4 Svet ptic
Planinski orel (Aquila chrysaetos)
Par v gnezdu pod Poreznom je v letu 2014 
uspešno vzredil kar dva mladiča [Božič , M. 
(2015): Lovec 98 (3): 133-136].
foto: Aleš Jagodnik
Biserna grlica (Spilopelia chinensis)
Prvi podatek za Slovenijo – en osebek te 
tujerodne vrste iz Azije je bil aprila in 
maja 2014 večkrat opazovan v Godoviču 
[Komisija za redkosti – vir podatka: Peter 
Grošelj]. 
izvirni foto: Peter Grošelj
Veliki žagar (Mergus merganser)
Verjetna nova gnezditvena lokaliteta 
pri nas. V gnezditvenem obdobju marca 
2014 se je par kar dva meseca zadrževal ob 
Tržiški Bistrici pri vasi Pristava pri Tržiču 
[Blažič , B. (2014): Acrocephalus 35 (162/163): 
172].
foto: Bojan Bratož
Mala tukalica (Porzana parva)
Skupina kar devetih ptic, med katerimi 
so bili mladi osebki in samice, se je 
avgusta 2014 zadrževala v Ormoških 
lagunah [Denac , M. (2014): Acrocephalus 35 
(162/163): 173].
foto: Vlado Jehart
Ploskokljuni liskonožec 
(Phalaropus fulicarius)
Šesti podatek za Slovenijo – en osebek 
opazovan maja 2015 na zadrževalniku 
Medvedce, kar je prvi spomladanski 
podatek [Komisija za redkosti – vir 
podatka: Matej Gamser].
foto: Mark Zekhuis / Saxifraga
Kraljevi orel (Aquila heliaca)
Sedmi podatek za Slovenijo – drugoletni 
osebek, opremljen s satelitskim 
oddajnikom, je junija in julija 2015 
dvakrat obiskal Slovenijo [Komisija 
za redkosti – vir podatka: www.
satellitetracking.eu].
foto: Mark Zekhuis / Saxifraga
Rjava komatna tekica 
(Glareola pratincola)
V maju 2014 je bila ta pri nas redka vrsta 
že drugič opazovana v Škocjanskem 
zatoku [Blažič , B. (2014): Acrocephalus 35 
(162/163): 173].
foto: Tina Petras
Naslov za sporočanje opazovanj redkih vrst: Jurij Hanžel, Komisija za redkosti, 
DOPPS, Tržaška 2, SI-1000 Ljubljana, e-mail: jurij.hanzel@gmail.com
Obrazec za opis opazovanj redkih vrst:
http://www.ptice.si/images/stories/slike_novice/2010/obrazec_si.doc
Naslov za kopije objavljenih prispevkov:
Al Vrezec, Prirodoslovni muzej Slovenije, Prešernova 20, p. p. 290, SI-1001 Ljubljana, 
e-mail: al.vrezec@pms-lj.si
Bela štorklja (Ciconia ciconia)
V Dragatušu so maja 2015 poginili vsi 
štirje mladiči v gnezdu, domnevno zaradi 
zastrupitve, ni pa izključen tudi vpliv 
majskega deževja in nižjih temperatur 
[Rajšek , B. (2015): Delo 57 (121): 12].
foto: Igor Brajnik
Kaspijska čigra (Hydroprogne caspia)
Čeprav najdb obročkanih ptic pri nas 
sicer ni, je analiza najdb obročkanih 
gnezdilk s Švedske pokazala, da se 
jeseni te ptice v največjem številu selijo 
prek Slovenije oziroma njene okolice. 
To so pokazale zlasti najdbe iz severne 
Italije [ShioMi , k. s sod. (2015): Ringing & 
Migration 30 (1): 22-36].
foto: Dejan Bordjan
Rožnatokljuna žvižgavka 
(Netta peposaca)
Prvi podatek za Slovenijo – par te 
tujerodne vrste iz Južne Amerike je 
bil julija 2015 opazovan blizu Domžal 
[Komisija za redkosti – vir podatka: Dejan 
Bordjan]. 
izvirni foto: Dejan Bordjan
PTICE NAŠIH KRAJEV
// Al Vrezec, Jurij Hanžel

//letnik 21, številka 03, oktober 2015 5
Veliki skovik (Otus scops)
Populacija na avstrijskem Koroškem je kar 
40 kilometrov oddaljena od roba areala vrste 
v Sloveniji, ki je koroški populaciji tudi 
najbliže [Malle , G. & PRo BSt , R. (2015): Die 
Zwergohreule (Otus scops) in Österreich. – 
Verlag des Naturwissenschaftlichen Vereins 
für Kärnten, 65. Sonderheft, Klagenfurt, 
Wörthersee].
foto: Tina Petras
Kratkoprsti škrjanček 
(Calandrella brachydactyla)
Trinajsti podatek za Slovenijo – dva 
gnezditveno razpoložena pojoča samca 
sta bila med majem in avgustom 2015 
večkrat opazovana blizu Ajdovščine 
[Komisija za redkosti – vir podatka: Jernej 
Figelj].
izvirni foto: Luka Poljanec
Rdečeglavi kraljiček (Regulus ignicapilla)
V gorskih smrekovih gozdovih 
Triglavskega narodnega parka so 
rdečeglavi kraljički najpogostejše 
ptice, saj glede na štetja v letu 2014 tod 
dosegajo izjemno visoke gostote prek 
35 parov / km² [Mihelič , t. (2015): Acta 
triglavensia 3: 126-139].
foto: Matej Kovačič
Breguljka (Riparia riparia)
Sodeč po podatkih o obročkanih pticah 
leži Slovenija na skrajnem zahodnem 
robu selitvene poti na Finskem gnezdečih 
breguljk, kmečkih in mestnih lastovk 
[ValkaMa , j . s sod. (2014): The Finnish 
Bird Ringing Atlas. Vol II. – Finnish 
Museum of Natural History, Ministry of 
Environment, Helsinki].
foto: Gregor Bernard
Črnoglavi muhar (Ficedula hypoleuca)
Slovenijo oplazi vzhodni rob selitvene 
poti finskih črnoglavih muharjev, ki se 
sicer selijo po zahodni poti [ValkaMa , 
j. s sod. (2014): The Finnish Bird Ringing 
Atlas. Vol II. – Finnish Museum of Natural 
History, Ministry of Environment, 
Helsinki].
foto: Dejan Bordjan
Pegam (Bombycilla garrulus)
Čeprav pegami k nam ne pridejo vsako 
leto, pa Slovenija leži, kot kaže, sredi 
območja južnih prezimovališč, na kar 
nakazujejo podatki o najdbah obročkanih 
ptic s Finske [ValkaMa , J. s sod. (2014): 
The Finnish Bird Ringing Atlas. Vol II. - 
Finnish Museum of Natural History, 
Ministry of Environment, Helsinki].
foto: Darinka Mladenovič
Rdeča lastovka (Cecropis daurica)
Kar trije osebki so se maja 2013 zadrževali 
v glinokopih pri Pragerskem, kar je eno 
redkih opazovanj te vrste v SV Sloveniji 
[BoRDjan , D. (2014): Acrocephalus 35 
(160/161): 96].
foto: Dejan Bordjan
Siva pevka (Prunella modularis)
Čez Slovenijo poteka selitvena pot sivih 
pevk s Finske, ki sega do Španije, pri 
nas pa nekatere ptice celo prezimijo 
[ValkaMa , j. s sod (2014): The Finnish Bird 
Ringing Atlas. Vol II. – Finnish Museum of 
Natural History, Ministry of Environment, 
Helsinki].
foto: Ivan Petrič
Bičja trstnica (Acrocephalus schoenobaenus)
Osrednji del selitvene poti finskih 
bičjih trstnic in vrtnih penic poteka 
prek Slovenije in se nato nadaljuje prek 
Apeninskega polotoka v Afriko [ValkaMa , 
j. s sod. (2014): The Finnish Bird Ringing 
Atlas. Vol II. – Finnish Museum of Natural 
History, Ministry of Environment, 
Helsinki].
foto: Dejan Bordjan
Triprsti detel (Picoides tridactylus)
Gospodarjenje z gozdom ima na vrsto 
odločilen pomen, kar se je leta 2014 
izkazalo na primeru gorskih smrekovih 
gozdov v Triglavskem narodnem parku, 
kjer je bil detel zabeležen predvsem 
v negospodarjenih gozdovih in 
gospodarskih gozdovih z visoko lesno 
zalogo prek 700 m∂ / ha [Mihelič , t . (2015): 
Acta triglavensia 3: 126-139].
foto: Dirk Hilbers / Saxifraga
Podhujka (Caprimulgus europaeus)
V devetih letih junijskih in julijskih popisov 
med letoma 1995 in 2009 v okolici Brja pri 
Komnu so bili podhujka, bela pastirica, 
kobilar, lišček in plotni strnad opazovani 
v vseh letih, medtem ko so bili lesna sova, 
planinski hudournik, mali detel opazovani 
le po enkrat [Stu MPne R. A. s sod. (2015): Acta 
entomologica slovenica 23 (1): 5-20].
foto: Miha Krofel
Velika sinica (Parus major)
Ptice v okolici nekdanje talilnice svinca 
Žerjav pri Črni na Koroškem so zaradi zelo 
onesnažene prsti močno izpostavljene 
kopičenju težkih kovin v telesu, saj so 
v perju mladičev med letoma 2011 in 
2014 odkrili povečane koncentracije 
svinca, kadmija in živega srebra [ a l Saye Gh 
Petko Všek , S. s sod. (2015): Science of the Total 
Environment 532: 404-414].
foto: Borut Rubinić