Vojna. PREMEMBA V NACELSTVU GENERALNEGA ŠTABA. Dosedanjega načelnika generalnega štaba feldinaršala pl. Conrada je odpustil cesar Karel iz te službe in mu odločil drugo važno mesto. Ob tej priliki mu je podelil veliki križ vojaškega reda Marije Terezije. Obenem je imenoval cesar generala pehote pl. Arza za načelnika generalnega štaba. NJEGOVAN IMENOVAN ZA ADMIRALA. Cesar je imenoval poveljnika naše vojne mornarice, viceadmirala Maksa Njegfovana za admirala. BOROEVIČ. Boroevič — soški junak, časti te, občuduje vsak, še vedno zmagati si znal — železni general! Naval si ruski zajezil, karpatski svet je rešen bil, rešitelj doma si postal — železni general! Dukla-prelaz si branil ti, spomin si trajni vstvaril si, te dom na veke bo čislal — železni general! Ko Rim naš dom je poželel, pošteno si ga v roke vzel, jeklen mu oreh grizti dal — železni general! 2e mislil je nezvesti Lah, da Kras si bo zavzel na mah, ti pa dom braniti si znal — železni general! Še zdaj ob Soči tam tiči, ker se kot vraga te boji, mu kraške stene glodat dal — železni general! Ves svet se čudi in strmi: Lah vklenjen v tvojo pest ječi, zato pa dom te je nazval: železni general! Vojakom dober oče si, vsi srčno smo udani ti, vsak je še tebi hvalo dal — ljubljeni general! Ko kraški svet zjasn;! se bo, podai vojakom boš s'ovo, v srcih naših boš ostal —¦ ii:.s ljubi geiierai! Dok Soča v Adrijo šumi, Triglav se dviga, v bran stoji: dom hvalo tebi bo dajal — slavijeni general! Josip Čonč. * Ceško vseučilišče in ententina NOTA. Češko vseučilišče v Pragi bo tudi podalo izjavo proti ententini notl Wilsonu. Ob tej priliki bo pa tudi na podlagi zgodovinskih dokazov zavrnila izjavo dunajskega vseučilišča, da so Nemci ustanoviii našo državo in da jim zato pripada vodilna vloga. PAPEŽ PROTI PODMORSKI VOJNI. Angleško časopisje poroča iz Rima, da papež protesta proti podmorski vojni ni naslovil neposredno na špansko vlado, inarveč na španske kardinale, ki iniajo uveljaviti ves svoj vpliv pri vladi. Papež bi rad videl, da bi španska vlada, ločeno od Amerike, storila v Nemčiji energične korake. * AMERIKA — AVSTRIJA. Diplomatiške zveze med Zedinjenimi državami in Avstro-OgrsLo še niso prekinjene, a vedno bolj prihajajo v amerišKeiri zimanjem ministrstvu do prepričanja, da se ne bo mogoče izogniti prelomu. Vse je pripravljeno, da svoje Lastopnike Amerika lahko takoj odpokiiče. AMERIKA — NEMČIJA. Vojna med Ameriko in Nemčijo še ni napovedana, vendar se Amerika z vso silo pripravlja na njo. Senat je dovolil 835 milijonov dolarjev za vojne priprave. 115 milijonov je dovoljenih za pospešitev la dijinih zgradb, 35 milijonov za pomnožitev podraorsikh čolnov. Wilson- se približuje korak za korakom svojemu cilju — vojni. Prvi korak sovražnosti med Zedinjenimi državami in Nemčijo je smatrati Floodov predlog, ki je bil v senatu sprejet s 403 glasovi proti 13 glasovom, ki pooblašča Wilsona, da sme oborožiti trgovske ladje v obrambo proti podmorskim čolnom centralnih držav. Prvi spopad rned kako oboroženo ladjo in nemškim podmorskim čolnom, bo lahko povod za napoved vojne bodisi od nemške, bodisi od ameriške strani. * POOSTRENA PODMORSKA VOJNA. Medtem, ko se pripravljajo Zedinjenc ameriške države na vojno z Nemčijo, niedtem ko se vrše pogajanja med Ameriko ir. Avstro-Ogrsko, da bi ne prišlo do diplomatičnega preloma, pa potapljajo brez prizanašanja podmorski čolni centralnih držav ladje zveznih in nevtralnih držav v veliki množini z ogromnim številom ton. Posledice podraorske vojne prav živo čutijo že vse ententne države. Korespondenčni urad poroča, da je bilo uničenih z vojnimi sredstvi centralnih držav 170 sovražnih trgovskih ladij s prostorom 336.0000 registerskih ton. Od teh ladij je 91 angleških z 245.500 tonami. Razentega je bilo potopljenih 58 nevtralnih ladij s 103.500 tonami, ker so vozile sovražno konterbando. Izguba ladij znaša torej skupaj 228 ladij s 439.500 tonami. Od začetka vojne so izgubili sovražniki 4,357.500 ton ladijskega prostora, od teh je bilo za 3,314,500 ton angleškega prostora. Nadalje je bilo od centralnih držav uničenih ali zaseženih ladij s 641.000 tonami prostora. Seveda to niso zanesljivi podatki, ker celo nemški državni kancelar Bethmann-Hollweg, kjer se stekajo vsa sporočila, ni mogel še dati natančnih in zanesljivih podatkov. Z RAZNIH BOJIŠČ. Na bojiščih ni posebnih dogodkov; vse se pripravlja na pomladansko ofenzivo in odločitev. Kjerkoli udarijo sovražniki, povsod nas bodo našii pripravljene. BOJ ZA BAGDAD. V Mezopotamiji so zavzeli Angleži Kut-el Amara. Turki se umikajo proti se- vero-zahadu. Angleži prodirajo ob obeh straneh reke Tigris v smeri proti Bagda- du. Listi pišejo, da bo prišo med Kut-el Amaro in Bagdadom do bitke, v kateri se odloči usoda Bagdada. NOVO NEMŠKO VOJNO POSOJILO. Nemško novo vojno posojilo mora prinesti 15 milijard. Tako bodo znašali vsi nemški vojni dolgovi 79 milijard. DELO SLOVENSKEGA UČITELJSTVA ZA »RDEČI KRIŽ« IN DRUGE VOJNO- POMOŽNE SVRHE. Učiteljsko osobje svetoivanske šole, 16 K; šolska mladina slovenske mestne Ijudske šole v Rojanu nabrala v mesecu januarju, 22 K 38 vin.; otroški vrtec v Trstu, 10 K; Julij, Milan in Milena Mazeile ter Mila in Dragica Vajevečevi v Gradacu, 20 K 18 vin.; prireditev otroškega vrtca v Sv. Križu pri Trstu, 550 K; prireditev šolske mladine na ljudski šoli istotam, 400 K; učiteljski zbor ljudske šole v Rojanu, 10 K; Pavla Bergantova, šolska voditeljica v Špitaliču, 14 K 70 v.; šolska mladina pri Sv. Lenartu pri VelikiNedelji, 5 K 66 vin.; Fr. Matejčič, c. kr.deželni šolski nadzornik v Trstn, 10 K; Ema Čampova, c. kr. učiteljica v Trstu, 10 K; skupaj 1068 K 92 vin. V zadnji štev. izkazanih 236,962 K 78 v. Danes izkazanih 1.068 » 92 » Dostej nabranih 238.031 K 70 v. V. VOJNO POSOJILO. Po posredovanju učiteljstva se je podpisalo V. vojnega posojila v mariborskem šolskem okraju 2,326.050 K, v slov. bistriškem 2,068.600 K in v šentlenartskem okraju 528.500 K; skupaj 4,923.150 K. V zadnji štev. izkazanih 609.107 K Danes izkazanih 4,923.150 » Skupaj V. vojno posojHo 5,532.257 K SREDNJE ŠOLE. Dr. Stanislav Benk, c. kr. ravnatelj v Idriji, 25 K; učiteljski zbor c. kr. višje realke v Idriji, 22 K 84 vin.; Maks Pleterščnik, c. kr. profesor v p. v Ljubljani, 20 K; dr. Gregor Pečjak, gimnazijski profesor v Ljubljani, 20 K; Tomo Zupan, 20 K; c. kr. višja realka v Gorici, 64 K; učno osobje c. kr. učiteljišča v Ljubljani, 13 K 79 vin.; dr. Franc Perne, c. kr. gimnazijski profesor v Ljubljani, 10 K; Janko Mlakar, profesor v Ljubljani, 2 K; skupaj 197 K 63 vin. Doslej izkazanih 46.152 K 33 v. Danes izkazanih 197 » 63 » Skupaj 46.349 K 96 v. DENARNI USPEH DELA SLOVENSKE- GA UČITELjSTVA V DOBI VOJNE DO DANES. Glasom izkazov v »Učit. Tovarišu«: Za »Rdeči križ« itd. III. vojno posojilo IV. vojno posojilo V. vojno posojilo Srednje šole Končna vsota 238.031 K 70 v. 278.848 » 69 » 2,759.338 » —» 5,532.257 » — » 46.349 » 96 » 8,854.825 K 35 v.