwi MIH« IHI»| r—wiir> 11 nnrtCTtj—I Posamezna itev. K 160. Lelo W. 191. itev. (shaja rasen nedelj la praznikov vsak dan efe ie*. uri df^peldne. Telefonska št. 312. N ar o čnina: Po požti ali z dostavljanjem na dom za celo leto K 288, za pol leta K 144, za četrt leto K 72, za mesec K 24. Za inozemstvo K 480. Reklamacije za list so poštnine proste. Opravništvo :e v L ubiianl, Frančiškanska ulica št. 6 1, Učite! ska tiskarna. Za prebivalstvo okupirane Baranje. Intervencija naših poslancev pri vladi. Z ozirom na dogodke v onem delu Baranje, ki ga je sedaj zasedla x slavna« Horthvjeva vojska s pomočjo antiinte. ie intervenirala te dni pri centralni vladi deputacija na-šilt poslancev, kateri so se pridružili tudi zastopniki belgraiskih sodnikov. Deputacija je zahtevala odločno, da naj vlada ukrene nemudoma vse potrebno v svrho politične ln materiielne zaščite prizadetega prebivalstva. Sodruga Rudolf Golouh ni Živko Tepalovič sta zahtevala, da se zajamči vsem baranjskim beguncem brez razlike pravo azila in svobodnega kretanja v državi, da se v odbor za pomoč baranjskim beguncem pritegne tudi zastopnika naših sindikatov ter zlasti da se zahteva takoj in energično od madžarske vlade in od antantinih zastopnikov vsa potrebna jamstva, da se ne bo preganjalo ostalo prebivalstvo zaradi svojega mišljenja ali političnega delovanja v času pred okupacijo po Hortihyjevih četali, kakor že določa mirovna pogodba sama. Z ozirom na o velenjskih, je podala obširno poročilu ministstvu. Kljub temu poročilu. so se cene premogu zvišale in sc ukrep sklicuje na neko komisijo, o kateri nihče nič ne ve. To poročilo slove bistveno tako-le: POROČILO komi sile za ureditev novih prejemkov delavcev ln ureditev cen premogu pri Trboveljski premogokop-ni družbi v Slovenili. Delo glede ureditev delavskih prejemkov. .V zmislu odloka ministra za sume in rude. R. št. 116. z dne 11. januarja 1921 so bili določeni za člane te komisije gg. dr. Milan Jaklič, načelnik ministrstva za socijalno po- LISTEK Zvonimir Kosem: Pravica. (Konec.) Potrkal ie in nato pogumno vstopil, kakor človek, ki se zaveda Svojega poštenja. S klobukom v roki je čakal, da se ravnatelj, ki je sedel za pisalno mizo. s Ivbtom obrnjen proti njemu, dvigne s stola ln mu razloži, kaj (La ga ie nagnilo, da ga je dal poklicati k sebi. »Rad bi mu videl v obraz ...« si je zaželel Jernej Hlavka in komaj pričakoval, da & ravnatelj vstal in se obrnil proti njemu. »Najbrž me samo zato pusti toliko časa čakati, da bi bilo potem veselje toliko večje... in naskrivaj se mu usta gotovo krožijo v nasmeh, ker bo za Veljko noč obdaroval svojega delavca i pirhi posebne vrste ...« Ni še dokončal svoje misli, ko sc .ie ravnatelj naenkrat dvignil, postavil stol hrupoma k mizi in se visok. obilen in čokat v život, bliska- li tiko, g. ing. Dimitrij Atanackovič, Inšpektor prometa ing. Gavra Djur-kovič, rud. ing. ministrstva za šume in rude in Dušan Krkič. knjigovodja ministrstva finan.c. V zmislu navedenega odloka Je Deželna vlada za Slovenijo s svojim odlokom št. 420 z dne 14. januarja 1921 določila za člane te komisije še tudi gg. ing. Viadimira Lipolda, rudarskega isadsvetnika. predstojnika okrožnega rudarskega urada v Celju, ing. Iga Pehanija. rudarskega nadfcomisfirja. predstojnika okrož. rudarskega urada v Ljubljani in g. Dragotina Hribarja, podpredsednika Zveze industrijcev v Sloveniji, ki ga je v odsotnosti zastopal g. dr. Ciril Paulin, tajnik imenovane Zveze. 0. Dušan Krkič,'knjigovodja ministrstva finang, ni prisostvoval delu komisije. Komisija se ie sešla dne 17. januarja v pisarni okrožnega rudar- skega urada v Ljubljani in se dovoljuje podati gospodu ministru na-slčdnie poročilo: Takoj po konstituiranju je komisija pričela z delom glede izenačenja prejemkov delavcev Trboveljske družbe s prejemki delavcev v rudniku Velenje. V ta namen je bil zaslišan g. ing. Čuček, upravitelj državnega rudnika v Velenju, ki je dal potrebne podatke. Komisija ni ob priliki izenačenja teh prejemkov zaslišala dotičnih zainteresiranih strank, ker: 1. je imela komisija z navedenim odlokom točen nalog glede dela; 2. ker je komisija imela vse potrebne podatke v zapisnik o pogajanjih med delavci in Trboveljsko družbo ter deželno vlado: 3. ker bi s ponovnimi pogaianji dala delavcem povod za ponovno stopanje v štrajk. Pri urejevanju prejemkov delavcev Trboveljske družbe je komisija stala na stališču, da pri teh rudnikih ni treba menjati klasifikacijo delavstva, ki je različna od one v Velenju, kakor tudi, da je treba pridržati prioriteto kopačev nad profesionalnimi delavci, ki že do sedaj obstoja pri delavcih družbe. Prejemki, ki jih dobivajo delavci v Velenju v hrani se preračunajo v denar -- v zmislu že prej izraženih želj od strani družbe kakor tudi od strani nje delavstva. . Takoi po prvem izplačilu delavstva po novi regulaciji dne 29. januarja je produkcija doSjegla nor. tnalno produkcijo, pozneje le tudi to prekosila. Detajle dela komisije glede ureditve novih prejemkov delavstva se razvidijo iz priloženih zapisnikov komisije (priloga 1). ki jih ie komisija izročila poto.i Predsedništva deželne vlade interesiranim strankam. Delo komisije slede določitve novih ccn premoga. Glede določitve cen premoga z ozirom na povečane prejemke delavcev pri rudnikih Trboveljske družbe, je komisija najprej zaslišala g. Pitamica. vladnega nadzornika rudnikov družbe, ki je podal podatke o načinu, kako se vodi računovodstvo pri teh podjetjih in ki je bil pridržan dajje pri koinjisji kot poja-šmevalni član: p.otcm je bil zaslišan g. Haine, predstojnik oddelka za premog, to je, oddelek za razdelje- vanje premoga iz slovenskih rudnikov. ki ie podal pojasnila o prometu s premogom Pri rudnikih družbe. Od predstavništva — reprezentance —* družbe v Ljubljani je komisija prejela obratne izkaze za vse rudnike. to je. obračune produkcijskih stroškov za premog po posameznih rudnikih za perijode, ki jih je dvanajst v letu. Potem je šla komisija na lice mesta k vsem rudnikom družbe, da pregleda in primerja imenovane obračune z računskimi knjigami pri rudnikih. Dovršivši to delo. ki je popisano — detajlno — v priloženih zapisnikih komisije pod št. 2, 3, 4, 5, 6 in 17. je komisija dognala naslednje: 1. Družba ima sedem rudnikov: Trbovlje. Zagorje ,Hrastnik. Ojstro, Kočevje, Hudo jamo in Rajhenburg. Dva zadnja sta neproduktivna, pri obeh se opravljajo priprave za bodočo eksploatacijo, tako da. so stroški. ki se tukai napravljajo, večinoma Investicijske narave. 2. Družba mi vseh rudnikih računa premog, ki ga rabi za svojo potrebo, po prodajni ceni. ne pa po produkcijski, ter s tem povečava produkcijske stroške za premog. 3. Les je v teh obračunih, za XI. perijodo 1920. leta. računan po »odredbi z Dunaja« po 450 K za kubični meter, dočim so prodajne cene lesa v Sloveniji bile nižje v tem času. ter je tudi na ta način bila produkcijska cena premoga neopravn čeno povečana. 4. Materija!, nabavljen v Avstriji, je preračunan neglede na dnevni kurs — po fiksiranem ktirsu: 1 jugoslovanska krona = 1.5 avstrijske krone, a za materija!, nabavljen Izven Avstrije se preračunavajo fakture po dnevnem kursu v avstrjske krone, ter se potem spremene po gorenji proporcijl 1:1.5 v jugoslovanske krone, čeprav je kurs. jugoslovanske krone že zdavnaj ve£ji od onega; tudi s takim zaračunanjem valute se produkcijske cene premoga zopet neopravičeno povečavajo. 5. Nekatere vsote, krite iz bruto dobička in porabljene za investicije v Raihenburgu in Hudijami so stav-, ljene v teh računih med produkciji ske stroške pri produktivnih rudni-* kih. tako da se družbi takoj in v ce-loti izplačujejo in momentno amortizirajo vsi investicijski stroški za Hudojamo in Rajhenburg. kar je tudi neopravičeno povišavanie .produkcijskih stroškov premoga. 6. Investicije Pd produktivnih rudnikih se od meseca julija vse vpisujejo med produkcijske stroške premoga, kar zopet neopravičeno povečava produkcijske stroške. 7. Za amortizacijo del na prostem v Dobrnii. ki je sestavni det rudnika v Trbovljah, se zaračunavajo še, v XI. perjjodl. za produkcijske stroške premoga v Dobrnji po 50 kron pri bruto toni. čeprav so investicijski stroški že davno poplačani. 8. V Kočevju se pri delih na prostem vrši sedai forslrano odstranje-vanie prsti -- jalovine nad premogom. tako da ie proporcija med prstio, ki se sedaj odstranjuje ln premogom, ki se sedaj pridobiva, nmo-go večja od proporcije. v kateri se nahaja prst napram premogu v celi premogovni kotlini dejansko. — Vi bodočnosti bo v primeri s sedanjim stanjem razmerje med prstjo in pre-< mogom obratno mnogo manjše od onega v celi kotlini, d očim se vrše sodaj tam tudi investicije za bodoča dela. Zaračunavajo se pa stroški za sedanja dela takoj kot produkcijski stroški za premog pri tem premogovniku in se s tem znatne investicije moinentano amortizirajo, kam zopet neopravičeno povečava sedanje produkcijske stroške premog« pri tem rudniku, namesto da bi se tl stroški za odkopavanje jalovine razdelili na vso kubaturo premoga, ki se bo v bodočnosti pridobil. (Dalje prih.) -------------------------------------- Kdo noče sloge med delavstvom? (Dopis te TržJča.) Na nestvaren dopis iz Tržiča, priobčen v »Novem času« d n« 11. avgusta 1921., odgovarja podpisani klub občinskih odbornikov JSDS na vprašanje: »Zakaj je prišla tržfška oiHna v roke zastopnikov kapitalizma, ko v njej prebiva pretežna večina delavstva« sledeče: Občinske volitve so se vršile v znamenju boja med obrtnSki, trgovci, posestniki, tovarnarji na eni strani ta delavci na drugi. Prva skupina ie nastopila z dvema listama t. j. gospodarska stranka, nosilec Lončar In obrtna nosilec Ruch. Delavci pa tudi z dvema, namreč socljallsti nosilec sodrug Seioj in »Delavska zveza«, nosilec Vidic. Obrtniška in Delavska lista sta se tajno, brez vednosti delavstva, vezali, ker sta obe hčerki »slavne« SLS. Zakaj so voditelji to storili, vedo sami najbolje, gotovo pa ne radi ljubezni do delavstva. Občinske volitve so dale gospodarski listi 7( obrtniški 4, Delavski zvezi 6 bi socijali« stom 7 odbornikov. Po ugotovitvi izida, ja: klub JSDS takoj sklical sestanek somišljenikov, kjer je baš na predlog sodruga Lajovica, ki si ga g, nasprotniki tako radi kot nesocijailista prlvo&čujejo, sklenil, da se takoj stopi v dogovor z »Delavsko svežo«, kako bi delavci, sauno delavci prevzeli vso upravo v svoje roke. Z dopisom štev, 1. od dne 5. maja 1921 la klub povabil »Delavsko zvezo«, naj določi joč z zlato plombo izza napolodpr-tlh širokih usten. s tolstim, od maščobe zalitim obrazom, pognal bliskoma prQ.ti Jerneju Hlavki kakor plane iz zasede tiger na mirnega, nič hudega slutečega popotnika. »Slišite, Jernej Hlavka. vi niste za tovarno!« Jerneju Hlavki se je stemnilo pred očmi... Ali je razumel prav, ali je slišal prav? Zakričal da je nad njim ravnatelj, kakor zakriči razjarjen lovec nad svojim psom?... Zla slutnja, globoko na dnu src«, pod tenko plastjo upanja gledajoča — torej nisi varala!... »Vi niste za tovarno!« je zakričal Še enkrat in stal hropeč, dobro-rejen. v lica svetal, masten in orjaški kakor gora pred Jernejem Hfavko, ki se mu .ie, od dolgoletnega trdega dela upognjenemu In od strandajija v obraz rumenemu, dagi-bala glava na prsi.., »Kaj. kaj?...« je zajecljal tedaj Jernej Hlavka in dvignil plaho oči proti bliskajoči plombi; bilo mu je kakor do težkem udarcu z lopato naravnost čez sredo glave, hotel jč, da bi ga minila pinanja. v. kal ero ga je potisnil ta silni udarec, toda vse zamanj .. Ravnatelj se ie 1 juto zasuknil, premeril s širokimi koraki pisarno enkrat gor in Jol. potem se pa vnovič .razkoračil pred ierne era Mav ko. »Tako je! Iščite si druiro službo — razumete? Teden dni vatn dam odloga.« »Pa kako. zakaj vse to? Jaz tega ne razumem,« — se je zapletal jezik Jerneju Hlavki in kolena so mu klecala. Ravnatelj se je gromko zakro-iiotal. »Ne razdirajte praznih besedi, prijatelj!... Kar sem sklenil, sem sklenil. Vi pač niste za tovarno, to .ic! Ne rabimo vas več. tako je pač in pa-----------Mi potrebujemo mla- dih, svežih moči. ne pa mrličev, ali me razumete?... In sploh — dela je sedai malo, penzijonistov pa prav zares ne bomo tukaj redili...« »Torej na cesto me poganjate?« ie Vztrepetal Jernej Hlavka. »Na Cesto, zato ker sem se postaral in ker imate mladih moči na razr-ola-go... Sedaj za Veliko noč na cc- sto?... Petnajst let sem vam garal, petnajst let delal kakor črna živina. — sedaj pa: Pojdi!... Ali je mogoče kaj takega na svetu?« Ravnatejj se ie zaničljvo ozrl nanj. tresočega in jecljajočega v svoji nemoči in strahu, in zmagovalen. porogljiv smeh mu je šinil preko svetlih, zalitih lic in mu pretresel za hip pitano telo. »Ne bodite vendar smešni, Jernej Hlavka! Kaj pa tukai javkate pred menoj kakor stara baba? Mi vas ne rabimo — poiščite si drugo službo, kakor sem že rekel, in... amen!« »In to naj bo pravica?« ie zagr-gral Jernej Hlavka in se čudil. »Dela človek, dela petnajst let pridno in vztrajno enemu in istemu gospodarju. a za plačilo ga vrže gospodar na cesto.., Ali je to pravica? Potemtakem človek ni nič drugega kakor stroj: ko je obrabljen, se lahko z miruo vestjo vrže med. staro šaro.. In to pravjco oznanjate vi. ki se prištevati med kristjane, katoličane, kakor da vas ie Kristus tako učil... Kam nai grem. kje naj si iščem druge službe §edaj na stara leta, izmozgan in upognjen, ko je mladih' moči povsod dovolj? V obup ste ma spravili. Pričakoval sem pisanih! pirbov. vi pa mi s »krščansko« usmiljenostjo pripravljate vrv... Na' Veliko noč --pa na cesti, brez dela. brez službe... ali ste mogli pripraviti kaj lepkega moji družini in meni! Kako naj stopim sedai pred ženo in otroke in jim .vse to razložim?' Saj mi ne bodo verjeli -< zblazneli bi od žalosti... Ali real hočete, da krenem namesto domov; tjadol proti mostu, proti reki? Zelo je narastla te dni. in------------ »Gnusi se mi vaše govorjenje!«: je široko zinil, zabevskal in poblis« kal s plombo ravnatelj, soipihajoč od jeze. »Da, gnusi se mi. vi brezbož-uik. tolovaj, rokomavh, lopov in ce-peliga, ki se misli končati iz obupal Molčite mi. molčite, da me ne po-hujšate, vi nepridiprav, ki se mu žepa in otroci prav nič ne smilijo. Sai to razvidim iz vaše.ga govorjenja in namigavanja, kakor da bi vas silil kdo v smrt... Hlavka. Hlavka, kam ste zašli, da govorite tako hladnoHrvno o vodi! Kakor žaba..« .(Konec prih.) Stran 2. NAPREJ. poljuben zaseben prostor, kjer se snidejo vsi delavstvu pripadajoči odborniki, da sklenejo sporazum. Dan smo določili 7. maja. Delavska zveza je odgovorila, da Je za razgovor, ki pa naj se vrši dva dni pozneje t, j. 10. maja v gostilni »pri Femcu«. Nato je naš klub sporočil, da pristale na sestanek čez dva dni, odklanja pa lokal »pri Femcuft, kjer 'lahko kedo prisluškuje, temveč naj se določi drug, če ne morajo zastopniki delavcev priti v sobo delavcev »Pil Tomcu«. Nato je prejel klub 9. maja 1921 sledeči odgovor: P. n. klubu JSDS Tržič. Naznanjamo, ker smo še vedno del SLS, zato smo se morali vsied naših ukrepov obrniti na vodstvo stranke, ker pa od te še nismo dobili nobenega odgovora, zato naj se nameravani sestanek preloži tia 12. t. m. ob sedmi uri zvečer v Ljudski šoli. V Tržiču 9. maja 1921. J. Majerič, načelnik: Rudolf Prešern, tajnik. Pod poslovno št. 14. je naš klub 10. maja odgovoril: Klub JSDS smatra z današnjim dnom pogajanja z Vašhn klubom za končana, ker ne najde v dopisih od 7. in 9. maja resne volje za delo v prid delavstva, temveč je njih namen le vočno za- Stev. 191. ■vlačamnje, Tržič 10. maja 1921. Snoj, Černe. — Tako stoji torej ta stvar. »Delavska zveza« je po lastnem priznanju še vedno dol kapitalistične SLS ali klerikalne In ne samostojna organizacija. Kot traJbant SLS tud! ne more imeti srca za delavske potrebe, temveč Je vse njeno delo za dobrobit najnižjih le navidezno, le pesek v oči onim, ki na njo sveto prisegajo; v resnici pa »Delavska zveza« ne dela drugega, kakor razdvaja delavstvo, se za hrbtom veže z obrtniki in kapitalisti, Id z nasmehom na ustnicah zasužnjujejo razdvojeno delavstvo. Tržtške delavce zove-mo, naj gledajo samozavestno v bodočnost, ki je in mor* biti našal Kar smo obljubili, bomo tudi IzpolnlH! Zastopnike »Delavske zveze« pa že danes vabimo na shod, kjer bomo razpravljale o gospodarstvu prejšnjega odbora, povedali bomo marsikaj, kar jim ne bo baš ljuba Na drago besedičenje zgoraj omenjenega dopisa odgovarjati, se nam pa res ne zdi vredno. V Tržiču, 20. avgusta 1921. Za klub JSDS. Henrik Snoj, 8. r. Alb!« Lajovic, s, r, Brzojavi, IZ BELGRAJSKE POLITIKE. LDU Bclgrad. 24. avg. Razgovori med radikalci in demokrati se odhode do jeseni do parlamentarnega zasedanja. LDU Bel«rad. 24. avg. Včeraj pcpoidne ie posetil dr. Matko La-jjinja K. Stojana Protiča ter se z njim dalje časa raztovarjal o sodelovanju b hrvatsko zaednico. BEG IZ BARANJE. LDU Darda. 23. avtj. S strani ministrskega sveta odrejena evakuacija Madžarski prideljenega dela Baranje se je začela v petek. 19. avg. Kratki rok za evakuacijo je povzročil precejšnjo zmedo. Županijske oblasti v Pečuju in drugi uradi so se do ranega jutra pripravljali na pci. Po ulicah se vozijo dolge vrste vozov. Stofine zasebnikov so se v strašnem neredu prerivale na kolodvorih. Razen rednih vlakov so odšli tudi trije tovorni vlaki napolnjeni s pohištvom in begunci. Med njimi je 2000 rudarjev, delavcev in drugih madžarskih emigrantov, ki so vzklikali naši državi, v kateri žele ostati. Uradništvo je odpotovalo s posebnim vlakom v petek, njihove rodbine pa v soboto. MADŽARSKA ZASEDBA BARANJE. LDU Darda, 23. avg. Prvi oddelek madžarskega orožništva s kapitanom na čelu .ie vkorakal v Pe-čuh v soboto, dne. 20. avg. Po glavnih ulicah je vladala neobičajna živahnost. Sicer se ni zgodilo ničesar nenavadnega, le nekaj dečkov je pred mestno hišo klicalo »Eljen«. iV nedeljo se je naša vojska pripravila na odhod, ki bi se imel izvršiti v ponedeljek zjutraj, in sicer ob 6., 18. in 20. Poveljnik, polkovnik Gjor-gjevič. se je uprl program« entent-ne mis'ie. da sprejme defile madžarske vojske. On podpiše ob 12. zapisnik o izročitvi vojaške oblasti in se s svojim štabom napoti v Pel-inonoštor. kjer bo nastanjena ba-raniska oosadka do nadaljnje odredbe. Naša vojska ostane do 25. t. m. na črti Mohač - Vilany - Szikloš, Ako Madžari ne bodo izzivali in se ne bodo pregrešili proti evakuacij-skemu doeovoru, bo naša vojska Imenovanega dne opustila ono mejno črto. ki jo odreja trianonska mirovna pogodba. S tem korakom bo izvršena okupacija Baranje. Težka bo usoda naroda, ki ie ostal v onem delu, ki so ga zasedli Madžari. MIROVNA POGODBA MED AVSTRIJO IN ZED. DRŽAVAMI PODPISANA. LDU Dunaj. 24. avg. Danes je bila v zveznem ministrstvu za zunanje posle po zastopniku Zedinjenih držav na Dunaju komisarju Arthurju Hughu Frazierju in zveznemu kaucelarju Schobru kot ministru za zunanje nosle podpisana mirovna pogodba med Zedinjenimi državami in republiko Avstrijo. Besedilo mirovne pogodbe, ki temelji na znani ameriški mirovni resoluciji, se bo po ratifikaciji v zmislu ustave uradno razglasilo. ZVEZA NARODOV. LDU. Ženeva, 28. (šBA.) Komisija za blokado je Imela v ponedeljek svojo pnvo sejo v tajništvu zveze narodov. Na predlog francoskega zastopnika so sklenili razdeliti gradivo v Stlrl skupine na podlagi In pod katerimi okctl našimi tchlo vprašanj:' 1. Kdaj nastopijo sanke tj e? 2. Kdo odloča o tem, da so te okolnostl na- stopile? 3, Kdo Izvršuje te ukrepe In kdaij? 4, Kako lih Je uporabljati? LDU. Bern, 23. (ŠBA.) Agejice Ha vas objavlja poročUo pariških listov z Dunaja, da Je zveza narodov nujno zaprosila švicarski zvezni svet, naj podaljša blvanie razcesarja Karla v Svicl. Ta vest ni resnična. Zveza narodov se v tej zadevi ni obrnila do švicarske vlade niti direktno niti indirektno. BURŽOAZNI IDEAL ZVEZE NARODOV. Milan, 23. avg. Rimska časntšfca agentura objavlja noto, ki Jo Je najbrže insplri-ralo ministrstvo za zunanie stvari In ki se nanaša na načrt deliti člane zveze narodov v dve kategoriji Po tem načrtu bi Italljn, Japonska In druge države spadale v druga kategorijo, dočftn bi bile v prvi Anglija in ' Franclja. Italijanska vladai ni naklonjena I temu načrtu in nikakor ne bo dopustila, da j se uvrsti v drugo kategorijo. • Vsekakor sta se dobra preskrbeli Anglija In Franclja. Kakor so za časa fevdalizma tn različnih volitev Imeli gospodje fevdalci in plemstvo po več glasov pri volitvah, W so bili v prvem razredu, tako »o se hoteli preskrbeti tudi angleški In francoski kapitalisti, da bodo Imeli dovoli močno roko, Irt naj Hm omogoča izkoriščanje hlapčevskih narodov, pravzaprav oll-j cljelnlh hlapčevskih zastopnikov posameznih narodov. In da Je sedaj Italija razžaljena, ker so jo tl gospodje odpodili od poln« mize, ko je več ne potrebujejo, pa tudi iti prav nič nerazumljivega. BOJIM SE DANAJCEV! LDU Moskva. 24. avg. Proglas komunistične stranke opozarja, da bodo kapitalisti ukrenili vse potrebno sr’ode o- možne akciie. vendar pa le zato. da bodo potejn ruskemu prebivalstvu govorili, da je dobava živil radi boliševiškecca režima ne-možna. Naloga sovjetov mora bitL da prebivalstvo pouči o tem peklenskem načrtu in da ga prepriča, da se inozemska pomoč nima boriti s tehničnimi težavami, temveč je zadela le na mržnjo naprain sedanji vladavini v Rusiji. Proglas končuje z izjavo, da se pomožna akcija v Rusiji sami od 13. avgusta dalje uspešno nadaljuje. PREOBRAT V LJENINU? LDU. Pariz, 24. (Havas.) »Mathu priobčuje pismo, ki ga le naslovit Ljetiin na svojega švicarskega prijatelja. Ljenta priznava v tean pismu, da Je skrajno utrujen. Ugotavlja, da so tri leta študije različnih faz ljudske revolucije privedle le do tega, da se je izkazalo, da so se boljševlkl hudo zmotili, ker so razbili razredni duh, kar je po njegovem mnenju edino le sposobno, da se pride do metod, ki odgovarjajo potrebam sedanjega časa tn kJ služijo le posebnim interesom vladajočega razreda. On je danes prepričan, da sta le Individualna volja in ustvarjajoč duh zmožna vnaprej napovedati »za in zoper«. Ko ie Lje-nin ugotovil, da je boljše viška birokracija zagrešila prav tiste napake, kakor njene prednice, zaključuje z Izjavo, da mora po njegovem prepričanju Rusija priti do kapitalizma, ki bi bil edino zmožen rešiti revolucionarno Rusijo*. PoBIf line vesti. + Zakonodajnemu odseku so doslej izročila vrevizijo rama ministrstva okrog 750 začasnih zakonov, iredb, pravilnikov, rešitev ministrskega sveta ter drugih aktov zakmskoga načrta. Tl spisi so že urejeni po odsekih hi poslani v tisk. Natisnjeni bodo v posebni številki »Službenih No-vln«, + Dotedanji izidi občinskih volitev v črnigorl izkazujejo: za demokrate 20, radikalce 8, republikance 2, neodvisne demokrate 1, demokraško-radlkalno-republt-kansko zajednico 2 hi neopredeljene 3 ob-Flne, Cerklje so dobili demokrati, V ne- kih občinah s« voilltve ie niso vršile, k*r so te občine prosile, naj Jih spoje z drugimi. + Bo pa že spet kaj resnice na tem. Iz Belgrada poročajo, da }e hnvaškt kr. namestnik Demetrovič ponudil demisfto ministru Pribičeviču in pripovedujejo v zvezi s tem, da Je vzrok »omalovaževanje njegovega položaja«. Bo že spet kako novo potrdilo za naše mnenje, da so pri nas pisani zakoni le pisani zakoni, ki Jih sme prestopati vsakdo, če Je le malce pri vladi. + Iz češkoslovaškega komunizma. Češkim komunistom se ni posrečilo osnovati češkoslovaše komunistične stranke, v kateri bi bili zastopani tudi Slovaki, Ta neuspeh je v zvezi z neuspehom čeških komunistov v Moskvi. Kreibisch je dobil ponoven diktat, naj na vsak način ustanovi edinstveno stranko Iz Nemcev, Čehov, Slovakov in Madžarov. + Varšavski kovlnark so stopili v številu 128.000 v stavko. Zahtevajo 75% povišanje plač. + Angleški poslanik v Budimpešti. Za angleškega poslanika v Budimpešti je bil določen Hohler Beaurnenta, ki je že v ponedeiljek dospel v Pešto In izročil državnemu opravniku Horthyju svoja poverilna pisma. + Zveza narodov Je odposlala komisijo za posredovanje med Chilejem, Perujem in Olivljo. + Kongres za proučavanje vprašanja ruskih beguncev v Ženevi je fanel v ponedeljek svojo prvo sejo In Je sklenil bavitl s« s problemom šele po dobljenih informacijah o poklicni sposobnosti beguncev. Zato Je prosil, naj se mu preskrbe te Informacije. Dnevne vesti. Kulturen škandal. Knjižnica delavske izobraževalne zveze »Svobode« v Ljubljani je že nad pol leta zaprta, zato ker ne more dobiti knjižničnih prostorov, kjer bi mogla delovati. Tako leži nad 10.000 knjig V omarah, namesto da bi krožile med delavstvom, ki tako potrebuje dobrega čtiva, da ob njem koristno in raciionalno porabi prosti čas, mesto da bi ga oresedelo v raznih krčmah in pivnicah, ki jim povrhu tudi ubijajo zdravje. Tako na ne morejo imeti niti knjižnice, kje* bi si knjige izposojali, na svojo lastno čitalnico v Ljubljani pa sploh misliti ne sme-io. Kolikokrat je že tajništvo »Svobode« interveniralo pri poverjeništvu za socijalno skrb, da določi primerne prostore za knjižnico »Svobode-/, toda nobenega uspeha. Ne vemo. ali poverjeništvo ne more preskrbeti prostorov? Prepričani smo. da bi se lahko našli če bi bilo le malo dobre volje. Koliko Je v Ljubljani popolnoma nepotrebnih eostiln, ki zavzemajo cela stanovanja. katerih bi lahko poverient-štvo za socijalno skrb preccJŠnje število zaprlo. To bi bila dvojna korist za ljudstvo. Toda poleti je delavec in delavska mladina prebil prosti čas v prijetni naravi, toda kaj naj počne v dolgih jesenskih in zimskih večerih. Ta kulturni škandal se mora končati, zato apeliramo na vse. ki imajo dobro voljo, da pomagajo z nasv_eti ali dejanji. G. pokrajinski namestnik Ivan Hribar se je včeraj vrnil lz Belgrada,, v četrtek, dne 25. t. m. odpotuje na štiritedenski dopust. Državno žalovanje. Predsedstvo pokrajinske uprave razglaša drž. žalovanja po kralju Petru I.t Državno žalovanje po blagopokojnem kralju Petru I. traja v zmislu sklepa ministrskega sveta z dne 21. t. m. šest mesecev ki sicer prvih šest tednov, računajoč od dneva smrti t. j. od 16. avgusta do vključno 27. septembra t. 1., kot globokega žalovanja se ne ©mejo vršiti nobeme hurpne veselice In plosl, do 25. t. m. pa tudi nobene druge produkcije ali zabave. Državno žalovanje se izraža pri vseh državnih uradih na sledeč način. Dokler traja globoka žalost, visi na poslopjih državnih uradov stalno črna zastava, za ostali čas pa, kadar je potreba dana, da se državna zastava Iz-obeša, naj se ista izvesi na pol droga. Uradništvo nosi za časa globoke žalosti črni flor na levi roki. ZaposJenjo baranj.;kllt besnnccv. Velik del beguncev lz Baranje Je nameščen na državnem posestvu Belje. Med niitnl je veliko število delavcev tn kmetovalcev. Minister za agrarno reformo je odredil, da se slovanskim beguncem, katerih Je okrog 3000, razdeli 10.000 oralov zemlje. Razde- i Hevanle se Je že začelo. Ostali begunci se j zaposlijo v tvornicah. Neslovanski hiteli- t gencl se je dovolilo odpotovati preko Jugoslavije v Avstrijo, Vpeljava dinarske edinlce na_ pošti. Ministrstvo za pošto tn brzojav Je odredilo, da se od 1. septembra dalje na vseh poštnih uradih v kraljevini vrša vplačila in Jžiplačila samo v dinarjih. Olikan sodarskI mojster Je gospod Fr, Repič v Trnovem v Ljubljani. Ta možakar ravna s svojima vajenci naravnost živln- | sko. Nihče, ne vajenec ne pomočnik ne more ostati pri njem v službi. Vajence bije z dogami, z orodjem in drugimi stvarmi do poškodovanja. Pri tem junaku je še vedno uveden za vajence dvanajsturni delavnik, ki se pa vsak dan še raztegne. Ob 6. zjutraj začno delati In delajo do 12. urs. Po kosilu morajo brez odmora zopet delati dalje do 6. ure zvečer. Nato pospravljajo delavnico in ko končajo, morajo delati še na vrtu. V pol leta je imel Repič devet vajencev, ki so vsi pobegnili. Vrhtega ni v delavnici nobenega pomočnika, tako, da Je tudi strokovna izobrazba nedostat-na. Pripominjamo še, da je temu krutemu človeku nakazovalo skrbstveno sodišče vajence v uk. Kako se torej informira postavljeni varuh o svojih varovancih? Zakaj ne poroča sodišču o razmerah pri Repiču? S svojim ravnanjem krši torej gospod Repič naredbo o osemurnem delavniku, obrtni red in osebno varnost v uk mu izročene mladine. Mislimo, da se tukaj pač lahko nekoliko zganejo pristojne oblasti tat pokličejo moža na odgovornost. Kako se zakoni kršijo pri nas vsevprek, to je že preveč. V pondeljek smo navedli slučaj SLanovca v Selenburgovi ulici, danes navajamo Repica. V javnosti objavljamo te stvari zato, da poklicane oblasti, ki imajo nalogo varovati avtoriteto obstoječih zakonov, tudi postopajo proti Ijudom, ki zasmehujejo s svojim ravnanjem veljavno zakonodajo glede delavskega varstva, ker sicer dob! vsa zakonodaja smešno lice hi državljanom, ki Imajo varstvo v zakonih, se dela krivica kljub državnim Izvršilnim organom, ki ne napravijo nobenega koraka brez pozitivnega predloga prav po Ideologiji starega avstrijskega birokratizma. Iz ljubljanske kaznilnice. Glede na n> llco, ki smo jo pod tem naslovom pred kratkim v našem listu priobčili, seno biu obveščenlf, da se bo vršila preiskava, katere namen Je, da odpravi zla, kJ srno jih navedli. Tozadevno Je treba konkretnega materiala, da se posamezni slučaji preiščejo. Prosimo torej vse dotične, ki so trpeli kako krivice v ljubljanski kaznilnici, da se osebno Javijo v našem uredndlštvu ali pa. da nam sporočijo svoj ali njim znane slučaje pismenim potom s podpisom najpozneje do 10. septembra. Onim, k| se hočejo naseliti v Banatu, Bački, Sremu In Slavoniji. Vedno, gotovo dnevno prihajajo prošnje poljedelcev, ki se žele kolonizirati v Banatu, Bački, Sremu in v Slavoniji Njih prošnjam pa nikakor ni mogoče ustreči, dokler ne bo zadoščeno prošnjam tamkajšnjih domačinov in prostovoljcev, ki so brez zemlje. Zato so razglaša vsem tistim, ki se žele v omenjenih krajih naseliti, da se jim za ekonomsko leto 1921/22 tamkaj ne more dodeliti zemlje, marveč samo v južnih krajih (Stara Srbija in Makedonija), kjer pa lahko zemljo takoj dobijo. Tisti pa, ki bi pristali na to, da se k »Ionizirajo v JužnMi krajih, dolžni so po čl. 13 uredbe o naseljevanju v Jnžtrih krajih, da priklope prošnji vsa predpisana uverenja. Po čl. 17 te uredbe so prošnje in priloge proste kolko-vine. Tisti pa, ki vstrajajo kljub temu pri želji, da se nasele v Bački, Banatu, Sremu in Slavoniji (izvzemši domači element), naj dostavijo prošnjo z istimi prilogami, ki so naznačene v čl. 13 Uredbe, vendar pa vse praivilno kolekovano. Njih prošnje se bo držalo v evidenci kr. Ministrstva za Agrarno Reformo tako dolgo, dokler ne bodo krite potrebe domačinov hi dobrovoljcev- potem pa se bodo prošnje reševale po vrsti, kakor so dospele — Nadalje se vsi reflektanti opozarjaj-), da ne hodijo za to osebno na Ministrstvo, marveč naj pošljejo prošnje direktno po pošti ali pa potom nižjih uradov Agrarne Reforme. Iz Uradnih listov. »Uradni list* štev. 100. objavlja začasni zakon o državni trošarini, taksah in pristojbinah, ki precej spreminja prejšnje takse; v štev. 101. je objavljen razglas o določitvi dni in o razdelitvi volilnega okraja na krajevno ločene sekcije za volitev prisednikov in namestnikov obrtnega sodišča v Ljubljani in za volitev obrtnih prisednikov vzklicnega sodišča, ki se bodo vršile za volilni raiz-red delojemalcev na torek, dne 13. septembra 1921. leta. »Zadružna centrala« v Ljubljani, nekdanje Sttštešič—Lameptovo Spekulacijsko podjetje, se nahaja v likvidaciji. Lep ravnatelj. Neki uradnik poštnega čekovnega urada je tožil bivšega ravnatelja tega urada dr. Marinčiča, ker mu le očital denuncljantstvo. Ravnatelj, ki je bil radi tega obsojen na 100 kron s?lobe, se je pritožil, kar je imelo za posledico, da se je še enkrat vršila razprava pred vzklicntm senatom ljubljanske deželne sodnije. Pri tem so prišle na dan zanimive ugotovitve. Dr, Marinčič Je protežiral neke osebe, stari uradniki strokovnjaki pa so so zapostavljali Radi neke tihotapske afere ie bil že obsojen na 10.000 K globe, ki so jo višje carinske oblasti povišale cclo na 100 tisoč kroni VzklJcni senat je potrdil sodbo v zadevi razžaljcnja časti, Cuuiio jc potem samo to, da pridejo taki elementi v državno službo, Maričie je sedaj ravnateli poštnega čekovnega urada v Zagrebu. Na Bledu se u w.ijaviio s 1, septembrom posezijske cenc. Soba z eno postcllo stane največ 30 K. — Za dobo Velesemnja bode posloval na Bledu poseben stanovanjski urad, ki bo nakazoval posetnikom stanovanja. Uradoval bode v Blejskem do, mu do poslednjega večernega vlaka Lh,JiedeJ‘t' zdravstve«i ^kaz ‘ mesta je bilo"6^ f'ft*dniJ °d 14‘ do 20' avsusta umrln ip n 18 ^ n°vorojenčkov, za živHensko Pk ^ 18 ^ oseb- !n sicer za živi jensko slabostjo 1, davico I ošpi- cam 1, za grižo 14, za mož-an^ i/ i v ... , ‘“ozonsko kapzo 4 za srčno hibo 1, za rakom 3, za drugimi nravnimi smrtnimi vzroki 16, za slučajno smrtno poškodbo I. Za nalezljivimi boleznimi so oboleti, in sicer za davico 2, m grižo 85, za ošpicam L Državna posredovalnica za delo. Pri vseh podružnicah »Drž. posredov. za delo« v Ljubljani, Mariboru, Ptuju in Murski Soboti je iskalo v preteklem tednu od 14. avgusta do 20. avgusta 1921. dela 12fii moških in 111 ženskih delavnih moči. Delodajalci so pa iskali 204 moških in 93 ženskih delavnih mo51. Posredovanj se je Izvršilo 383. Promet od 1. januaria 1921. do 20. avgusta 1921. izkazuje 21.924 strank In sicer 10.957 delodajalcev .n 10.967 delojemalcev. Posredovanj se je Izvršilo v tem času 6022. — Dela iščejo: pisarniške moči, trgovski sotrudniki, so-: trudnice, kovinarji, natakarji, natakarice, rudarji, strojniki, gozdni čuvaji, žagarji, kurjači, dninarji, dninarice, krojači, čevljarji, vajenci, vajenke itd. — V delo sa sprejmejo: mizarji, tesarji, usuiarji, krojači, čevljarji, pletarji, kovači, hlapci za h konjem, dekle za polje, služkinje, kuharice, šivilje, vajenci in vajenke. Ustanovitev dramatske šole v Splitu. Splitska gledališka uprava dela z vsemi močmi na ustanovitvi dramatske šola v Splitu. Skoraj gotovo se bo Sola otvo-rlla že 15. septembra. Zanimiv prlrodnl pojav v Srbiji. V solu Stagovu v Južni Srbiji so 10. t. m. opazovali obenem z močnim potresnim sunkom vulkanski izbruh, pri čemer je iz tri štirijaške metre širokega žrela letelo oglje, pesek in neka modra tekočina v zrak. Potres v Skoplju je bi gotovo v zvezi s tem Izbruhom. 8se sfranksž. Tajništvo JSDS in KDZ se od-slej nahaja v Frančiškanski ulici št. 6. I. nadstropje. (Tel. št. 312.) V&sftnife Svobode. Delavsko izobraževalno društvo »Svoboda« podružnica Mežica sklicuje v nedeljo, dne 28. avgusta ob 11. url dopoldne v društveni dvorani v Mežici izvan-redni občni zbor s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo predsednika, blagajnika In zapisnikarja. 2. Nadomestne volitve. 3. Predavanje o škodljivosti alkohola. 4. Slučajnosti. Dolžnost vseh članov in članic je, da se občnega zbora kakor tudi predavanja gotovo udeleže. — Odbor. Tekmovalce za prvenstveno Plavalno tekiuo na Bledu opozarjamo, da poteče rok za prijave 25. t. m. Po tem roku s« sprejema samo dvojna prijavnina. Prijave imajo vposlati klubi na »Športno zvezo«, Ljubljana, Narodni dom, obenem s prijavnino. Skokj s 6 m visoke deske bodo prva posebnost pri plavalni tekmi na Bledu. Športna zveza, ki vodi vse priprave Id postavila z velikimi stroški 6 m visoko desko za skoke v vodo. Dosedaj so se vršili skoki le z največ 3 m visoke deske. Eleganca in lepota skokov, ki se pokar.e v veliki meri pri pravilnem skakanju že z navadne deske je tu tem večja in učinkovitejša. Priznani slovenski in jugoslo- vanski skakači bodo imeli letos prvič priliko pokazati svojo izurjenost pri skokih s tolike v Kine. Razvrstitev »Zvezdne« dirke v Celja dne 28. avgusta 1921. Klub kolesarjev Celje 10 km: Celje - Žalec - Celje, cilj v Celju do 7.30 url. Klub »Ilirija« podružnica Šoštanj: Šoštanj - Celje, ca 30 km, cilj v Celju od 7.30 do 8. ure. Klub kol. »Ježica«: Črnuče - Celje 67 km (start na Črnučah), cilj v Celju od 8, do 8. 30 ure. Klub »Ilirija« Ljubljana: Ljubljana - Celjo 75 km, start na Dunajski cesti ob 6 urt> cilj v Celju od 8.30 do 9. ure. CiU to štiri klube v smeri iz Ljubljane, restavracija »Pri Kroni«. — Mariborski 'Klub: Maribor - Celje ca 60 km, C*'J v Celju od 9, do 9.30 ure. Klub kol. Ormož: Onnož- Celje, cilj v Celi« ob istem času. Klub kol. Križevci: Križevci - Celje, cilj v Celju ob istem času. Cilj za te tri klube v smeri Mariborske ceste pred restavracijo Bra-nobor. —Klub kol. Novo mesto: Novo mesto - Colje, Cilj v Celju od 9.30 do 10. ure. Hrvatski klubi: Zagreb - Celje 100 km, cilj v Celju od 10. do 10.30 ure. Cilj v stnerl iz Zidanega mos*a na Bregu — restavracija Radei. — Zaradi reda Je nujno potrebno, da sl vsak klub uredi start tako, da pride med določenim časom na cilj. Garderoba In skupni maserski lokal hotel »Beli voil«. Zaradi- skupnega obeda naj javi vsak klub število gg. dirkačev in izlsj*::'kov do petka zvečer klubu slovenskih kolesarjev v Celje, Po obedu zborovanje vseh navzočih kolesarskih klubov, Popoldne izlet na Teharje. — Kolesarski podsavc,! za Slovenijo.