Poučni tečaj ,,Zveze nar. društev" v Celju. ,Z?eza narodnih društev na Stajerskem in Koroškem" ima prelepo nalogo, da poglablja in širi izobrazbo in da tzgojuje za to delavcev. To svojo nalogo ^Zveza" vrlo rrši; priredila je tekom leta celo vrsto poučnih zboroTanj širom zelene Štajerske, pošiljala je k prireditvam udruženih društev govornike ter sploh skrbela, da se je začelo obmejno skirenstvo živahnejše gibati na kulturnem polju. Od 8.—12. sept. 1.1. je priredila ,Zveza" s sodelovanjem socialnega odseka nZveze slov. štaj. učiteljev in učiteljie" in eksekutive nar. radikalnega dijaštra poučni tečaj, kos ljudskega vseučilišča, ki je vsestransko vrlo uspel. Udeležili so se ga učitelji in učiteljice, visokošolci iz Tseh slo?. pokrajin in mnogo celjskih inteligentov, zlasti so se odlikovale z obilno udeležbo celjske narodne dame, ki so tako dokazale, da jim je za resno narodno delo. Vsak dan je bilo udeležencev 50—60, ki so z velikim zanimanjem poslušali predavanja, se živahno udeleževali debate ter rztrajali od 9. do 12. in od 2. do 5. ali celo 6. ure popoldne. Tečaj ni nudil udeležencem le obilo poučnega, terriTeč z izleti, ogledovanjem raznih gospodarskih naprar se je nudilo poleg pouka tudi razvedrilo. Pričel se je tečaj 8. septembra s predstaro Pesek-Adamičeve igre »Slepa ljubezen", ki smo o nji že obširno poročali. V četrtek 9. septembra dopoldne je otvoril predsednik BZveze nar. društev", tov. nadučitelj P e s e k , vrsto predavanj s pozdravom g. deželnega poslanea dr. Eukovca in vseh udeležencev. Prvi je predaval tor. A. Ogorelec, nadučitelj pri Sr. Barbari v Halosab, o a 1 kohol iimu in abetinenčnem Tprašanju. V svojem nad 2 uri trajajočem temeljitem in izbornem govoru je razlagal, kaj je alkohol, alkoholna pijača, alkoholizem, kdaj vse se pije in zakaj se pije. Slikal je pogubni rpliv alkohola, posebno pa alkobolizma (rednega nezmernega užiranja alkoholnih pijač) na telo in dušo pijanca in tudi na njegove potomce. Bazmotrival je vprašanje abstineuce s socialnega in narodnega stališča ter koncem govora predlagal, da se ustanovi društvo abstinentor. V debato so posegli: Pesek, P r e koršek, Uratnik, Satler, Vadnal, Oset in Knaflič. — K društvu abstinentov se je na to prijavilo 15 članov in članic ter se je izvolil sledeči pripravljalni odbor: predsednik in tajnik A. 0 g o r e 1 e c, njegov namestnik J. U r e k in poročevalec za časopise F. U r a t n i k. Drugi je predaval to?. B. K n a f 1 i č , nadučitelj t Gorici pri Mozirju, o u s t a n o vitvi in poslovanju n a r o d n i li k n j i ž n i c. V svojem izvrstnem in zanimirem govoru je pokazal na postanek in [razroj kulture sploh in raznih špecialnih kultur ter dokazal, da je podlaga napredku in razvoju vsake kulture knjiga, književnost. Prešel je potem na naše slovenske razmere ter dokazoral, da so naša književnost sploh in posebe še naše k n j i ž n i o e odločilnega pomena za naš obstoj in razvoj. Predavatelj je v STOjem poročilu dokazoral, da narod z bogato književnostjo ne vtone nikdar v tuji individualnosti, četudi ga obdajajo od Tseh strani silnejši narodi, in da je dolžnost vseb stanor, da slovensko književnost podpirajo, širijo in pospešujejo. Da se narodova kultura povzdigne na Tišjo stopnjo, je neobhodno potrebno, da se sedanje šolske knjižnice razširijo in pretrorijo v j a y n e k n j i ž n i c e , kar se ujema z določbami ukaza c. kr. dež. šol. sveta iz 1. 1873., ki obsega določbe šolskih knjižnic. Te [knjižnice imajo stalno prihodnost, knjižnice pa, ki se ustanavljajo na podlagi društer, ne morejo imeli stalne prihodnosti, ker so izpostarljene prepirom, ki prejalislej r društvib nastajajo. Vsaka javna knjiinica mora biti nad strankami; zakaj ona je namenjena izobrazbi vseh slojer naroda brez razločka struj t njihovem mišljenju. S knjigo t srce, a 8 srcem k narodu 8Tojemu! Tor. nadučitelj je tudi naredel celo vrsto prezanimiTih spominov in praktičnih izkušenj iz lastnega knjižniskega delovanja, za katere smo mu bili poslušalci hvaležni. Eer se predavanje tov. Knafliča tiče š o 1 8 k i h knjižnic, kako se naj te razširijo t javne ljudske knjižnice, prosimo, naj priobfii stoj referat v celoti v BUčit. Tov." ali MPopotniku". V debato, ki se je precej raztegnila so posegli: Prekoršek. Uratrik, Ogorelee, Pesek, Vadnal, Lešničar in dr. L i p o 1 d. Vsi so zastopali splošno načelo, da morajo služiti naše knjižnice kot važno izobraževalno sredstvo le praktičnemu izobražeTalnemu delu; zato je treba, da se oprostijo nadležnega knjižnega balasta in da se naročujejo le najboljše in najprimernejše knjige, — Priporoča se ustanavljanje šolskih Ijudskih knjižnic, a velike ražnosti za naše razroere so tudi male, premakljive knjižnice osobito tam, kjer vrše probujevalno delo. Bazvoj našega društvenega žirljenja itak kaže, da se gibljemo proti knjižnicam kot izobraževalnim društvom in bo treba torej temu vprašanju posvečati tso pozornost. Samoobsebi umerno pa je, da obstoji lahko v vsakem kraju po več knjižnic. Priporoča se brezplačno izposojevanje knjig. Popoldan istega dne je predaval dr. Lipold o Sokolstvu in izvajal te-le misli: TJvideva se vedno bolj nujna potreba prosvetnega dela, večje intenziTnosti t naših društvih in trdne organizacije napredne mladine. Marsikje dobi največ zaslombe to delo v sokolskih društvih. Poglobimo se v sokolsko idejo in širimo pravo umevanje sokolstva. Sokolstvo nas uči nositi glavo pokonci, četudi nas je malo, bomo organizirani silni. Krepimo svoje mišice in STOJega duha, neupogljiv naj bo naš tilnik in neupogliva naša volja. — Zdrav dub bo t zdravem telesu siloejši, in fizičnim silam naj 8e pridruii silna duia. Brez teloradbe si ne moremo misliti Sokola, telovadba pa ni še sama sebi namen. Sokol hoče rzgojerati neupogljive značaje, ki ne omahujejo in so vztrajni. Odkritosrčnost je doma v sokolskih Trstab, bodimo v medsebojnem presojanju strarni pravični in nikdar [zakriviti, nesporazumljenje je mnogokrat rzrok nepotrebnim razprtijam. Eer nas je malo, moramo mi duševno in s krepkostjo svoje rolje in svojih značajeT nadkriljevati številnejše nasprotnike. Nadalje govori referent o svobodi, enakosti in bratstvu, za katerim stremi Sokolstvo, o Tyršu in Ftlgnerju, praškem Sokolu in razvoju Sokolstra pri nas. Elerikalni telovadei bočejo biti Sokoli, prerzeli so nekaj zunajnosti Sokolov, gre jim za efekt, nimajo pa idej in podlage, in telovadba brez vodilne ideje je ko stroj brez Btrojnikov. Njim gre le za mladino; četudi se nimamo bati njih plitvih organizacij, je vendar naša dolžnost, da pridobivamo vedno, zato Tzgajajmo svojo mladino in ne pustimo je zavesti klerikalcem r nizki fanatizem. H koneu govori referent še o tehnični strani ustanavljanja sokolskih društev. Tudi po tem skrbno sestavljenem, izbornem referatu se je razvil poučen razgovor. P e sek in Ogorelec sta zastopala stališče, naj se ustanove sokolska društva tudi po vaseh, kjer 80 le količkaj dani pogoji; res je, da se ne bodo mogla pospeti na višino sokolskih. društev po mestih in trgih, a opravljala bodo neprecenljivo narodno in napredno organizatorično delo. Prekoršek in Lešn i 6 a r sta poudarjala posebno idejno stran sokolstva, ki se pri nas ponekod premalo goji. V a d n a 1 govori o ustanovitvi sokolskih telovadnih odsekov in tov. P e s e k predlaga, naj se napravi štajersko sokolsko župo, da priredi vaditeljski tečaj za učiteljstvo in dijaštvo. Sprejeto. Zadnji je predaval urednik L e š n i 6 a r o časnikarstvu in časnikih. Eazpravljal je 1. o zgodovini in razvoju časnikarstva, 2. o razmerju med časnikarstyom in javnim mnenjem, 3. o vrednosti časopisja za splošno izobrazbo, 4. o pomenu in vrednosti časnikarstva sploh in 5. o časopisju kot merilu za kulturno stopnjo narodov. — Velezanimivo predavanje je želo veliko pritrjevanje. Po tem predavanju so šli udeleženci tečaja v BZvezno tiskarno", kjersojim natan&no razkazali in razložili njeno delovanje. Eer se je baš tiskal BNar. Dnevnik", je dobil vsak udeleženec po en ,,svež" izvod. Ogledali so si tečajniki in tečajnice tudi BZvezno" knjigoveznico, kjer so baš vezali tednike in razrednice in delali šolske zvezke ter druga dela. Iz BZvezne tiskarne" so šli udeleženci tečaja v Gabrja pri Celju v Sokolski dom, kjer ao si ogledali veliko, krasno urejeno telovadnico in zadružne kleti nJužnoštajerske vinarske za- druge". Z?ečer je bil v Sokolskem domu prijateljski sestanek, ki se ga je udeležilo obilo občinstvo iz Celja in Gaberja. Ustanovila se je ta večer tudi podružnica Družbe Girila in Metoda za Gaberje. Predsednik pripravljaloega odbora podružnice Smertn i k, je v otvoritrenem govoru pozdravil vse, posebno pa udeležnike tečaja, ki bodo kumovali ustanovitvi prepotrebne podružnice. Na to je potovalni učitelj Družbe 0. in M. P r e k o r š e k v poljudnih, vznesenih besedab govoril o pomenu in namenu Družbe C. in M. in njenih podružnic, posebno pa še snujoče se podružnice za Gabrje, ki naj bo predstraža Celja, ter je navduševal za intenzivno delovanje za družbo, ki ne obstoji le v pobiraDJu denaruih prispevkoT, temveč in sicer v prvi vrsti t tem, da se širi in ukorenini narodna zavednost in izobrazba med najširše sloje naioda, zakaj le zavedno in izobraženo ljudstvo bo čislalo svoj materin jezik in rodno grudo ter ju branilo zoper tuje navale. — GoTor g. Prekoršeka je izzval veliko pritrjevanje in navdušenje. Ustanovitev podružnice Družbe C. in M. za Gaberje je velikega narodnega pomena ne le za okolico, temveč tudi za mesto Celje. — Naj ta podružnica, katere ustanovitvi so kumovali udeleženci tečaja nZveze uar. društev", raste, se razcvita in razvija! S prvim dnevom poučnega tefiaja so bili nad vse zadovoljni udeleženci in prireditelji, saj se je pa tudi oprarilo lep kos narodno kulturnega in narodno obrambnega dela!  (Dalje.)