Loto IV., štev. 173 V LJubljani, četrtek dne 23. julija 1921 lg»af« »> « zhrtral. gtane »»»acrno 12-50 Din M tew™«"» Via'— , neobvezno ^m! po tarif«, • Uredništvo: MHošiaov* oosta št l«/t Telefon «,72. PosGtneina stav. itane 1-50 Oin Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Upravništvo: LJabilana, Prešernoov al. št bi. JVeleL »t 98' Podružnic*« Maribor. Barvarska al.t. Tet št 22. Celje, Aiekssnorm e. Radon pri pošta. čekov zavoda štev. 11.841 Ljubljana, 25. julija. Dd? iS. marca izvoljena narodna ffeupSSina je danes končala prvo obdobje svojega dela. ter se je odgodila do 20. septembra. Bilanca skupščinsko in vladlnega dela v teb raosecih ni razveseljiva. Tik pred sestankom parlamenta so radikali sklonili s separatističnim blokom, podplsavši takozvani .Markov protokol*, politično kupčijo, ki jim je omogočila izpeljavo brezobzirne intrige, katere cilj je bil, s pomočjo federalistično abstinence in opo-licije etablirati samoradikalski režim. Prvi tedni skupščinskega delovanja so obeleženi po ljutih verifika oljskih bojih. S koncesijami na račun na.cijon.il-nih in državnih interesov so takrat radikali sestavili relativno skupščinsko večino, sestoječo iz radikalske stranke, makedonskih Turkov in Nemcev ln izvrsujočo svoje prve nasilnosti i abstinenco in pomočjo slovenskih klerikalcev, šele 2*i. maja se jc mogla skupščina konstituirati — polnih 40 dni po njenem prvem sestanku. Najbolj ka-rakterizira odnosaje v novi skupščini dejstvo, da je eclokupna opozicija, odklonila vsako zastopstvo v vodstvu parlamenta. Celo predsedni-štvo in vsi tajniki so radikali. To stališče opozicije je razumljivo. Ali je pa tudi previdno, o tem je morda že marsikdo premišljal, ko so se šteli pri raznih glasovanjih glasovi in se je opeto-vano pokazalo navskrižje med službenimi in privatnimi ugotovitvami. Tudi v vseh skupščinskih odborih imajo radikali vse funkcije v rokah. Dne 2. junija je vlada otvorila dobo zakonodajnega dela s posebno deklaracijo, ki je nanizala celo vrsto zakon-kih projektov kot nujnih, kateri da se morajo rešiti še v tekočem zasedanju. Nič manj nego 20 deloma obširnih, deloma zelo važnih zakonov je vladina deklaracija postavila na dnevni Ted. Kmalu se je pokazalo, da so bile to po veliki večini le prazne besede. Vlada je govorila o projektih, o katerih deloma še m imela niti ene črke na papirju, kar pa je bilo pripravljenega, je bila dedščina iz koalicijske dobe. Zato ni čudno, da je skoraj ves program ostal neizvršen. Mesto rednega proračuna (ki je bil žo lani pod Ku-manudijem pripravljen), se je pričelo jrospodarstvo dvanajstin in naknadnih | iailljardnlh kreditov. Mnogo obetajoči pričetki normalnega državnega, gospodarstva so bili naenkrat v razvalinah. Mesto zakona o izenačenju davkov -mo dobili linearno povišanje davčnih bremen s takozvanimi Izrednimi dokla-dami, ki ustvarjajo ti j ve neenakosti in nove krivice. Obetani zakoii o gradnji cest se je spremeni? v kuluk in mesto naznanjenih načrtov v varstvo kmeta in agrarne produkcije je prišel na brzo roko skrpucani zakon o odškodninah proti ujmam, ki ustvarjajo v bistvu le nekak dispozicijski fond ter problematičen paragraf o prepovedi sodne ekse-kucije na mala kmečka posestva, ki je " dolgoletni praksi v Srbiji izkazal že vojo narodno - gospodarsko škodljivost. Tako ostajata kot resna, pozitivna uspeha poletne skupščinske sezije e zakona o ustrojstvu vojske in službena pragmat-ika. Prvi je izdelan v »utajili letih in ga je radikalska vlada našla na mizi. Drugi je stal meseca decembra lanskega leta pred uzakonje-njem in sedanja vlada ima le žalostno zaslngo, da ga je. poslabšala in iz ujetja izfalzificirala ravno največje dobrino moderne službene pragmatike. Naznanjeni zakoni o invalidih, o ureditvi centralne uprave, o štanipi, o društveni in zborovalni svobodi, o upravi in amoupravi mest niso niti v stadiju projektov, glede katerih bi se bila vlada na. čistem. Speoijalni zakoni, ki so v zvezi s službeno pragmatiko, stojijo >o daleč v raznih odsekih in so zaan-krat. odgodeni na jesen. Tako izgleda i' bombastičnih besedah naznanjeni program po poteku dobe. za katero je Ml postavljen! Vlada, in njena večina ne gredo na zaslužene počitnice. Demokratska stranka zavzema rariamentu stališče najstrožje opozicije, V borbi proti re.-kcijonamemu_ plemenskemu režimu je visoko dvigala ustavo jugoslovenske demokracije. V tej borbi je bila vedno pozitivna. Ni odrekala svojega smotrenega sodelovanja nikjer, kjer so to zahtevali narodni in državni interesi. S treznimi in premišljenimi predlogi je skušala izboljšati v razpravi se nahajajoče zakone in reči smemo, da je n. pr. delo demokratov, kar je v službeni pragma-ti-M dobrega. Demokratski poslanci so se v vseh zakonodajnih vprašanjih pokazali resne in vešče delavce terse !wš njihovi predlogi naravnost sijajno odlikujejo od primitivnih koncepel; vladinih poslancev in od demagoških Prenapetosti takozvane federalistične Po odffodifvi skupščine VTIS VČERAJŠNJIH SKLEPOV SKUPŠČINE. PRED REKONSTRUKCIJO VLADE? Beograd, 25. julija, d. Včeraj ves tidn in tudi še danes dopoldne so se vršilo med radikalskimi voditelji razprave glede izročitve Radiča sodišču. PaČii1 je še včeraj dopoldne obetal klerikalcem, da z izročitvijo Radiča najbrž ne bo nič in sroje verolomno postopanje na včerajšnji seji so klerikalci napram ostali opoziciji upravičevali baš z argiunentom. da jim je obljubljena zaščita Radiča in njihovih zaradi tiskovnih svinjarij preganjanih posli.i-eev. Kaj je povzročilo končni preokret pri vladi, še ni popolnoma dognano. Beležimo govorico, da je mešetarjenje vlade z Radičevem veleizdajstvom izzvalo prav ostro reakcijo na najvišjem mestu in da se je tekom včerajšnjega in današnjega dne vršila, živahna izmenjava telegramov mod Bledem in Beogradom. Sedaj vse z napetostjo pričakuje razvoja nadaljnjih dogodkov. Po predpisu zakona bi moral biti Radič v trenotku. ko je njegova imuniteta dvignjena, vadi obdolžitve vele-izdaje takoj aretiran. Pričakovati je torej v najbližjih urah aretacije voditeljev HRSS — ako se morda s kakšnim trikom ne najde kakšen drug izhod. Javnost prav malo veruje v odločnost vlade in je po večini prepričana, da se za kulisami še vedno pletejo na današnji skupščinski -nji so vzbudila v Beogradu veliko pozornost. In čira burnejše so sc radikalci branili proti njegovim očitkom, tem bolj se je vi-lelo, kako globoko se čutijo prizadete. Parlamentarne počitnice bodo trajale do 20. septembra V PoogTadu nastaja mrtva politična sezona. Finančni minister jo včeraj predložil proračun za tekočo finančno leto 1928/24. Sedu-njo dvanajst-Ine potefiojo s 30. septembrom. 7. ozirom na pozni sostanok parlamenta je seveda izključeno, da bi bil proračun do 1. oktobra sprejet in se bo tudi jeseni Se gospodarilo z dvanajstin«,mi. To je zlasti važno glede novih uradniških plač, ki pred odobritvijo proračuna 110 morejo biti uveljavljene. Uradniki dobijo tudi s 1. oktobrom le pravico brez novca. Popoldne se je radikalski klub za slovo še rnzračunaval 7. nekaterimi ministri ter so padale zlasti ostre besede proti ministrom Ninčiiu. VujiCiču I11 Markoviču. Klub jo sprejel demisijsko ponudbo notranjega ministra VujlŠida. kateremu se je zlasti očitalo, da. je ia-vozil na Hrvatskem. Vujičie ]>a kabineta, ne zapusti, temveč prevzame najbrž kak drug resort Zatrjuje se. da bo Pašic izvedel rekonstrukcijo kabineta še tekom tega tedna pred svojim o4- kupeije. Izvajanja poslanca Wild*rja 1 hodom ns Francosko. Radič izročen sodišču ZASEDANJE SKUPŠČINE ODGODENO DO 20. SEPTEMBRA. ZAKON O ZAVAROVANJU PROTI TOČI SPREJET. Beograd, 25. julija, r. Na današnji seji narodno skupščine se je nadaljevala razprava zakona o zavarovanju proti toči. Posl. Moskovljevič (zemlj.) je zahteval obvezno zavarovanje, sicer bodo zemljoradniki glasovali proti. Posl. Miloš Rado-savljevič (dem.) jc naglašal- da bodo demokrati glasovali proti zakonu- ako se ne prodela po zakonskem načrtu bivšega ministra Puelja. Tudi on je za obvezno zavarovanje proti toči. Posl. Agafco-novič (dem.) Je kritiziral, da vlada za obvezno osiguranje nima kredita. Zahteva, da se vpoštevajo predlogi demokratov, sicer bodo glasovali v specialni debati proti. Posl. Sretenovič (dem.) je zahteval, naj se zakon vrne odbora in popra-Minister Trifkovič je branil zakon, pri čemur je prišlo do burnih spopadov posl. Moskovljevičem. Pri razpravi o prehodnih odredbah- je prišlo do viharnih konfliktov med demokrati in Markom (Jjuričičem. Pri glasovanju je bilo oddanih 160 glasov, in sicer 107 za- ii9 pa, proti. Proti #0 glasovali demokrati in zemljoradniki. Poročilo imunitetnega odbora. Nato jo zbornica prešla na razpravo o poročilu imunitetnega odbora- ki predlaga izročitev nekaterih poslancev med njimi posl. Radiča in tov. ter posl. Suš-nika, Pušenjaka in Zebota sodiščem. Po-slanoc Sušnik je prečital v imenu klerikalnega in muslimanskega kluba izjavo, v kateri pravi: Vsa inkriminirana dela, zaradi katerih se zahteva izročitev narodnih poslancev avtonomističnega, odnosno federalističnega mišljenja, so političnega značaja in v zvozi z njihovim političnim delom. Minister je zahteval izročitev že pred meseci, toda vlada ni hotela »klicati imunitetnega, odbora. Šele ko ,|e bil objavljen zagrebški protokol, je vlada v naglici sklicala imunitetni odbor, ki je sklenil izročitev Stepaua Radiča in njegovih drugov nodniji. Jasno se vidi, da je ta cela stvar le političnega značaja. Smo proti izročitvi narodnih poslancev Stepa-na Radiča in drugov kakor tudi poslanca Pušenjaka, Sušnika in drugov ter v imenu najostrejšega protesta zapuščamo dvorano. Klerikalci so nato zapustili dvorano, radikali pa so jih pozdravljali: Zdravo! Na svidenje! Posl. Wilder je v imenu demokratov izjavil, da smatra predloge imunitetnega odbora sicer za utemeljene, razkrinkal pa je z žgočo ironijo postopanje radikalov, ki so sklepali s politiki, katere smatrajo za veleizdajnilte, politične kravje kupčije, ko pa so se te kupčije razdrle in je Radič objavil famozni Markov protokol, so naenkrat v skrbeh za dobrobit države, Ugotovil je nadalje, da Je ravno Baldwhtov! predlogi, prvi korak za ureditev spora IZMENJAVA MISIJ MED FRANCIJO IN BELGIJO. London, 25. tulila, s. Pri banketu na j rancii za Francijo 7 n .-I večjo dobroto' čast londonskih trgovccv m bankirjev nostjo In zadostiti \ dovoljni meri trsi. je Izlavll Baldvvln, da jc »tajila Angli-ls zaveznikom take pronulbe, ki ztiačilo prve korake za ureditev vsoh visečih vprašani, Baldvvhi upa. da morajo uspeti in meni. da hi bili »e davno uspeli, če N prevzeli zadevo trgovski krogi. «Daily Mali- le mnenja. da bodo pogajanja med An (tlijo hi zavezniki trajala dolgo. Poincare le \ svojem zadnjem zadnlctn govoru dokazal, da hoče Francija vztrajati na svojih mvtodah za dosego reparacij ln s« nc meni za to. kaj pravi Anglija k temu. Ker pa Anglija noče preloma s Franciio, ji nc pieostn coskim /alitevatn. Pari'/., 25. julij a. j. Včeraj le. Iranec skl poslanik oblasnil bddlski vladi st." lišče Francije glede angleškega odgovo ra. Dane* k obiskal Mgiiski poslanik Poincarcja in mu obrazložil stališče Bc gije. Domnev.1 se, da sc boMa Franci-' in Anglija o skunnem nastopu ustmenr. posvetovali. NEMŠKI PROTEST PROTI NO^M REPRESALIJAM. Berlin. 25. iulija. s. Nemfka vlada • protestirala v Pari7.lt in Bruslju prt' .a drugega kot pustiti Francijo brez pre-1 novi odredbi poreiuskc komisije, v kato tekanja, da ravna po svoje. I ri <0 ndrela. da bo Francija zahteval London. iS. juliia. j. Angleška vlada | pri vsakem novem činu pasivne rez-ugotavlja po Reutcria. da ie vsak čusl-tenco odgovoi oil posannwnikm. pripravljena obravnava«) vprašanje ga-' ——- " opozicije. Za demokrate je prošla skupščinska sezija častna doba. Sedaj se pripravimo na jesen. Kolo političnih dogodkov sc suče in v septembru bomo stali najbrž pred novo situacijo radikalska politik« omogočila Rartičnve podvige. Današnji r*iim jo voda na separatistične mline. (Burno odobravanje pri demokratih). Med Wildorjevim govorom jo prišlo opetovano do ostrih prere kanj mod demokrati in radikali. Posl. Wilderju skn.šal ugovarjati minister UTinnovIč, ki je meti drugim trdil, da p oVlmwa In vefiera Je wči-na posl*ne«v zapustila Tieotrrad. RADIČ NE BO ARETIRAN? Zagreb, 25. julija, n. Današnji »Hrvat, javlja, da so radikali sklenili, naj se Radiča ne aretira, temveč naj se najde modne, po katerem bi mu bilo mogoče se braniti v svobodi. Kakor vaš dopisnik doznava, je bilo državno pravduištvo sicer obveščeno, da je parlament odobril izročitev Radiča, ni pa dosedaj izdalo nobenega naloga za njegovo aretacijo. Zdi se- da tak nalog ne bo i*dan. BUDŽET ZA 1923/24. Beograd, 25. julija, p. Včeraj je fin«n» Eni minister predložil narodni skupščini načrt državnega proračun« •/* leto 1923/24. FINANČNI ODBOR. Beograd, 25. julija, r. Finančni odbor je odgodil svoja posvetovanja do 25. avgusta, ko bo razpravljal v zakonskem predlogu budžeta za leto 1923.»24. ter o spremembah in dopolnitvah trošarin« skega zakona. Za oktober bodo skup« ščini predložene budžetske dvanajstine. NINČIČ ODPOTUJE DANES V SINAJO. Beograd, 25. .julija, p. Jutri odpotuje zunanji minister dr. Ninčič v Sinajo. K^t prve zadeve, ki se bodo pretresale v Si-naji. pridejo na vrsto sledeča, vprašanja: 1.) Splošen položaj v Evropi. 2.) Odno. šaji Malo antante napram Bolgarski in Madžarski. 3.) Odnošaji Male antente napram Poljski in Urški. MANKO GAGUARDI V BEO. GRADU. Beograd, 25. julija, p. Danes zjutraj jc dospel z brzovlakom v Beograd dr. Manko Gagliardi ter se nastanil v ho« telu Pctrograd. Manko Gagliardi sc je javil v upravi mesta Beograd ter trdi. Ha ic prišel 00 privatnih poslih. Demokratska zveze na Bolgarskem Soiijs, 35. julija. J. Po dolgotrajnih pogajanjih za doneito sporazuma med strankami bloka in narodne sloge, ki so »e vršili pod predsedstvom Cankova. »e je ustanovila nova stranka «Dcmo< kratska zveza«, ki je sprejela 7.a svoj program vladno izjavo Cankova . — Vsled tc fuziie se ie zmanjšalo število strank v Bolgariji od osem na pet: dc« mokratfsko rvtzn, narodno « liberalno, socialdemokratsko, komunistično stran« ko In agrarsko zvezo, Spiionska afera Beograd, 25. julija, p. Danes se ft ve* dan vršilo zasliševanje D.inicr Androlr« čeve. Zislišavanjc vodi šef polici ic g. Lazarcvič-. Audroličcva sc jc obnašala zelo veselo. Posebno sc interesira, kaj pišejo novlne o njej. Ponosna je, da so prinesli nekateri listi njeno sliko. Po« poldne so bili zaslišani ostali soudelc« ženci špijonske afere ter so izpovedali Isto kot v Zagrebu. Vsa zadeva ni tako opasne kot se je prvi hip govorilo. An« droličeva hoče /adnji čas vplesti v afe« ro nove beograjske osebnosti. Beograd, 25. julija, r. »Preporod pri-na?s izjavo svojega direktorja Pavla .I11-rišiča, kl se opravičuje, da so -/a iia*a njegovo odsotnosti iz Beograda prišle v list notočne informaiijc o osoljah, ki naj bi bile upletene v špijonsko afero. Po- , sebno mu je žal, da je bil med njimi tudi imenovan vrii nacionalni boritelj- grof Miroslav Kulmcr. Pomota -»e j<- izvršila pri tolefonskem pogm-orn. ker so jc v istini imenovalo ime nekega ilnigcea Kulmerjs, ki ga .je urednik Istovetil r profom Miroslavom Knlmerjem. FRANCX)SKI GLASOVI O LAUSANNSK1 POGODBI. Pariz, 25. julija, j. Podpis lausannske mirovne pogodbe je vzbudil v Franciji malo pozornosti in se v širših krogih dogodek no smatra posebno važnim. «Figaro» smatra ravnodušnost za obža« lovanja vredno in naglasa, da /.nači uki« njenje privilegijev evropskih držav v izven evropskih vselej prve simptome novega časa. «Echo dc Pariš,- smatra nekatere člene mirovne pogodbe nevar« ne ia bodočnost. Tardieu izjavlja v «F,cho National», da dokazuje potek mirovne konference in podrobnosti mi = rovne pogodbe samo to. da vodijo da« našnji svet ljudje, ki so revnih misli. Značilno za novi položaj je pasivni od« por v Nemčiji, pasivna okupacija Fran« cije, pasivno ncsojlasic Anglije in pasivna svetovna Indolcnca Amerike. PRED NOVIMI VOLITVAMI NA GRŠKEM. Atene, 25. iulfia. s. Oficiolni organ revolucionarnesa komiteja, čeftar ekse-kutlvnl ornan jc današnje ministrstvo, poroča, da Jc komite pripravljen po podpisu lausannske pogodbe razpisati nove volitve. Da prepreči ponoven nauspoli revolucionarne stranke, ic spremenil volilni zakon in volilna okrožja. Rešitev se smatra za nov državni prookret Iti je vzbudila mod prebivalci splošno it«zadovoljstvo. ZBLIŽANJE MED JUGOSLAVIJO IN RUSIJO. Beograd, 25. julija, p. Presbiro prinaša iz Berlina depešo. M govori o predstoječem zbližani« med našo kraljevino in sovjetsko Rusijo. Kot šef jugoslovenske misije, kl odpotuje v tej zadevi v Rusijo, sc imenuje naš odprav--nik m>sk>v v Prani LaMtreieVč. Velikanski vlom v Berlinu 7:a lil milijard dragocenosti ukradenih. Berlin. 2S. juliia. V poslovnih prostorih ilivšCffa dvornega draguljarja Ro-*onlhala )e bil izvršen velikanski vlom. kakršnega ne pomni zgodovina nemško kriminalne policije. Vlomilci s-o .e po lastili dragocenosti v \ rrthiosti prHio 30 mtlrir.rd mark. Lastnik ivrdke ie rar pisal za arclacijo zločinccv nagrado 1t>' milijonov mtrrk, za povrnitev itkTadeiiib dragocenosti pa 1" odstotkom- \Tednosv O storilcih, ki »o bili dobro Informirati o razmerah v trgovtni, nI noix*icga sle du. NOVE MEDNARODNE TELEFONSKE PROGE. („, Beograd, 25. julija, r. Miaistr*v/i poste in telegraia ie izdelalo irrorektno-vlh mednarodnih telefonskih ln telegrat ^kili piog, k! sc imajo še lekom t. 1. po-.tavili. Najvažnejše innl temi progam so: Beograd - Subotica - Budimpešta Praga, Paračln - Niš - Caribrod - Si-fiia - Carigrad, Novi Sad - Novi Beče> Pančevo - Bela Crkva. Beograd - Pa-, račin - Zalcčar. Na vseli teli progah bo, do paralelno s telefonskimi linijami tiuli telegrafske. Materijal xa te nroge pre mc naša država na račun nanikih re-puracij. PRED NO' KOM1TA9KO AKCIJO \ MAKEDONIJI? Budimpešta, 2fi. julija, r. Pene* je do .pel semkaj šef mskedorst,vnjuš?ih ot ganizacij- bolgarski general Protogerov ter je konferiral /. zastopniki probujajo tih se Madžarov ter z bolgarskimi aktiv nimi oficirji- kl so v Budimpešti. OenerV Protogorov je jiorotal Madžarom o ske ji, ki se ima pojaviti v polovici septem ina v Makedoniji. Inozemske borze 25. julija. TRST. Devize: Pariz 135.25—135.75. London 105.40—105.70. Newyork 22.8" tlo 23, Curih 407—410, Praga 68.30 d<> 68.80. Zagreb 24.24.20: valute: avstri.i ske krone 0.033—0.034, dinar 24—24.30 dolar 22.80—22.95, funti 105.20-105.50-CURIH. Berlin 0.0010, Newyork 559.50, London 25.72, Pariz 33, Milan 24.40. Praga 16.65, Budimpešta 0.04, Bn karešta 2.87, Beograd 6. Sofija 5.55 0.0037, Dunaj 0.007875, avstr žig. krone 0.00795. CURIH ob 17. uri: Beograd 5,90 DUNAJ. Beograd 743—747, Budimpc šta 0.12—0.14, Budimpešta 3.15—3.2-Bukarešta 354—356, London 325.000 <1 326.000, Milan 3054—3066, Ncwyork 70935—71185, Pariz 4152—4168. Prag.i 2117—2127. Sofija 678—682. Varšava tl.37—0.39. Curih 12685—12735: valute dolarji 70560—70960. levi 656—66-i. nemške marke 0.105—0.165, funt: 323.200—324.800, fr. franki 4105—413.'-. lire 3030—30.50. dinarji 734—740. pol ske marke 0.45—0.40, leji 363-367. š-carski franki 12570—12650, češke kron 2099—2115. madž. V one 2—2.20. PRAGA. Dunaj .495. Berlin 0.6.' Rim 147. Budimpc1 13. Pariz 197..*!' London 153.75. Ne\vyork 33.40. Curi 600.25, Beograd 35.375. BERLIN. Ni poslovala, LONDON. Beograd 420—440. S"e>-vork 459.50—459.75. Pariz 77.60- 77.7H Milan 105.375—105.75, Praga 133.75 d-154.75, Dunai 320.000—330.000. NEWYORK. Beograd 107. IaiiuIoi 459. Pariz 592.50. Berlin 0.013. Mila. 438, Dunaj 0.145, Budimpešta 0.W. Bu karešts 61.41, Kalila in Ma2a ansanta Zadnje dni se v italijanskem časopis-, '» pojavljajo ostro tendenčnl Klasovi o Mali antanti. Listi scrvlrajo svojim nerazsodnim čliateljem zlobne izmišljotine italijanske politike, da sc Mala antanta "shaja, pred razpadom. Vse to so, kakor rečeno, laži. Odkar fe izginit« Avstro-Ogrska z zemljevida In so mali narodi v Srednji Evropi vsaj deloma uresničili svoje sanje po združitvi v narodnostno kompaktne države, le začela Italija raztezali svojo ekspan zivno politiko interesnih sler na male balkanske države in nilh sosede. Ta politika ie s stališča Italije sicer razumljiva, a mi je ne moremo priznati. Italijani smatrajo za nekaj povsem narav-nega, d« pripravljalo tla svoji ekspanziji na vzhod s tem. da v vsakem oziru oslabijajn države na teritoriju, kateri radi neposredne bližine vzbuja itt podžiga njihove skomine. V tej ekspanziji je (udi zapopadeuo italijansko stališče do našo države. Češkoslovaška Intereslra Italijo ne radi svoje demokracije, temveč radi svoic poziciie med nasledstveniml državami, katera lahko škoduje italijanskim koristim. Ta dejstva nam tudi v celoti pojasnlu-teio italijansko politiko napram Madžar-ki, Bolgarski In Rumuniji. Madžari itak niso nič drugega nego eksponenti auglo-italske politike ua srednjeevropskem vzhodu. Na Madžarsko meji Bolgarija po eni In Rumunlia po drugi strani. Tc tri države bi bilo treba organizirati na skupni podlagi, meni Italija, In problem Male antante bi bil rešen — sam od sebe. Prileten račun — za Italijane. Smola pa ie ta, da ie Rinnuniia po svojih po-litičnlh interesih vezana ne na Madžarsko in na Bolgarijo, temveč na Češkoslovaško in Jugoslavijo. Tega dejstva [talija nc more preboleti. Zato apelira na Rumunijo posredstvoin iatinstva. Toda tudi latinsko sesterstvo ne bo zaleglo nič tam, kjer so po drugI strani ogroženi nacionalno-državni interesi Ru-tnunile. Zanimivo ie v ostalem tudi to, da razširja italijanski tisk izmišljotine o .Mali antanti baš v času, ko stojimo pred konferenco v Sinaji. Konfcrcncabo \ažna po odločitvah, ki se od nje pričakujejo. To Italija dobro čuti in zato namenoma laže, da bi Mali antanti z obrekovanjeju pokvarila kredit, kl ga ima v Inozemstvu. Ni pa seve tudi izključeno. da se vrši kampanja Italijan-■ kega tiska v tajnem sporazumu s smernicami angleške politike. Mala antanta bo v Sinaji svoic dosc-d'nie stališče v evropski politiki morili deloma revidirala ter določila eno ali drugo novost glede nastopanja v prihodnosti. V glavnem pa f.c bodo njene vezi učvrstile in ne nasprotno, razrahljale. kakor si to želi Italija z odkri-imi ln neodkritimi zavezniki iu prlja-telll. Mi smo že neštetokrat novdariali po-;oje našega sporazuma za sodelovanje /. italijansko politiko. Toda Italijani iskrenosti ne poznajo. Njih glavna lastnost je zahrbtnost. Zato nI čuda, da :;rcdo naša in Male antante pota z ofi-ciicluo Italijo narazen toliko časa, dokler sc rimska politika nc popravi v navedenem pravcu, za kar pa žal, šc ni Izgledov v bližnji prihodnosti. javnosti. Danes .te arzavttl banki zmanjkalo bunkovccv Iu v Berlinu so bili v obtoku samo bankovci po tisoč ln pet tisoč mark. Bankovci višje vrednosti so baje Izginili v ruhrsko ozemlje, lz navedenega vzroka lc v novih podjetjih nastopil zastoj v Izplačevanju uslužbencev. Stvar bo Imela tudi v socialnem oziru nepregledne posledico. Socialisti zahtevajo, da so tiskanje bankovcev ustavi, državne dolgove pa naj hI prenašali inflacijski dobičkarji in banke. Danes jc bila prl-ncezlnja Hohenlohe Ochringeu pred drž. sodiščem v I.elp zlgu radi podpiranja kapitana Erhardta na begu iz zaporov obsojena na .štiri mesece prisilnega dela. katero se jc pa 11 premcnilo v fi mesečni navadni zapor, tem pa zadeva Erhardtovlh sokrivcev šc ni razčiščena. Oblasti so šc vedno na delu, da izsledc ostale pomočnike pro slulcga kapitana. Berlinska kriminalna policija jc bas včeraj popoldan v Ocru rodu aretirala nekega plemcnltaša njegovo ženo, pri katerih sc Je naše! na črt za Erhardtov beg iz Ječe. Berlin, 25. Julija, s. «Dic Rolc Pali nc« poziva še vedno kljub prepovedi de lavstvo na shode ped milim nebom proti fašistom. Vlada bo storila vse, da vsa zborovanja zatre. <'Vorwarts» Izrecno povdarja, da s protlfašlstovsklm gibanjem socialno-demokratska stranka nima ničesar skupnega. Pariz, 25. julija, s. Listi poročajo iz Mainza, da so Francozi v podružnici Dr/avnc banke Iz neke tajne blagajne zaplenili 20 milijard papirnatih mark. Lausennska mirovna pogodba in Jugoslavija Jugoslovanska delegacija v Lausau-ni ni podpisala mirovne pogodbo, kakor je bilo tudi pričakovati. Pot-tavila seje namreč na stališče, da se vlada naše kraljevine no more strinjati z določeno razdelitvijo turškega, predvojnega dolga in jo formulirala svoje stališče sledeče: Teritorijalna vprašanja med kraljevino SHS in Turčijo se ne rešujejo s sedanjo pogodbo, ker so ta vprašanja rešena že z londonsko po-godho iz leta 1013. Sedanja pogodba, ki naj reši samo ona vprašanja, ki so nastala povodom svetovno vojne in po turško - grški vojni, ne more postaviti uobonih odredb o finančnih in gospodarskih vprašanjih, ki se nanašajo na ozemlje kraljevine SHS. Naš delegat dr. Jovanovič je izjavil, da je pripravljen podpisati mirovno pogodbo, ker se strinja, z rešitvijo ostalih vprašanj, toda samo pod pogojem, ako pridejo v pogodbo posebne rezervacijo o finančnih in gospodarskih vprašanjih. Kor pa so ostale vlasti odklonilo to zahtevo, jc odklonil podpis mirovne pogodbe. Mirovni pogodbi je bil radi tega priložen dodatek, ki pravi, da vlada med kraljevino SHS in Turčijo mirovno stanje in da si vlada kraljevine SHS pridržuje pravico, da se kasneje sporazume z zavezniki o onem delu turškega predvojnega dolga, ki odpade na Ju-oslavijo. 3ri?iini ctnavivvUmiili Berlin. 25. julija. Splošen položaj v celi državi postaja nd ure do ure krltičneiši. Nacijonalfa-šistl in komunisti se pripravljajo za končni spopad, ki naj odloči, v čigavih rokah bo poslej državno krmilo. Oba tabora mrzlično utrjujeta svoje pozicije, vlada pa sc nahaja kakor med dvema stenama. Skuša sc zavarovati proti desnici in noče dovoliti, da se razmahnejo 'evičarji. V Frankfurtu je o priliki komunističnega obhoda prišlo do krvavih spopadov, pri katerih le na rabeliski način bil ubit državni pravdnik dr. Haas. Rc-.ikcija proti umoru se je pokazala takoj. Toda nacionalistična opasnost je ohrab-rila tudi protifašistovske vrste. Iz vselt krajev poročajo, da jc opažati močan dotok iz proletarskih, doslej socialističnih vrst, h komunizmu. Na obzorju se pojavljajo špartakistovske scncc iz prvih povojnih let. Pri volitvah v zvezo kovinskih delavcev so kovinarji v Berlinu, Esscnu, Gelscnklrchenu in Kolinu olili komunistično. Socialistični krogi :>o prepadeui in vidijo v tem kakor tudi v sklepu srednješlezkega delavstva, ki zahteva najostrejšo opozicijo proti Cu-novi vladi In takojšnja pogajanja glede Poruhrja, znak naraščajoče delavske ra-dikalizacijc. Na nedeljo 29. t. m. so sklicali komunisti v Potsdamu velik protifašistovski dan. Vlada Je, da se izogne pretečim nemirom In grozeči krizi meščanske vojne, prireditev prepovedala. Prav tako so bile zabranjenc protifašistovske manifestacije v Hanu-- ru in Brannsclnvel-gu. Opasnost s te i seveda ni odstranjena, kajti vlada je tako šibka, da nc more z uspehom krotiti uiti dcsnice, niti levice. Radi previdnosti jc izdala naredbo, s katero se za prihodnjo nedeljo zabranjujejo vse javne manifestacije. Tudi drugače postajajo Tazmcrc nevzdržne. Draginja narašča z blaznimi skoki. Tečaj dolarja, ki regulira cone v Nemčiji, je prekoračil že 415.000 mark. V zasebnem prometu je ameriški denar seveda še dražji. Cene so dosegle luko višino, da stroj za tiskanjo bankovcev ne more več dnhaiati Izdatkov vlade in Kako fe Ssšsrans nova Glavne določbe prehodnih odredb. r. Beograd, 21. julija. Kaj so radikalci potoni prehodnih odredb napravili iz sicer v marsičem dobro službene pragmatiko, to se najbolje razvidi, ako pregledamo čl. 224—202 zakona o državnih službenikih. Zaradi teh prehodnih odredb je prišlo v zakonodajnem odboru do znano krizo in zaradi njih v prvi vrsti so demokrati danes zapustili zbornico. Bilo bi so dalo šo v zadnjem hipu marsikaj popraviti, da niso klerikalci prelomili svojega sklepa ter radikalom dali moralično korajžo, sprejeti zakon v neizpremenjeni obliki. Gla vno določbe prehodnih odredb (poglavje XI.) so torej sledeče: Cl. 221 pravi: Od dne uveljavljanja uradniškega, zakona so vsi državni uslužbenci, izvzemši člane Državnega sveta, Glavne kontrole, sodnike in definitivne učitelje, postavljeni na razpoloženje v svrho izvršitve redukcije, ki se ima opraviti tekom 4 mesecev. Na razpoloženje so n. pr. postavljeni tudi vsi vseučiliški profesorji. Redukcijo bodo v smislu čl. 226 izvršile povsem birokratične ministe-rijalne komisije, ki izvedejo tudi prevedbo uradništva na grupe in kategorije novega zakona. Končna odločitev pripada posebnemu ministrskemu komiteju. Za vse državne uslužbence izvzemši zgoraj naštete je po čl. 234 stalnost za dobo 3 let ukinjena in so tozadevni nasprotni predpisi dosedaj veljavnih zakonov ukinjeni. Uslužbenci, katero bo komisija reducirala. bodo penzijonirani, ako so po dosedanjih zakonih že stekli pravico na penzijo. Ako jo niso. bodo odpuščeni in dobijo kot odpravnino dve mesečni plači z dodatki, odnosno ako so bili najmanje pet let v državni službi tri mesečne plače z dodatki (čl. 213). Člen 239 izključuje upokojence od bla-goda.fi novega zakona, ter določa: 1.) Uslužbenci, ki so upokojeni pred uveljavljanjem novega zakona, ostanejo pri dosedanjih mirovlnoh in dokladah. 2.) Uslužbenci, ki bodo v roku Ireh let penzijonirani po noVc.n zakonu, dobijo pen-zlje po starem zakonu, izvzemši one. ki so popolnoma doslttžili -voja lc-Ui. Vdovam in rodbinam umrlih državnih uslužbencev o-.-tanoio tudi do novem zakonu ie stari dosedanji prejemki, (CL 240). Določba, da se ima vojna služba računati za penzijo onim, ki pozneje vstopijo v državno civilno službo, velja po čl. 2-1(1 samo za bodoče vojne. Kar so tiče rezervnih oficirjev, določa isti člen, da jim glode računanja v vojni »prevedenih lel za penzijo ostanejo pravice iz čl. 22 vojaškega zakona cx 1004. Ni jasno, ali velja ta določba lo za. rezervno oficirje bivšo srbske armade. Z objavljonjem novega zakona v »Služ bonih Kovinah« prenehajo vse dosedanje službene pragmatiko (čl. 252). Gledo novih plač odreja čl. 249. da tečo pravica do njih od 1. oktobra 1923. Njih dejansko izplačevanje pa jc odvisno od državnega hudžota, kadar bo ta- sprejet, čl. 260 predvideva za slučaj zboljšanja dinarjev revizijo v zakonu določenih plač in pen-zlj- Glede draglnjsklh doklad predvideva čl. 40 specialni zakon. «koji se ima doneti u najkračain vremenu«. Dokler pa no bo to vprašanje regulirano s posebnim zakonom, ima ministrski svet sedaj sam pravico, da, določa, draginjsko doklade, odnosno jih reducira ali ukine. kanu.» OftCe mnenle, da radikali ničesar ne store za poznavanje naSih problemov v inostranstvu, torej ni docela točno. Svita se. Za mladim Pašičem ie pričelo tudi obširno publicistično delo Jugosio-venov, ne samo n. pr. Radič, ampak tudi Ncar East» in evo, sedaj «uvaženl srpski žurnalistn« v <-Mombasa Times». Po svetu Ob)ava Članom J. N, U„ sekcija LhibHa-lia. Vsi ljubljanski člani J. N. U., kl bodo za časa glavne skupščine, dali na razpolago kako sobo ali posteljo za prenočišče kolegom, naj to javijo vsekakor do sobote, 28. t. m. tov. Zobcu, tiskovni referat. beležke f Prvi advokati se povodom vesti o izročitvi Radiča sodišču že iavliajo v italijanskih listih. »Oiornalc di Roma*, ki je pred par dnevi objavil škandalozni Radičev Intervju, piše o »vojnam sta. nju med srbsko vlado in Hrvatsko,- ter svari, svari, češ: .Naj bo karkoli, aretacija pomeni pričetek no\e borbe, v kateri si hoče Srbija ohranili hegemonijo v eni in troimeni državi. Italija mora spremljati polek borbe z najbudnejšo pažnjo in z največjo hladnokrvnostjo!« — Drugi je Balkanabeogralskog «TaJmsa», po-znatog Inačc zhog največeg utlcaja svog ni cd i u balkanskim državama, Rajčevi-čev boravak... vezan le sa študijem modernog socialnog uredjenja u zemlja- i Beograda — Oficljelno potovanje rumunske ga kralja. Ruiuunskl kraljevski par po setl meseca septembra Beograd, od koder potuje nato v Rim in Pariz. — Povprečna starost v Italiji Je poskočila. Mednarodni odsek za zdravstvo v Parizu le ugotovil, da Je povpreč na siarost v Italiji od 35 let In 3 mcsc ccv poskočila na 47 let in 3 mesece, verjetna starost pa se Je od 33 let 6 mc seccv zvišala na skoro 53 let. Italijan ski nacionalisti bodo morda kmalu za čeli trditi, da Je tudi to — uspeh fa šiznia. — Grofica Eszterhazv — filmska div a. Prelepa grofica Eszterhazv. ka znanega madžarskega magnaP ušla iz samostana in se )c zatekla k filmu. Rodbina se je sprva nameri pustolovske hčerke uprla, pozneje pa, ko Je uvidela, da ue gre drugače, se Je vdala in tako bo mlada Eszterhazyca razkazovala svoje dražcstl Hudem na platnu. — Gibanje monarhlstov v avstrijski republiki. Pri prihodnjih volitvah v avstrijski parlaurait In dunajsko mestno zastopstvo hočejo monarhisti nastopiti z lastnimi kandidatnimi listami. Kot vrhovni- kandidat se Imenuje strankin načelnik Kuno Hojnlgg, znan monarhi-stlčen zgagar. — O ruski emigraci.il le napisal profesor Pavel Miljukov. voditel! ruskih konstltucionalnih demokratov (kadetov) In minister v prvi ruski revolucljonarni vladi v -Prager Presse« zanimiv članek In ker g. Millukov razmere, struje In načrte te emigracije gotovo dobro pozna, je vzbudila mnogo pozornosti njegova trditev, da so poskušali monarhisti pridobiti jugoslovanske politike, da bl naš kralj postal — pretendenf na ruski prestol. Danes Je glavni pretendent veliki knez Nikolaj Nikolalevič, kl mu pa dela veliko konkurenco veliki knez Ciril Vladlmirovlč. Za letošnjo spomlad so avlzirall ruski monarhlstlčni emigranti ofenzivo proti sovjetski Rusiji, k! naj bl se izvršila z napadom iz Runntniie Iti Poljske. Pričakovali so denar iz Amerike in upali na pomoč velikih sil, posebno v maršalu Foclnt so gledali svojega velikega protektorja. Pa so kmalu sprevideli, da le vse to nemogoče iu ostalo le — pri napovedi. — Laške intrigo. List! poročajo Iz Bukarešte: V tukajšnji Javnosti Je vzbudil članek italijanskega časopisa »Eclil e commenti«, ki izvaja, da stoji Mala antanta pred likvidacijo, ker sc ima stvo-riti v najkrajšem času rumunsko-nia-džarsko-bolgarska zveza, velikansko sen-zacljo. V političnih krogih sc ta vest taksira kot poskus Italije, da bi Jugoslavijo popolnoma Izolirala. Prevoz Kossutha v Budimpešto. V pondeljek Jc dospelo v Budimpešto truplo v Italiji umrlega bivšega ministrskega predsednika La.iosa Kossutlui. Na kolodvoru Jo bilo sprejeto z velikimi svečanostmi. V četrtek bo pokopano v Kossuthovem mavzoleju. Veleaeroplan za 120 oseb. Neka manehestorska mehanična tvornica je od angleške vlade projela naročilo za konstrukcijo velezrakoplova s 1500 konjskimi silami. Poznejo se zmožnost acropla-na zviša na tritisoč HP. Velezrakoplov bo v stanju prevažati 120 pasažirjev ter so smatra za predhodnika zračnega tovornega vlaka. X NI lepšega doma tam a ob sodo!,, vanju mariborske vojaške godbe. V,» okoličane prijatelje napredka in kult«, bratsko vabi »Sokol«. Zdravol X Ribniško sokolsko okrožje ima svoj okrožni zlet dno 15. avgusta 1923 v Rih. niči. Zjutraj je tekma, naraščaja, popo; dne pa javni nastop, združen z običajni veselico. Pri prireditvi sodelujo godb Dravske divizije. Za Ljubljano je dovo Ijen zaradi ugodnejše zveze poseben vla\ oh 9. url zvečer. V tem »lučaju polovi; na vožnja no velja. Zdravo! X Pevsko društvo «Zvon» v Smartneu pri Liliji priredi dne 5. avgusta na neni nem vrtu za gasilskim domom v Smar nem pevsko veselico, na kateri nastof prenovljen društveni pevski zbor vodstvom požrtvovalnega pevovodje ; Mirka Prcmeiča in se vsled toga obet! mnogo užitka. Prijatelji petja in pošten zabave torej dne G. avgusta v šmartiv X Prodaja steklene reklamne table Mestna občina ljubljanska prodaja veli. ko stokleno reklamno tablo (firma-tabli v približni izmeri 21.30 X 60 cm), ki pritrjena na hiši Kongresni trg 14. R( fleklanti so vabijo, da vložo tozadevr pismene ponudbe pri mestnem gospodi' skem uradu do dne 31. jidija 1923 z ua vedho ponudenega zneska. Tabla se ln potem oddala najvišjemu ponudniku- 1 jo bo moral v najkrajšem času odstrani na svoje stroške in skrbeti, da «0 okm feni omet popravi in »pravi fasado, kje je pritrjena tabla v nepoškodovan stan X Prostovoljno gasilno društvo Tkal nlce v Preboldu (Sav. dolina) obhaja le tos svojo 60-letnico ter namerava ist' svečano proslaviti. Slavnost se vrši dt< 26. avgusta 1923. na kar vsa bližnja Ir daljnja društva žo danes opozarjamo. Mi prosimo, da se pri svojih prireditvah m našo slavnost ozirajo. X Društvo za podporo revnih učence v Mariboru je sprejelo od lesne drui'^ Drava« znatni znesek 1000 Din in od f trgovca, Jančiča najdenino za srebrno ur? v znesku 20 Din. X Darovi. Povodom vrtne veselic« učenk ljudske šole Jolice Zorko, Jelici in Betke Gorič in Majdice Kodre m Vranskem se je nabralo 211 kron za ga slino društvo. Strojilna in kemična industrija d. d. na Polzeli je darovala »bsti nenčnemu klubu »Višnjev križ* 1250 di narjov, graščak Ivan Cmak v Strausnf ku pa 250 Din. Dopisi ŠENČUR. Tukajšnje gasilno društ.*o jc proslavita pred kratkim 25-letnico vojoga obstoja. Tem povodom so bik hiše okrašene z zastavami, gasilni doit pa jo bil ves v vencih, katere so spleti' i-rlc Senčitrjanko. Slavnost je oUorilo pritrkavanje in pokanjo topičev. Tako. nato se je razvil pester sprevod pod Seja upravnega odbora LLAP. sc vrši danes v četrtek ob 20.30 v pisarni Športne zveze. Udeležba strogo obvezna. Tajnik I. Motoklub Slovenija priredi v nedeljo dne 29. t, in. svojo prvo hitrostno tekmo. Start na Oašteju (Kranj) pri km 2.3.4, ob 9. url, predpisani cilj pri km 13.4 (gostilna Bolilnec, Medvode). Prijaviti se jc do sobote 28. t in. do S. ure pri blagajniku g. Baragi, Jugobanka, Kolodvorska ulica, kjer sc dobe propozlcije. Training za vse tekmece v četrtek od 6. — 7. zvečer. Odhod vseli tekmovalcev k trainlngu točno ob 5.30 pop. izpred kavarne Evropa na progo, ki bo za časa tratninga zastražena. V soboto ob 8. zvečer obligaten sestanek za vse člane. Prisotnost častna dolžnost. — Odbor. Vardar : Ilirija. — Beograjski S. K. Vardar, protlvnlk našega prvaka Ilirije dne 28. in 29. t. m., obstoja od !. 1919. Izredna agllnost in stnoirenost v delo-vanju ga je povzdigniia v kratkem času v opasnega protlvnika Jugoslavije in stvom načelnika Martina Sušnlka, zanjitt Četa domačih in vogljanskih gasilcev m konjih. V dvovprežni kočiji se jo peljal; kumica novo zastave ga. Mana Erzar nato jc sledila bukovška godba, za nv 3 jubilantov, sedmega, 831etncga starčt pa je priklenila na, posteljo kruta bolezen. Za jubilanti jc korakata 200 gasil cev pod vodstvom poduačeinika Bulo-" .a. Pred kapelico je imel župnik Pibc; slavnostni govor, po katerem je blagi' stavil novo zastavo in pripel jubilantoi srebrne kolajne. Po maši so gasilci deli lirali pred odlikovane! in zastavo. Pf poldue sc je vršila tombola in veselica na kateri se je razvila neprisiljena zabava. Na napade »Domoljubovega« dopis nika ne odgovarjamo, ker je v njih p« več laži in poznamo klerikalno taktiki1 ki blati v-se, kar ne trobi v klerikalni ro: Toliko v vednost javnosti in- gasllnenu društvu v zadoščenje. ŠMARJE PRI SEVNICI. Posestnik« Pepelarju je padla v 12 m globok vo« njak ročka. Da bi jo potegnil ven, je posadil svojega 16-letnega eina Ivana ' vedro ter ga na slabi žici spustil v gl«' bočino, da mu prinese ročko iz vodnjaka. Žica pa sc je zaradi prevelike te« odtrgala in je padel nesrečnež s tako f; lo nazaj, da si je razbil glavo in v stra-nih bolečinah umrl. Brezvestni oče w služi drakonično kazen. TRBOVLJE. Kakor že poroča.no-odkrila ženska podružnica C. M. D. v nedeljo dno 29. julija na hiši g. dr. Duna'' ka svoji dolgoletni prezaslužni predsednici, daleč na okoli znani »Slovenski »« tevi«, pokojni gospe Ani Dimnikovi spo; BSK., rivalov za prvenstvo prcstolice. w »"»i'" '.-• Vse. ki Letos mu Je uspeta poraziti oba Imcuo- minsko PlosSo z njemm_ relifom. vse,^ vana kluba (4 : 3 oz. 2 : 1) ter doseči koncem pomladne sezone 11. mesto v prvenstveni tabeli Beograda. Pred njim se nahaja Jugoslavija, za njim BSK. C011-cordia itd. Več igralcev Vardarja je bilo postavljenih letos v reptez. moštvo ma Izvan Balkana, o čemu sprema jed-no iscrpno delo... »Mombasa Times« g. Rajčcvlč ie ndostojlo ličnim posetom. Izlavio je, u razgovorom, prillkom po-sete svoje ncraspoložeule zbog povrat-ka i ur.ika u Evropu, jer smatra, da če to biti uovud za nove meleže ua Bal- Mcdnarodni lahkoatletski miting v Prani. Ob priliki 301etnega jubileja A. C. Sparte se vrši v soboto In nedeljo velik mednarodni lahkoatletski miting, katerega se udeleže poleg številnih češkoslovaških lahkoatlotov tudi zunanji gostje, Jugoslaviio bo zastokal Suahič, so poznali to zlato ^Slovensko mate prosimo, da se v kar največjem števu udeleže odlvritja, da tako še enkrat pO" Btimo njen spomin. Slavnost so bo vrst po sledečem sporedu: Sprojem gostov 1" .....vlakih oh 9. uri dopoldm- dopoldanskili ......... - - - - , : pohod od hiše slavnosti na grob poKcj niče; ob pol 11. uri maša; slavnostno kritje spominske plošče, koncert rudi'; ške godbe in ljudska veselica. Da bo m goča razvrstitev, se naprošajo vsa a ft.va, naj prej ko mogoče javijo »ev udeležeiKOV odboni ženske podružnic M. D. v Trbovljah. Priloga „ Jutru" it. 173 dne »6. Julija 1973. Naše šolstvo Nekaj celjske statistike (Osnovne Sole, njih razvoj lu uspehi). že nekaj tednov jo zatvorjena šolska vrata, mladina pa uživa po dnevih velikih skrbi in razburjenja zlato svobodo hi Maženo jprostost. V časn splošnega oddiha in počitka bo gotovo primerno, da dobi tudi širša javnost podrobnejši pogled o razvoju našega narodnega šolstva v mestecu ob Savinji, za katero so se vršili v dobi suženjstva tudi narodnostni boji. V Celju je bila do preobrata slovenskemu otroku toplo ognjišče narodne vzgoje edinole okoliška osnovna šola, ki se je ustanovila leta 1875 kot trirazred-uiea. Mestne osnovne šole so bile takrat prenapolnjene, pouk le v nemškem jeziku, dasi so štelo uad polovico zavednih slovenskih ottok. Mostni šolski svet je pritiskal ponovno na okoličane, da izšolajo svoje otroke. Ti so se iz materiel-nib ozirov branili, končno pa udali. Leta 1876 so kupili privatno poslopje v bližini kolodvora, kjer je šola še danes nastanjena, kljub temu, da je krajni šolski svet, že leta 1888 prišel do prepričanja, da so prostori v dosedanjem poslopju ne-higijenični. premajhni in pretemni ter sklenil, da se mora zgladiti nova stavba. Realiziran je načrta so znali preprečiti reljski Nemci, ki so nameravali sezidati i« celjsko okolico pone-mčevalnieo. Leta 1899 je sklenil krajni šolski svet ponovno zgraditi za deško in dekliško šolo dvonadstropno hišo z 20 učnimi sobami. Posrečilo se mu je celo po ovinkih kupiti v mestu primerno stavbišče. Mestni občinski svet pa je preprečil vse načrte s tem, da je u črtal črez STedino prostora novo cesto, ki je seveda še do danes ni. Za šolo so se vršili do preobrata neprestani boji od najnižje instance do upravnega sodišča; .-kulturni« Nemci so pokazali v tem boju vso svojo podlost in sovraštvo do slovenskega življa. Zal, da se v povojni dobi vsled valutamih razmer odlaša z zgradbo in je do danes prepo-l.rehno novo poslopje samo še v načrtih. Med tem se pa ruši it, prenapolnjuje stara nehigijenična šola Niti 2 knb. metra zraka ne prideta na enega otroka. Vsled novih industrijskih podjetij v okolici število otrok stalno narašča. Mizcrne socialne razmere, v katerih dorastojo otroci revnih slojev, že zahtevajo, da vidijo učenci vsaj v šolskih prostorih red in snago. Okoliška, občina, ki ima bogato industrijo in premožne posestnike, se bo morala energično odločiti, da si postavi za svojo mladino novo učilnico. Sramota je naravnost, da pošilja deklice že desetletja v zasebno samostansko šolo. V novi modemi stavbi si bo mogla šola ustva riti primerno šolsko knjižnico, preskrbeti potrebna učila in tudi socialno šibkejšim nuditi najnujnejšo podporo. Gotovo je. da se bo tndi učiteijstvo s podvojenim veseljem posvečalo svoji vzvišeni nalogi in ne bodo več okoličani silili J rojih otrok v higijenične mestne šolske prostore. Kljub tem velikim nedostatkom jc obisk šole povoljen in uspeh še precej zadovoljiv. V šolskem letu 1922/23 je poučevalo na zavodu 12 učnih moči. 8 razredov je bilo v šolskem poslopju v Razlagovi ulici, trije v stari gimnaziji, ki je laat mestne občine. Koncem šolskega leta je štela šola 513 dečkov. Okoli 100 dečkov iz okoliške občine je zaradi nedostatnih šolskih prostorov zahajalo v riruge, zlasti v mestno šolo. ali pa sploh ostalo doma. Za prestop v višje razrede je bilo sposobnih 385 dečkov, ostali so bili nesposobni ali nerazredo rani. Največ nesposobnih je bilo v prvih razredih iz letnika 1916, čemur so krive vojne razmere.' Kakor že omenjeno, celjska okoliška občina nuna svoje lastne dekliške os- novne šole. 'ie od leta naprej pohajajo deklice v zasebno šolo šolskih sester, ki je bilo do preobrata odino narodno vzgajališče tudi za mestne slovenske deklice. Začetna zgodovina to šole je v ozki zvezi z deško okoliško šolo. Na predlog celjskega duhovništva je po ope-tovanih neuspehih vsled osebne intervencije knezoškofa Jak. Stepišnlka dovolil dež. šok k i svet v Gradcu ustanovitev zasebne dekliške šole, da bi bili šolski otroci, kakor so poudarjali prosilci, ločeni tudi nadalje še po spolu. Kmalu nato se je ustanovilo katoliško podporno društvo, ki je prevzelo materielno oskrbo te šole. Lota 1878 je še dvorazredni-ca, nastanjena v zaduhlih prostorih okoliške šolske hiše. Leta 1881 se je zgradilo novo šolsko poslopje v Vodnikovi ulici, leta 1907 dozidalo drugo nadstropje. še letos pa se prtzida moderna telovadnica in nadaljnjih pet učilnic. Iz prvotne dvorazrednice s 142 učenkami * je razvila šola v šest razredno in meščansko šolo s tremi razredi. 1886 je celjska podružnica C. M. družbe otvorilana zavodu šolski vrtec, ki obstoja še danes. Revni otroci so dobivati od leta 1884 naprej brezplačno ltosilce vsako leto p« se je priredila za rovno deco tudi božič-niea. Največji nasprotnik internatov mora objektivno priznati, rta je ta zasebna šola v času naše brezpravnosti rešila častno svojo nacionalno nalogo. Razvoj zavoda pa naj bi služil okoličanom v vzor in v bodrilo, dn *c ne smejo ustrašiti nobenih gmotnih žrtev, ako hočejo dobiti v bližnjem času prepotrebno moderno javno dekliško šolo. Kar so dosegle šolske sestre z inilodari. lahko Novi sokolski domovi Redka so btla sokolska društva v Sloveniji pred prevratom, kl so imela svoje festne domove. Toda med srečne sc pač lahko štejejo ta društva, ki so si z velikim naporom in z ogromnimi žrtvami postavila še pred vojno lastno streho. Ce tudi so bili večinoma vsi ti sokolski domovi več ali mani obremenjeni, so sc društva po prevratu z lahkoto razdolžila in poplačala svoje obveznosti že z ozirom na spremenjeno valuto. Z mnogo večjimi težavami se imaio boriti ona sokolska društva v sedanjem času, ko si postavljajo lastne domove, zakaj že majhna stavba zahteva pri danain.il draginji visoke vsote. Vzlic temu pa je za napredek Sokolstva razveseljivo, da si baš po prevratu sokolska društva z vso vnento in nc-utrudljivostjo skušajo ustanoviti svoje domove. Istina Je, da mnoga društva ne morejo napredovati in sc razširjati, kakor bi želela, ker nimajo primernih telovadnic, druga pa pogrešajo dobrih in agilnih prednjakov. Te dve zapreki pogosto zadržujeta pravi razmah in sta vzrok pičlemu delu in polovičnemu napredku. Toda po letošnjem zimskem delu soditi, sc obrača v obeli pogledih na bolje. V zimskem času so priredile skoro vse žttpe predniaške tečaje iu s tem skrbele za vzgojo predniaštva svojim društvom, ki so dobila s prcdnjakl dobre temelje za napredovanje. Prav tako razveseljivo ic napredovanje glede sokolskih domov. Nekatera društva so sc takoj po prevratu lotila dela in ta so zadela najbolje, zakaj od leta do leta se dražijo stavbeni prostori, stavbeni materijal ter delavske mezde, zato ic zidanje vedno dražje. V prvih treh letih so si oskrbela domovo sledeča sokolska društva: Vič, Mojstrana, Hoče, Ložka dolina in Radovljica. Med temi se odlikujeta po velikosti in praktični ureditvi zlasti onadva na Viču in v Radovljici. Lansko leto so otvorila svoje domove sokolska društva v Višnji gori, Skofjl LcSti, Železnikih in v ustvari Bogato osollsko prebivalstvo it lastnih sredstev. Ob koncu šolskega leta je Atela 9ola, šest osnovnih razredov s tremi vzporednicami. V posameznih razredih je bilo od 65 do 91 otrok. v«eh učeuk 682. Naravno jc, da mora pouk v tako prenapolnjenih razredih slino trpeti ln se od učenk ne more povprečno zahtevali istega znanja, ki ga lahko dosežejo normalni razre. di. IUired je uspešno dovršilo 188 učenk ostale so bile nes|>osobne ali pa so oet-a-le neredovane. Jugoslovanske univerze V Jugoslaviji imamo tri tmivorie: v Beogradu, Zagrebu in v Ljubljani ter dve fakulteti: pravno v Subotici in filozofsko v Skopliu. Tudi Sarajevo zahteva fllozolsko fakulteto. Beograjska univerza ima naslednje fakultete: pravno s približno 2500 slušatelji, filozofsko s 1600, tehniko s 1000, medicinsko s 300, agronomsko s 160 in pravoslavno teološko fakulteto s 177 slušatelji. O frekvenci ljubljanske univerze v prošlem študijskem letu smo že poročali. Jurl-dlčna fakulteta v Subotici jc imela letos 440, filozofska fakulteta v Skopliu pa 78 slušateljev. Najpopolnejša je zagrebška univerza, ki ima pravno, filozofsko, mcdicinsko, agronomsko in tehniško fakulteto, razen tega pa še farmacijo, šu-marsko, veterinarsko, visoko šolo za trgovino in promet, visoko pedagoško šolo in slikarsko akademijo. Posamezne fakultete zagrebške univerze so imele slušateljev: pravna 748. medicinska 690, filozofska 398, farmacija 118, agronomija 154, šumarska 120, tehniška 442, veterinarska 68, visoka šola za trgovino ln promet 1014, visoka pedagoška šola, 86 in akademija umetnosti 69. — Novinarskih fakultet na naših univerzah i\a žalost nI. Središču, najlepši med temi ie gotovo škofjeloški, ki po svoji ličnosti prekaša tudi starejše domove. Tudi letošnje leto bo dogotovdjenih lepo število novih sokolskih stavb. Pivo je otvorllo letos svoj dom Sokolsko društvo v Gorenji vasi, kamor spadajo člani iz cclc Poljanske doline. Doin nosi naslov dr. Ivana Tavčarja, kot zasluženega Sokola in pisatelja, ki ie bil doma v Poljanah. Dne 5. avgusta bosta otvorjena dva sokolska domova, in sicer v Stražišču pri Kraniu in Dolenjem Logatcu. Dovršeni pa bodo tudi še v Borovnici, na Igu in v Prescrjih. Skupno bo torej v letošnjem letu pridobilo 6 sokolskih društev svojo lastno streho. Pa tudi za bodoče sc pripravlja več sokolskih društev, da si postavijo lastne stavbe. Sokolsko društvo Kranj si v zvezi z drugimi kulturnimi in dobrotvornimi društvi /e stavi lepo in veliko stavbo, ki bo prihodnje leto Izgotovljena. Za nove stavbe, za kojc imajo že deloma izvršene načrte, se pripravljajo sokolska društva: Bled, Je-"enice, Gor. Logatcc, Medvode. Mirna, Mokronog, I.aško, Ljubljana 1, Ljubljana II in Šoštanj. Kolikim izmed teh se posreči že prihodnje leto doseči svoj cilj, šc ni gotovo, neka! pa Jih bo gotovo zrastlo tudi v letu 1924. Od prevrata do letos ie naraslo število sokolskih domov v Sloveniji za 15, tako da iih Je skupno 23. Zanimivo Jc, da v tem oziru prcdnjačl Sokolska župa Kranj, ki ima 13 društev, od teh jih bo imelo letos 7 lastne domove, tri društva pa sc pripravljajo za zidanje, eno ga žc zida. Večinoma imaio vsi sokolski domovi tudi gledališke odre v svojih telovadnicah, nekateri prav okusno iu moderno urejene, n. pr. Radovljica iti Škotja Loka. Gledališki odri sicer mnogokrat ovirajo redno telovadbo, toda na kmetih pač ne bo smel nihče zahtevati za gledališke predstave, ki so velikega vzgojnega pomena, lastne dvorane. Vrhutega pa so dramatične predstave večkrat edini vir dohodkov podeželskih sokolskih društev. Siecr pa so naši sokolski domovi name- njeni ne-le telesni vzgoji ampas tudi pro. sveti. Da se Je v tem kratkem času postavilo tako lepo število sokolskih stavb, gro v prvi vrsla zasluga lokalnim faktorjem, kl so z Velikimi darovi v svetu, materijala in gotovini omogočili zidanje, drugi pa so z delom lastnih rok in z brezplačnimi vožnjami mnogo prispevali k irrcsnlčenlii visokih ciljev. Ne malo zaslugo pri tem pa ima tudi .Društvo za zgTadbo društvenih domov« v Ljubljani, ki je po veČini preskrbelo vsem društvom brezplačne načrte lu dajalo razne nasvete, inttogo iih Jo pa dobilo tudi brezplačno stavbni materija! ali pa ik, jako nizki ceni. To društvo deluje povsem tiho in marsikdo niti nc ve. da obstoji, a storilo je v tem pogledu mnogo dobrot po pregovoru: Levica ne ve kaj da desnica. Sokolski dom v Stražišču Pod vznožjem dvoh priljubljenih iz« letnih hribov — šmarjetne gore in Sv. Jošta, odkoder sc odpira krasen pogled na ravno Sorsko polje doli do Ljublja« lic, proti severu pa na vrhove uaših najvišjih gora, leži razsežna in prijazna vas Stražišče, ki je mana daleč po sve< tu zaradi sitarske obrti, s katero se peča velik del prebivalcev vasi. Tu v neposredni bližini Kranja — od kolo« dvoru do vasi jo 15 minut — so lansko leto ustanovili Sokolsko društvo, ki je najmlajše v Gorenjski sokolski župi. Nekoliko večja soba. ki jo je priredilo ondotno gasilno društvo v znani gostil« ni na Gašteju za gledališke predstave, jc služila spočetka tudi za sokolsko te> lovadnico. Četudi jc bilo število telo« vadcev majhno, telovadnica jc bila vzlic temu premajhna in prenizka. Agi> lni odbor, ki mu stnrostuje br. Matajc, je uvidel, da je brez primerne felo« vadnicc obstoj društva ogrožen, zato se jc opogumil in sklenil postaviti last« ni sokolski dom. Starosta br. Matajc jc odstopil prostor za stavbo ter precej« šno količino lesa, ostali odborniki so prispevali po svojih močeh z denarjem in konccm avgusta lanskega leta so že vzldavali temeljni kamen novemu do< mu. 7. veliko požrtvovalnostjo so tudi ostali napredni domačini prispevali k stavbi i lesom in zlasti z brezplačnim dovažanjem stavbnega materijala. To« da brez tuje pomoči bi bilo delo težko Kulturni Koncert »Ljubljanskega Zvona" v Rogaški Slatini Rogaška Slatina, 23. julija. R.ikor lani je tudi letos obiskalo naše krasno letovišče pevsko dni Stvo »Ljubljanski Zvon* iz Ljubljane. »Zvon« je srbskim gostom priljubljen že izza «vn jega izleta v Beograd. V soboto se .jc vršil v veliki zdravili ščni dvorani dobro obiskan koncert, ki jo obsegal spored slovenskih umetnih in narodnih pesmi. < Zvonov« zbor nastopa disciplinirano in poj" ves spored brez not na pamet. Tu se v idi. koliko zaleže sugestivna moč dirigenta. Moški zhor šteje 30 pevcev, mladih in živahnih s svežimi glasovi, ženskega zbora je tudi 30. polovico soprana, ki jasno zveni, in polovico alta, ki jc polnodoneč. Zbor je dobro uput- le redko izstopa kak izdatnejši glas iz celote, Pevovodja g. Prclovee- ki dirigira zbor že 13. leto, vodi zbor brez taktirke in vendar ga ima popolnoma v oblasti. To sc pozna zlasti v agogiki, kako izvleče iz »bora iz pp do ff silen erescendo in narobe. Vokali-zaeija zbora bi bila lahko jasnejša. Tudi na to treba obračati pažnjo. Spored koncerta je bil lepo izbran. Za-stopani so bili komponisti Lajovic, Ada-inič, Premrl. Ocv, Hubad, Pnvčiv., Z,ga-nec, Kimovec ter Prclovec. Premrlova »Zakaj« je morda najboljša njegova skladba in izziva viham aplavz povsod, kjer se izvaja. Če bi jo slišali Primorci, bi jokali! Adamičeva »Kaj ti je Mojca« uspelo. Bližnji trgovci iz škofje Loke; br. Dolenc, Hainrihar, Ctleari In JoŠku NVcbcr ter veleposestniki ln lesni ti« govcl iz Kokre so podarili velike mno« zine lesa, društvo za Kgradbo društvenih domov v Ljubljani pa jc naklonilo apnu in cement. ln tako jc zrastla čedna stavba med zelenim drevjem v sredini vasi /. lepo telovadnico, ki jc 8 m široka in 16 m dolgu. Strop in tla ter galc rija so ir, macennovegu lesa. Pred telo, vadnico je prostorna veža, iz katere vodijo stopnjicc v prvo nadstropje, in garderoba za tclovadce. V prvem nau-stropju je vhod na galerijo in velik« društvena soba /a društveni odbor in prednjaškt zbor. V podstrešju s«? nahu< ja hišnikovo stanovanje, obstoječe iz tlvch sob in kuhinje, /.raven je šc sob.< /a društveni inventar. Ker jc sokolskj dom namenjen tudi prosvetnemu delu in se bo uporabljala dvorana tudi gledališke predstave, zato ima n« vzhodni strani kot prizidek prostoren gledališki oder v izmeri 8 X b m. Pod odrom je enako velik prostor za g.ir. deroho igralcev. I.ično stavbo, ki repre/entira vre.!• nost 1 milijon dinarjev, so izdelali do< muči obrtniki, in sicer zidarska dela stavbeni podjetnik Ivan Rozman, tesar ska Anton Beton, tesarski mojster, mi zarska Fr. Ažinan iz Kranja, steklarska Jože Bajželj iz Ljubljane, pleskarski« Jernej Demšar, nadzorstvo pri stavbi jc vodil z vso vnemo društveni gospo« dar br. Križnar. Dne 5. avgusta t. I. sc novi sokolski dom slavnostno otvori in odda svojo mu namenu. Društveni odbor jc s tem v polni meri storil svojo dolžnost, n* predniaškem zboru in prosvetnem odseku ie »daj, da dograjeno stavbo / vsem pridom izrabita, da vzgojita v so kolskcm domu dohre Sokole, ki sc bodn zavedali svojih dolžnosti. Pa tudi star« Sem naj bo sokolski dom opomin, da pošljejo svojo deco v sokolsko telovadnico, kler ho uživala sadove sokolske vzgoje. In prav mladina sitarske obrti jc v prvi vrsti potrebna, da se /giblje prl telesnih vajah, ker je sicer ves dan pri delu. pri katerem sključen« sedi v tesnili sobah. - Naj se torej nzvija sokolska misel di v Stražišču, ki jc doslej v kulturnem in naprednem oziro prccej zaostalo. pregled in Premrlova »V Korotau-, nas spominjata na našn Kn-oško. Prclovoev »Doberdob« občinstvo gane. Povsod ga jo treb« ponavljati, N.i koncu koncerta j-' »Ljubljanski Zvon-, dodal »Gor čez iza-m« katero b«4 ta zbor tako občuteno z»; poje. kol menda noben drngi. Vsn to«ke v T?ngaiki Slatini je navijati. Po -Doberdobu. je prejel zhr, rovodja g. Prelovec lovoi-jev venec s tro-bojnico. -Ljubljanski Zvon je absoMral do >»• daj štiri pokrajin«k, koncerte: v Trbov Ijah. Litiji, Rogaški Slatini ln Laškem in bo še nadaljeval i njimi. Njegova, kulturna naloga obstoji v tem- da vzpodbuja zunanjo zbore k vztrajnosti. V Rogaški Slatini pa je vrhutega pokazal lepoto na Sili modernih in narodnih pesmi. Vklju' naporni vožnji in vročini ter drugim ne prilikam vlada med zborom Ljubljan skega Zvona, vedno veselo razpoloženje. »Ljubljanski Zvon« je za >Glasben" Matico« piva, slovenska pevska, inetitu ■ cija in uajagilnejši zhor Slovenije, zat-i se nadejamo, da ga bomo še kdaj s hva ležnostjn pozdravili v naši sredi. al. B. Prus: »Faraon" Boleslav Prus. s pravim imenom Aleksander Glovvacki je nam Slovencem /.-znan. Va naš jezik imamo preveden nje gov roman »Straža*. Sedaj nam je dana Sokolstvo Arkadij Averčenko: Na letovišču — O vem, že vem, zakaj greš na letovišče! — Zato vendar, dragi moj, da se odpočijem! — O, saj poznamo tak počitek! — Verjemi mi, preveč sem delal, in 'c d a,j je treba, da se oddahnem'. — O saj vemo, preveč si delal!. Tam bos norel za vsemi ženskami! Literat Margaritov je najpreje napravil zelo važen obraz. Potem pa je zamahnil z roko in se brezbrižno nar smejal. — Torej tudi norel bom, dragi moj. Zakaj pa ne bi?! — No, sedaj vidiš, da sem imel prav. Sa katero pa misliš? — Za vsemi pojedm . . . kar za vsemi . . . Poslušaj ... kaj pa naj storim jaz? Margaritov je raztreseno pogledal li-terata Pampuhova. — Stori kakor te je volja. Saj poj-deš na letovišče morda še celo pred menoj. — Res, morda pojdeni pre,je. — je rekel. Pampuhov. Tako se je tudi zgodilo. * Kraj je ležal v odličnem jesen kem zatišju. Mestoma se je zrcalilo morje, mestoma ie rastlo ločie. a mestoma je bil raztresen pesek. Morje je šti-molo, šumelo je tudi ločje, le pesek je ležal mirno. Letoviščarjev je bilo mnogo, vendar je bilo še več pe«ka, ločja, in morja — in zato so bili vsi zadovoljni. Margaritov je dospel tri dni za Pam-puhovim in se je takoi odpravil — po opravkih. Seznanil se je s sosedinjo, pohvalil ji jc neki morski kotiček, katerega sicer še sam ni videl — in jc revo za.peljal tja. — Glej, — ji je govoril, držeč jo za roke in kažoč ji na pesek. — tu bova skupaj poslušala boga. — Kakšnega boga? — Saj pravkar stojiva. pred obličjem povsod navzočega boga. On je povsodi, v morju, v ločju in tudi v vaših očeh. Položite mi, prosim vas, roko na glavo. Tako! Naslonite mojo glavo na vaša kolena; zapojte mi uspavanko . . . Oh. kako sem truden! Dama se je zasmejala, a jc vendar izpolnila Margaritovo željo. A zakaj ste se smejali? — Zato. — Ali vidite mogoče zvezde? —- Kako neki! saj je vendar beli dan! — A jaz jih vidim! Moja zvezda in tvoja . . . Kako divev je občutek, da si le neznaten delavec vesoljstva . . . kaj neki sva vendar midva? Dve vroči peščeni zrnci med bilijoni . , . Dama je nenadoma sunila Margaritovo glavo, da ie omahnila v pesek. sama pa se je spustila poleg njega in prasnila, v takšen smeh, kakršnega Margaritov v svojem dotedanjem življenju še nikdar ni slišal. Smejala se je dolgo in zelo jasno. Smejala se jc tako, da je komaj utegnila dihati. Margaritov je osupel stal pred njo in jo vprašal: — Kaj pa jc? Kaj se je vendar zgodilo? — Gha-a-a! Ahba-ha-ha-a! — Za vraga vendar! Ako ste tako sijajno razpoloženi, potem se smejte kje drugje, naprimer doma! Odgovori! mu je isti smeh, kakor poprej. Ko je odhajal od nje. je hladno presodil: — Nič ne razume, prav res ničesar! Goska je! * Istega dne se je Margaritov seznanil z drugo damo. z zelo razkofino zdravnikovo ženo. — Ali ste pogostoma kraj morja? — je vprašal lokavo. — Ne ravno prepogosto. — Ako želite, vam bom tam razkazal neko razkošno zatišje. Ne pozna ga prav nihče razen mene. Pojdi va! Ko sta literat. in zdravnikova žena dospela na mesto, kjer so se tako rekoč še poznali sledovi smeha prejšnje Margaritove prijateljice, se je Margaritov vsedel k nogam svoje nove znanke in ii žalostno govoril: — Kako je tu krasno . . . Tn bova poslušala boga. — Zakaj V Trudno jc majal z glavo. — Moj bog vendar! Saj sva pravkar pred obličjem Neznanega . . . Nezn tni se pojavlja povsod. Njegov vid slišiš v plujočem valu morja, v šepetu ločja. On gleda name tudi iz vaših oči. Položile mi roko na glavo. Truden sem. — Mogoče bi radi položili glavo na moja. kolena? Margaritov je zdravnikovo ženo ila-ho pogledal, se nekoliko začudil in ji neodločno položil gla^o na kolena. — Aja-aja. aj! — je pela dama. — Ali hočete, da vam zapojeni uspavanko? Margaritov je dvignil glavo. — Odkod veste--? — Kaj pa? — Nič nič . . . — Saj ste vendar nekaj rekli. Ali ne? — — Rekel? Hotel sem le. da mi zapojeta uspavanko. — Ugenila sem torej — se jc nasmejala dama. — Ali ne vidite zvezdice? Evo tam trepetata naši dve zvezdici . . . Kakšna daljava je to! Vesolj-stvo ali kaj? . . . Čakajte, kam pa hočete? Nič mi še niste povedali o onih dveh zmeih sredi milijonov ... To je zelo lep trik: žena. ki spozna, da sta zapeljlvec in ona le ničevi zrnci sredi milijonov, bo pomislila: Eh, prevarila •bom svojega moža! Greh se bo vendar izgubil v inorju brezkončnega vesol.1 stva! — Ah Margaritov, Margaritov! Vi ste vendar pisatelj! AH sc prav ni ne sramujete toga kar počnete? — Slišite, povejte mi resnico! j' težko zini! Margaritov. — Vse to j' raznese! prav gotovo oni . . . Paninu hov! ■— Seveda je! Ze dva, tri dni se pn tika okoli in oznanjuje: Dame, kmal dospe Margaritov, čuvajte se ga! pr, stavil se bo z vami pred obličje pri rode. Položil bo vašo roko sebi na gla vo, svojo glavo pa. na vaša kolen;; Tožil bo, da je utrujen, prosil vas bi' da mu zapojete uspavanko, nato pa b začel besedičiti o zvezdah, o vesol ^tvu. Potem . . . —, Dosti! — jc ogorčeno vzklikni j Margaritov. — Zbogom! Vi ste hu 1 dobnl in nečloveški! — Na svidenje! Mnogo sreče! P" zdravite Pampuhova! • Truden iu pobit se jc bedni Marga ritov vračal proti domu. Medpotoma zadeval oh drevesa, spotikal se oh k-teminah. Bil je žalosten in jezen. Tako je bil raztresen, da je nemi-doma obstal. V to ga je prisilil tttd zvok dveh glasov, prihajajočih izza sta roga. debla, katerega je polomila. burj;i Za deblom sta se razgovarjala mošk in ženska. Margaritov je poslušal. i> čez hip pomislil: Vsekakor, to govor ra prekleti Pampuhov! Da bi se mu je /ik posušil* KTuib voif-i žeji in vroHni Ee ena prilika, da so z avtorjem 'Straže* seznanimo globlje: Modoma, knjižnica v Zagrebu jo objavila v hrvatskem prevodu Prusovo kapitalno literarno dclo> roman v treh delili »Faraon*. -Faraon-, jo -zgodovinski roman iz starega Egipta.. Dogaja so v li. .-toletju pr. Kr.t v času, Ko ja dvajseto dinastijo ogipfcskih kraljov zrušila svečeniska kasta ter jo zasudcl prestol Faraonov veliki duhoven Antonovega templja v Te-lah Hoiliov. Na podlagi podatkov u tem dogodku J "ins zgradil svoj ruman> ki je pravcato bogastvo slik iu življenja starega Egipta, Središče vsega nitju, in oehanja je veliki duhoven ihrhor, ki ru-jo proti dinastiji lako dolgo, dokler ne pade Faraon. V romanu so verno očrtano vse strani egiptskega življenja, državna ureditev, ljudska organizacija, vojna in mir, verstvo in domače šege. znanost, in umet nost. V-«m. ki se zanimajo za kulturno-historično drlo o starih Egipčanih, bodi Prusov - Faraon« toplo priporočen. Stane MO Din in so naroča na na-slov: Moderna '•n.iižnica. Zagreb. Morovska ul. 80 Gledališko pismo z Dunaja Med mnogimi pevci, ki so so predstavili letošnjo sezono dunajski publiki, jo bil poleg Rijavca (pel ,jo uspešno tenorsko partijo v «Figolettu» v Volksoperi in razen tega nastopil tudi v koncertu) iz Jugoslavijo Marijan Majcen, teuorist. Pel je razen Schubortovih ln Schumau-novih pesmi &irolo, Konjovica in Dvo-iaka. Ima simpatičen glas lepo barve, ki je posebno uglajen v srednji legi, med tem ko mu višina ne prija. Zato so je v svojem programu spretno izognil pesmim z visoko lego. Pel jo v srednji dvorani Konzerthausa, ki pa žal ni bila polna. Zaman sem se oziral po k;'kom znancu, Slovenca sem našel samo enega, da-siravno je g. Majcen, oziroma njegovo koncertno podjetje precej skrbelo za reklamo. Na Dunaj so prišli tudi donskl koza-ki in so stopili prod dunajsko publiko s svojim petjem. Kril ' t jo pisala o njih zelo pohvalno; visok, pevsko tehnike sicer nimajo, toda, prednašajo z globokim muzikalnim čustvom; krasni basi z ne--l.ončno nižino in zdravi tenorji. Pevci s strogo disciplino in s preciznim ritmom in dinamiko. — Prvi koncert je bil raz-p. 'dan, nakar »o takoj nastavili še drugega. # Selma. Kurz, zvezda dunajske opere, je te dni z velikim uspehom koncertirala v Londonu. Selmn, ki stoje danes že okrog 10 let. je. Se redno prvi ikrianček, prva koloraturna pevka sveta! * Na Volksoperi so uprizorili letos Borisa Godunova. trikrat. Glavno vlogo jo pel bariton Robert Burg iz Draždan z mogočnim glasom. Pri tej priliki sem govoril z znanim baritonom Atanasiu, ki se je tedaj nuidil na Dunaju; izrazil jc želje- da. hoče tudi on našt,udirati vlogo Borisa, seveda v italijanskem jeziku. Toda na Dunaju ni mogel dobiti italijanskega izvoda te opere, nemški jazlk je pa Atanasiu tuj! Slišal som ga v «Tosci» kot Searpia: ima krasen glas. zvonko loneč in spominja na Titta Uuffo! Na Dunaju sem videl tudi MariaCham-tccja iz Metropolitan-opere v Newyorku. Pel je Fausta izredno lepo! 7, mehkim toplim glasom si je osvojil takoj srca Dunajčanov. Redek tenor, ki bi tako toplo pel! Bil jo Carusov učence iu part, ner .7eritz.e v Ameriki. M. M. Obe igri sta prvovrstni, polni esprtta fn komičnih zapletljajev ter obdržita. poslušalstvo do konca v veselem razpoloženju. Tgrl ta temeljito naŠtudirani ter se nahajajo poodino vlogo v rokah najboljših igralcev in igralk. Pripomnimo, da je igralno osobjo v pretekli gledališki sezoni baš z omenjenima igrama doseglo najpopolnejše uspehe v Ljubljani ter zbog vzornega Izvajanja želo obilo toplega priznanja tudi ua posameznih odrih izven Ljubljane. Uverjcni smo, da bo znalo tudi našo p. n. lotoviško občinstvo v Rogaški Slatini s številnim poletom obeh predstav ceniti neoporečne zaslugo sicer mladega a v svojem umetniškem vst.var-janju po popolnosti stremečega slovenskega odra. kateri si jo v času dvoh sezon z vztrajnim in idealno zamišljenim kulturnim delom pridobil najboljši sloves širom ožje domovino. R. R. Razstava del nemškega slikarja v Splitu. V splitski mestni posredovalnici je prod kratkim poleg kiparskih dol gospoda, Pcniča razstavil Nemec Hermanu Ebors iz Mouakova 19 svojih pejšažev. Sliko predstavljajo Split, Dubrovnik, Giboni k. Rab in Kotor. Ernest Denis: «Od Vardarja do Soče«. Institut za slovanske vede na pariški Sorbonni je izdal v francoskem jeziku zbirko člankov in razprav, ki jih je o našem narodu napisal veliki, nepozabni prijatelj naš, Francoz Ernest Denis. «0d Vardarja do Soče- je pravzaprav nadaljevanje publikacije «■ Velika Srbija*, katero jc Denis sestavil in izdal v prejšnjih letih. Cena francoski knjigi je 12 frankov. Publikacije «Matice Hrvatske«. Na zadnji skupščini «Hrv. Matice* jo bilo sklenjeno, da sc prih. leto izdado sledečo knjige: Sandor-Gjalski Ljubav lajt-nanta Miliča* in druge pripovedke: Vilo-vič «Zapaljcni život*, zbirka novel. V proslavo pesniško petdesetletnice Gjura Arnolda izda Matica zbirko pesmi. Da- lje Izide spis T.sfzorsttega «Vtnoaoi I Gorski kotar*. Kot izredne izdaje (e natisnejo knjige: Manojlovič »Povijest i kultura starog orijenta ■ v dveh zvezkih; Shakespeare -Krnij Rihard III.»j Franjo Markovič «Kohan i Vlasta« ter ruske narodne pravljice. Češka filharmonija v Pragi si je za bodočo sezono sestavila naslednji program: Dvofak: Rofjuiem, Koncert za čelo, Dramatična uvertura, D-moll simfonija, Othello; Smetana: Moja, domovina, Tri švedske simfonične pesmi, Shakespe-arjeva koračnica, Praški karneval; Fi-hich: Nevihta; Foerster: Shakespeaijeva snita; Novak: Pan; Suk: Simfonične skladbe (med njimi »Legenda o mrtvih vitezih«, sedaj še v rokopisu); Ostrčil: Impromptu; Karel: Simfonija; Jiiak: Druga simfonija; Zolinka: Renesančna uvertura; Akeman: Mavrica (pesmi); Vomač-ka: 1011 (pesmi); Krička: Advont; R. Strauss: Macbeth, Don Juan, Eulenspie-gcl Zaratustra. Don Quijote i. dr.; Mah-ler: Tretja simfonija; Bruc.kner: Deveta simfonija; Brahms: četrta simfonija Debussy; Mor; D'Indv Istar. Program »e najbrže šo razširi. Poljsko-jugoslovanska liga v Lvovu. V soboto dne 23. junija se je v Lvovu vršila prva skupščina poljsko-jugoslovan-sko lige. Istočasno so jo izvolil odbor, v katerem se nahajajo: rektor Zygmunt Markowski, univ. prof. Radej Splawin-ski, prof. Bikowsky, prof. Wcigel, prof. R. Leszinski, gimn. ravnatelj Aleks. Me-dinsky, prof. B. Czurček, gimn. ravnatolj M. Kistryn, bivši poljski konzul v Zagrebu Katheczj-, general dr. Hordinsky> načelnik železniške direkcije Dziekan ter naši dijaki Dušan Stefanovič, Ivo Sve-teo in Ood. Mihajlovič. Liga ho prirejala predavanja o jugosl. kulturi ter širila bratstvo med obema narodoma. Prvo predavanje v tem okvirju bo imel prof. dr. Fr. Ilešič, ki predava sedaj na varšavskem vseučilišču. Iz življenja in sveta Šentjakobski gledališki oder lz LJubljane gostuje v soboto dne 28. in v nedeljo dne 29. julija v dvorani zdraviliškega doma v Rogaški Slatini z efektnima trodejanskima veseloigrama «Maška rada* in «Avtomobilist». Začetek predstave vsakokrat ob pol 9. uri zvečer Iz zgodovine tobaka Danes, ko skoraj vsakdo pitši cigareto, bo mogoče conjene bralcu zanimalo, kako in kdaj se je vdomučila tobakova rastlina v Evropi. Prvi iz »starega sveta* je vpoznal in okusil tobak Krištof Kolumb v letih 1492.—1491. na otoku Guanahani. Indijanci so prvotno imenovali tobakovo rastlino: cohibn, petttn. picelt ali get. Šele v 17. stoletju so dali kadilci ime tabaco» bodisi pipi ali kajenju, niso pa s tem zaznamovali tobakove rastline same. Leta 1518. je poslal Cortez prvo to-bakovo seme v Evropo svojemu vladarju Karlu V. in že leta 1500. so v Lisaboni vsadili in začeli gojiti prvo tobakovo rastlino. 0(1 tukaj jo vposlal to novo, čudežno rastlino takratni francoski poslanik na portugalskem dvoru Jcan Nicot v Pariz kraljici Katarini Medičejski. Priporočal ji jc tobak kot novo zdravilo proti migreni, vsled katere .ie kraljica mnogo trpela. Rastlino so posušili, zmleli v prah in kraljica ga jc vdihavala skozi nos; baje ji jo pomagalo proti njenim pogostim glavobolom. Takrat so začeli uporabljati tobakovo rastlino kot zdravilo in še dolgo potem so jo zdravniki predpisovali in priporočali. Sveže to bakove liste so dajali na rane, s toba kom so zdravili razne čire in uljesa, zlasti so hvalili tobak kot izborno sredst,vo proti kožnemu raku. Da se je tobakova rastlina tako hi-tro razširila in da so jo začeli saditi po celi Evropi, temu je najbrže vzrok, ker je novi prašek tako hitro ozdravil francosko kraljico, takrat pač znamenito osebnost. Ljudje so po raznih krajih rastlino različno imenovali. Nekateri so jo spo znavali kot poslanikovo rastlino (bor- be a 1' ambassadcuf), drugi so jo imenovali kraljičino rastlino (l\frbe & la reine), veliki del pa jo je začel saditi in uživati pod imenom: herba dlvina ali herba nicotia.ua: poslednje je ostalo trajno znanstven < imenovanje takrat v Evropi šo skoraj nove rastlino. Ttapholongus je v IG. stoletju seznanil Angleže z novo rastlino. Okoli leta 1565. je \Yalter Raleigli, ki je mnogo lotoval in odkril Virginijo, po svojih judeh vpeljal sajenje tobakove rastline na Angleškem, kjer je prav dobro uspevala. V Holandiji se jc vdoiuačila 1. 1590. (in skoraj istočasno v Belgiji, ki je bila takrat holandska provinca). V Italijo jo je pripeljal v 16. stoletju kardinal de Sainte - Croix, ki je bil takrat pa-peški nuncij na portugalskem dvoru. V Nemčiji, Poljski, Turčiji, Rusiji in na Balkanu so spoznavali tobakovo rastlino v 17. stoletju, ko so jo prina ''ali vojaki prebivalstvu s svojih poho dov. Vendar je imelo uživanje iobaka že takrat mnogo nasprotnikov; najvišje cerkvene in državne oblasti so ga prepovedovale in odsvetovale kot najne varnejši strup človeštvu. Zalibog niso mogle šc tako ostre prepovedi iu. oblastvene naredbe omejiti uživanja tobaka, ki si je kaj hitro pridobil nebroj omamljenih ljubiteljev. Tudi med znanstvenim svetom je imela in ima še dandanes ravno ta nadvse škodljiva rastlina mnogo zagovornikov in še leta 1700 je izšla cela kopica brošur in brošuric pro in contra tobaku. Državne davčne oblasti pa so hitro uvidele, da bi se lahko izvleklo bogatih dohodkov iz nove ljudske razvade; zato so opustile svoja odsvetovanja ln vsak odpor. Ljudje so rajši plačevali včasih prav občutne globe, kol pa bi sc otlrekan noremu uiitlfu. Nekatere vlade so zmoooponufaie izdelovanje in prodajo tobaka, hitro uvidevši ogromen vir novih mastnih dohodkov; druge pa so dajale svoj monopol na tobak v najem privatnim družbam. Tako je kardinal Richelieu v Franciji že lete 1621. razveljavil vse prepovedi o tobaku, pač pa je uvedel tobačni davek. In Colbert je leta 1674. prvi vpeljal monopol na pridelovanje tobaka, v korist državni blagajni. Danes so skoro vse države že zrno-nopolisiralo pridelovanje, izdelovanje in prodajo tobaka. Zanimivo je dejstvo, da se jo v 16. tn 17. stoletju smatralo kajenje kot slaba razvada preprostega ljudstva. V Franciji, ki je bila že takrat merodaj-no v eleganci in dobrem tonu, jo bilo dostojno za človeka du monde le noslja nje tobakovega pralni. Toda Ludo-vik XIV. — izjemni sovražnik tobaka sploh — je tudi to razvado nosljanja za svojo okolico prepovedal. Bilo pa j" mnogo zaslepljenih ljubiteljev in omamljenih oboževalk nosljanja in kajenja na dvom, ki so se rajši odrekli kraljevi milosti kot tobaku. Nekateri plemiči so imeli vso obleko potrošeno s finim tobakovim prahom. Vojvodo Harcourta so lahko zasledovali po vsod, koder je hodil, ker jo trosil toba kov prali iz svoje obleke. Drugi so no sili tobak v dragocenih tabaterah z umetnimi kamni kot danes. Kjn in kdaj so začeli tobak žvečiti, sc ne da ugotoviti. Verjetno pa je, da so ga začeli nosljati in žvečiti mornarji, kjer jo bila ta grda razvada najbolj razšir jena; enako med delavci, sploh med nižjimi sloji. Kadilcev je vedno več in tudi število nežnih oboževalk tobakovih dan za dnem raste. Žveči sc danes le že malo, najmanj pa je nosljačev. Nekateri div jaki kuhajo tobakove liste, kor se jim zelo dopade, da so omamljeni, pijani tobaka. Dr. F. K. Rdeča justica Moskovsko državno pravdništvo je dognalo, da tvorijo sedaj zločini zoper življenje in zdravje samo 10 odstotkov vseh sodnih zadev, to jc trikrat manj nego v mirnem času. Ravno tako sc je zmanjšalo število tatvin. To znaša sedaj 50 odstotkov vseli zločinov, pred revo« lucijo pa jc znašalo 57 odstotkov skup nega števila. Sovjetsko časopisje po« nosno ugotavlja, da so številke nepobi' ten dokaz napredovanja splošnega reda v Rusiji. Sklepajo, da so živi pod sovje, ti bolje nego v stari carski Rusiji. V resnici pa dokazujejo ti podatki samo, da veliko število zločinov sploh nc pri> dc pred sodišče. Krivcc sc ali sploh nc izsledi, ali pa konča njegova zadeva pred «izredno komisijo za pobijanje proti revolucijo,. Za sovjetsko justico so nadalje zna* čilni sledeči dogodki. Neki Nečajcv, na« rodni sodnik tverske gubernijc jc prišel pred sodišče in je bil obsojen na eno leto ječe v uradu, kjer jc bil nameščen, In sodnik«jctnik jc resnično izvrševal nekoliko časa dolžnost sodnika, dokler niso razveljavili v Moskvi te čudne raz« sodbe. Boljše jc zadel v isti guberniji sodrug Tisjačni, tajnik narodne sodnijc, Tudi obsojen na zapor, je vendar izvr« šcval naprej službo in v tem času cclo napredoval za sodnijskega nadzornika Državni pravdnik ga jc sicer začetkoma vpokojii, toda kmalu ga jc poklical zo> pet v službo, <'ker splošno primanjkuje juristov». Sovjetski juristi so bolj prak tiki in je razumjivo, da se konča v Ru siji marsikatera zadeva kar po domače. ■je treffno: gospa se )e slino prestrtiiia a ko se je umirila, je opazila, da ji izginila zlata zapestnica. Nekega moža \ Natalu je strela zvila v pravi klobčič-eno nogo mu jo vrglo okoli vratu in drugo nogo mu je skrotovičilo z roks, ml. Ko »e je zavedel, si je la z največi,, težavo poravnal ude v normalno lego, V Norwichu je strela gladko obreza], čašo, ki je stala narobe obrnjena na mi, zi. čaša se ni prevrnil«, a rob ji je hj| obrezan kakor z demantom. Nekje strela porinila kazalec na url za 4 mi, nute naprej, ne da bi bila poškodoval, uro. Na Angleškem je udarila strela p„, noči v jablano, kl je bila polna jabolk, Zjutraj je našel kmet mnogo jabolk opečenih na tleli. Dva dečka sta Sla mci) nevihto k reki, utopit psa. Ljudje so na, šli dečka od strele ubita, a pes je stal čisto zdrav tik trupel. V Teksasu je stoi pal slepec ob konju. Strela je vrgla oba na tU; toda slcpcc jc videl, konj pa jc oslepel. V Južni Afriki so v kraalu se deli divjaki. Da bi dokazal, da sc strele ne boji, je stopil neki divjak pred koč, in začel trobiti na rog. Toda hitro it utihnil; strela ga je zadela, vsi divjaki v koči pa so ostali živi. Muhasta strela Strela jc včasih čudovito muhasta in povzroča poleg škode često neverjetna presenečenja. Med nevihto na Angle, škem jc nedavno neka gospa dvignila roko, da bi zaprla okno. V tistem hipu Iz zgodovine ure Za določanje časa so stari Grki in Rimljani uporabljali solnčni krog in ure na novo, takozvane klepsidre. V sred njem veku je vladala »peščena ur*», k: so jo iznašli Kitajci. Solnčni krog, ki jo služil starim Grkom, jo sostojal iz vodoravne plošče, na Bredi katero je bila pritrjena železna palica. Plošča je bila razdeljena na deset, 'včasih tudi na šestnajst numeriranih delov ter se je čas na nji določal po legi sem-ob različnih dnevnih časih. Ura na vod' je bil navaden lonec, napolnjen z vodo Znotraj v posodi so bile označene črlt s številkami. Lonec je imel na dnu maj bno luknjico, skozi katero je voda odi,' kala. Po stanju vodo v posodi sc ie moglo spoznati, koliko je ura. Peščena ura je bila zasnovana na zelo slični ideji, le s to razliko, da je vodo nadomeščal pesek, ki se je sesitval v dtf stekleni grli. Ti grli sta stali drugo ol drugem in skozi nje je curljal pesok ii one posode v drugo. Prvi kronometer, nalik na mehanično uro, se je pojavil koncem desetega stoletja. Bil pa jc seveda velik in okorni. Ljudje so se začeli truditi, da bi ga zmanjšali. Že pri piscih iz 15. veka bere, da so možje in žene v tistih časih nosili pri sebi nekake uram podobi" predmete. Šele po letu 1074., ko j? lliggeus iznašel regulator s spiralni: zmetjo, so se začeli izdelovati časomeri v manjši obliki. Prva precizna ura datira iz, leta 1750.. ko je Harrison napravil prve krouometre, katerih točnost se lahko primerja z današnjimi. Rojstvo in značaj Neki holandski časopis prinaša ttt-slednjo neverjetno statistiko, katero V baje sestavili učenjaki. Mesec, v katerem zagleda človek Iu; sveta, upliva zelo na njegov značai, Pred vsem se nanaša ta aksiom na nežnejši spol in sicer: Ženska rojena v januarju, postane izborila Eospodinja. Njen značaj se nagiba sicer k otožnostl, toda ima pa dobrr srce in se oblači v okusno, toda preprosto obleko. Tiste, ki iinajo v mesecu februarji svol rojstni dan, postanejo dobre žens in matere, so pa zelo nečimerne. Zemske meseca marca rade vpiieio. so klepetave, so tudi pridne, a poleg tega pa zelo zanikerne. Sicer imajo smisel za sklepanje kupčij, toda to jim prav nk ne koristi, ker izdajajo denar v množinah za klobuke in obleke; obenem radt koketirajo. So pa kljub vsem tem napakam dobrohotne. Tudi aprilske deklico niso posebn>' priporočljive; poleg tega so samo .sred- pa je bil jezik Pampuhov moker in (irožen in je z veliko lahkoto opravljal »vojo službo. — V tem oziru ravnam vselej kot divjak. Go se mi zahoče, da vas zadavim in poljubim, va,; zadavim in poljubim. Tn je moja pravica. Ako me za moje dejanje hočete udariti z bičem, rdi pa ustreliti z revolverjem — bijte in streljajte! To je zopet, vaša pravica. — No dobro — jc dejal žonski glas. — Ce vas pa niti ne udarim, niti ne ustrelim, ampak vam samo odkrito povem, da. ste mi zoprni, kaj potem? — Ne izrecite te besede! — jc razjarjeno vpil Pampuhov. — Raje si na uiestu razbijem glavo! In zares je butnil z glavo v neko leblo. — Ah, kakšen podlež! — je zavistno pomislil Margaritov. — Glej ga nc, kaj vse počenja! In da ga pri tem prav nič ne peče vest! — Neumneži — je kriknila dama... - Saj si boste vendar razbili glavo! -—• Hazbil! — je trdovratno rekel Pampuhov. — Poglejte vendar, kakšno rdečo tiso imate tu na čelu . . . — Naj bo torej. Ali ine ljubite _Ne vem — jo nesigurno rekla dama. — Mislim pa, da sploh no morem ljubiti. — Torej potem naj skratka izginem? „ je vzkliknil Pampuhov. Od jnze' in vročine jo komaj dihal. Nato je objel damo s prosečimi očmi in začel trerati raz sebe obleko, —« Kaj vendar delate, divjak! Ali hočete iti domov takšni? — Kaj to? — je govoril bedni Pampuhov. — Ali mo ljubiš? — Samo to jo vprašanje! — Ne vem . . . zakaj pa me tikate? — O vragal Ali prideš zvečer tja h klopi? Izpustite vendar mojo roko, to boli! Ne vem — mogoče pridem . . . Ka.j se pravi to: Mogoče pridem? Povoj mi, če prideš ali nol — Obljubiti ne morem zagotovo ... Kaj pa če med tem nenadoma uinrem? — Oh moj Bog! — zajavka Pampuhov. — Ona me ne ljubil Samo igra se z menoj! Prekleto bodi vso skupaj! In Pampuhov v navalu jeze prime za palico, io prelomi na dvoje ter jo zažene daleč od sebe in zbeži v gozd. — Pampuhov! — kliče za njim dama. — Vrnite sel Pampuhov! Kje ste, divjak! Vrnite se! To je bila vendar samo šala! Jaz to ljubim! Gotovo jc bil razjarjeni Pampuhov že daleč, zakaj ljubeznjivim besedam st iii odzval. Dama pa je sedla na podrto drevo, zaslonih obraz z rokami ter glodala solznih oči za pobeglim Patnpuhovim. Margaritov. je nekolike počakal, potem pa jo začel žvižgati neko arijo ter se je končno približal z druge strani deblu, na katerem jo počivala dama. — Ah, kdo je to? — Jaz, prosim — je rekel Margaritov in se poklonil. — Dovolite, da se valu uredst,ivini: Marunrito.v ie moie ime. Blodeč po gozdu sem zaslišal smrtni krik, in misleč, da je treba pomagati, sem se požuril bliže. — In ste slišali, kaj sem klicala? — Mogoče, da se varam. Vendar se mi jo zdelo, da čujem znano ime Pampuhov. — Vi ga poznate? — Serešo Pampuliova? Bolj kot samega sebe. Strašen zapeljivec je. — Kaj pravite? — Prav res! Ali vam še ni odkril svoje ljubezni? O., njegova narava je strašna! Pri razkrivanju ljubezni pa ima svojo metodo. Gotovo jo povedal, da jo divjak, da dela, kar sc mu zljubi, in da ženska lahko ž njim razpolaga po svoji volji; da ga lahko poljubi ali pa udari z nožem. — Ne, ne z nožem, ampak z bičem ali rovolverjom! — No, to je vendar isto. Margaritov je pogledal damo ter jo namenoma prav ravnodušno vprašnl: — Ali je tolkel z glavo? — Kaaj? — Z glavo — ali jo tolkel ž njo ob kak predmet? Njegov divjaški sistem je namreč tak, da bije z glavo ob kali predmet. Dama je skočila pokoncu. — Cujtc! To ni mogoče! On se samo hlinil In jaz. neumniea, sem mislila ... — Res, vse to dela zelo premeteno, — Vendar to ni bilo samo tako za š.ilo. On jo v resnici udaril z glavo ob drevo, da se ie na čelu pojavila rdeča lb',11. — Miiostival To dela zelo enostavno! Skrivoma položi roko med glavo in les, da ga prav nič 110 boli. — A odkod potem rdečica na čelu? — Ali ste tudi pozorneje pogledali na podlago njegovega suknjiča? Niste? Prihodnjič poglejte! Tam nosi krpo platna, namazanega z rdečo barvo. Ko udari z glavo ob roko. sežo premeteni zapeljivec z roko pod suknjič, namaže prst in potegne z njim po čelu. Ali sedaj razumete? — O bog, kakšen ničvrednež je . . . Joj, joj, kakšne goske smo me ženske! . . . A čemu vendar takoj goske? Le zaupljive ste tako, da ne opaziti slič-nih lokavosti. Je li ničvrednež zlomil tudi palico? — Tudi to je storil. Margaritov je zamišljeno majal z glavo. — Torej nov trik. Pred odhodom na letovišče je, namreč podlež kupil v neki trgovini deset, palic za pet rubljev. Kaj jo hotel z njimi? Ko sem &a vprašal, čemu mu bo de ve; palic, so je smejal in rekel: Lomil jili bom . . . — A razložite mi vendar, čemu počenja. vso to? — Čemu? Ker gleda na ljubezen tako kot fabrikiint na svoja podjetja. Če bi imel samo en roman, potem bi bilo drugače. A on jih takoj splete najmanj deset. Za tako obsežno fabrikacijo pa jc vendar treba forme. Nekoč jo Ben-venuto Celllni delal nn eni čnšici ali skrlniiei uo celo leto. Tedni je bilo to umetniško delo. Sedaj izgotove v berlinskih tvornicah na tisoče sličnih čn-šic v enem samem dnevu. Seveda, de-iijo jih na isti način in po eni formi Tako dela tudi naš Pampuhov. Zelf dobro poznam njegov način izdelave in tudi dobro vem, da dela vse na do-belo. — Kakšen gad je vendar tol Moralna greloba! Propalica! O, naj se same predrzne priti k menil Glava me boli ■ ■ Ali me ne bi hoteli spremiti domov? — O, prav rad! Toda — ali bi u' bilo bolje ostati nekoliko časa ol morju? Morje tako lepo buči, šumi, valovi ... Tu stoji človek kot pred obličjem Neznanega. Tu se pogovarja i Onim, ki se skriva v glogotanju morskih valov, v- temnem šumenju, pojmovanju in šeltestenju gozda . . . — No, pa naj bo. ker tako lepo i« vorite . . . — Neznani je povsodi. Baš .seda: gleda iz vaših črnih oči . . . Ah, kasf toplo, baržunasto ročico imate ... T0' ložite mi jo na glavo. A mojo glave položite na vaša koleni. Dobro taki'1 Čutim, da sem prod vami majhno nebogljeno dete. Uspavajte me. Ah, kaku je to krasno . . . Vidim zvezde . • Tvojo in mojo . . . Vesoljstvo . • • — Drago moje detel — Se, šc! Še me poljnbuj. Dve zrini vesoljstva . . . Dve zmei med milji"' ni . . . Dve zrnci med bili . . . bilih'-'' dami zrn . . . nje zmerno Inteligentne ln zelo spremenljive. Majske rožice so srCkane, mirne in elegantne. Junijske rožice so površne, njih okus ic vpijoče barve in pisane obleke. Vse, kl pridejo ua svet v mesecu juliju, sanjarijo o lepih toaletah, so vedno dobre volje in velike sladkosnodnice. Ce jc ženska rojena v mesccu avgustu. ie njen značaj srednje dober. Nežna je !n odpustljiva, toda iudl zaprav-Ijlvost In očitno obnašanlc jI nista tuji. V tem oziru se precej Tazlikuiejo od septemberskih sestric, kl, prijazne, ne zapravljajo denarja, temveč ga nalagajo v hranilnico in se zelo okusno obla-Illo. Oktoberske hčerke so priletne v občevanju. Sicer veliko ln hitro govorijo in jc njihova fantazija skoro neomejena, odlikujejo se pa z veselim značajem, imajo smisel za šale in simpatično sprav liivost, kadar se skregajo ali razjeze. V složnem so pa zelo srčkane in prijazne vkliub lahkomiselne, ter površne narave. Darežljive In dobrega značaja so one, ti so rojene v mesecu novembru. Malo boli razburljive so in se hitro razjeze, toda Tavno tako hitro tudi potolažijo. Posebnih talentov za hišno gospodarstvo nlmaio, toda kot matere so Izvrstne in se jih nc more nikoli dovolj pre-livalitl. In h koncu še ženske Iz mcscca decembra. Navdno so vse zelo lepe in imajo manijo kupovati kolikor mogoče drage toalete. Rade nosijo kožuhovino ln svilene obleke in si nezmerno lepotiči-jo obraz. Neredko so vzrok izgube moževega premoženja. To pravijo učenjaki o ženskah. Po njihovi sodbi so torej najboljše žene one ki so rojene v mesecih, januarju, maju, septembru In novembru, medtem ko so one v mesecih marcu, aprilu, Juniju In oktobru manj priporočljive. Naravnost nevarne so pa decemberske žene, po-sebno ker razumejo prikleniti moža na-se. Kaj pa je z moškim spolom? Tudi njihova klasifikacija bl ne bila llclnle-icsantna. Mladost preko 70 let V Zedinjenih državah so osnovale hI« gijenske organizacije skupni Zdravstve« ni svet, ki ima geslo: «Mlad s 76 leti!« Vsakemu Amerikancu, ki posluša pred< piso Zdravstvenega sveta, obetajo, da se mu podaljša življenje za dvajset let. Statistično je baje dokazano, da se jc v dobi zadnjega polstolctja, od 1870 do 1920, poprečna starost A"mcrikancev po« daljšala od 41 do 56 let. Ako se je po« srečilo podaljšati življenje z« 15 let, obe« tajo, da ga s hlgijcnskimi popolnitvami podaljšajo še za 20 let. V proglasu je čitati: «V 50 letih bo znašala poprečna starost namesto 56 let 76 in Amerikanec se bo počutil dovolj močnega, da uživa življenje, di, tudi čc bo še starejši.* Za glavni vzrok, da si ljudje življenje krajšajo, .smatra Zdravstveni svet dej» stvo, da Amerikanec preveč jč ln zlasti da jč preveč mesa. Za to priporoča več« jo zmernost v jedi in izdatnejše uživa« nje sadja in zelenjave. Vsakdo naj se da vsako leto na svoj rojstni dan teme« ljito po strokovnem zdravniku pregle« dati in takoj ukreniti, da se odstranijo eventualni bolezenski znaki. Pijanstvo mora izginiti, ckscesi vseh vrst morajo prenehati, stanovanja morajo biti zračna, svetla in čista, gojiti se mora zmeren šport in vsakdo glej prav posebno, da si ohrani mirne živce in čim vedrejšo dušo. Potem pride doba, ko doseže po« prečno vsak Amcrikancc 76 let in se bo vendarle še čutil za delo sposobnega mladeniča! Gospodarstvo Poravnalno postopanje pri Balkanski banki Zagrebški uradni list oblavlja, da Jc na lastno prošnjo otvorjeno nad Balkan sko banko d. d. postopanje o prisilni poravnavi izven konkurza. Za poravnalnega sodnika je imenovan sodni svetnik Maritlt, za upravitelja konkurzne mase dr. Srgjan Bndisavllcvič. Termin 3. oktober ob 10. url dopoldne. Balkanska banka ponuja upnikom za vse terjatve, ki so že dospele ali dospelo tekom enega leta 100 odst. glavnico i dogovorjenimi obrestmi brez stroškov. Izplačilo sc Izvrši tekom enega leta, ra-čunšl od dne, ko Jc bila poravnava odo-' brena. Terjatve, ki dospejo po cnein letu, bodo svoječasno redno pokrite. Terjatve v tuji valuti se plačajo po tečaju od 16. Julija, v kolikor žc niso pretvor-jene v dinarje. Banka je stavila tudi predlog glede razporeda izplačevanja terjatev, in to tako, da se najprvo in najdaijc tekom 4. mesecev pokrijejo vložne knjižico ter mali kontokorentni upniki, najkasneje pa upniki iz velikih deviznih poslov. Vsi upniki se pozivajo, da prijavijo svoje terjatve tekom 10 tednov, najkasneio pa 3 dni pred odrejeno poravnalno razpravo kr. sudbenemu stolu v Zagrebu, ker sicer izgubijo pravo glasovanja o poravnalni ponudbi. Naša konjereja Neovrgljlvo dejstvo ie, da tudi pri nas v Sloveniji težki mrzlokvrni konj vedno bolj izpodriva toplokrvno pasmo. Val mrzlokrvnega plemena pritiska na tni strani od Višnje gore, na drugi od Brežic proti toplokrvnemu šentjernej-skemu okolišu. Toplokrvec v slovcnje-bistriškem okraju in na Dravskem polju je jedva še ohranjen v ostankih, ljutomerskega kasača ogroža mrzlokrno pleme od seivera, vzhoda in Juga. Res je, da si poedinci v mrzlokrvnlh (n mešanih konjercjsklh okoliših želč tudi lahkih plemenjakov, deloma radi tc-?a, ker je ostalo tamkai izza preobrata ie nekaj lahkih kobil. Nehote se človeku vsiljuje vprašanje, ali je to stremljenje naših konjerejcev upravičeno ali ne. Poznavalec razmer bl odgovoril, da jc do gotovih mej upravičeno. Bivši avstrilski upravi ne moremo oči tati, da se nI za konjerejo zadostno brigala. Pogosto je storila raje preveč nego premalo. Zlasti je preveč uvažala angleško kri, preveč eksperimentirala in prepogosto zadoščala ter so vdajala posameznim osebnim inspiracijam. Najvišja skočnina je znašala 6 kron; posamezni žrcbci, kl Jih ie našemu konje rejcu vsilila, so plemenih še za manj ali celo zastonj. Nesmotreno uvažanje ter uporabljanje angleške krvi v deželni konjereji je kakor drugod tudi pri nas povzročilo, da Je postal naš konj za občno uporabo kmetovalčcvo prešibak. Od tod reakcija, od tod to brezmejno stremljenje za težkim, mrzlokrvnlm konjem. Prevelika ln vsiljiva skrb avstrijske, uprave za povzdigo naše konlereje pa ie tudi napravila našega konierejca nesamostojnega; mesto, da bl sc družil v konjerejske zadruge in sam pod smo-trenlm vodstvom države dal smernice svoji konjereji, je pričakoval vse le od države — napaka, ki se je ponekod še Janes ne moremo otresti. Povojne razmero so nadalje omejile notrebo in pa oddalo lahkih konj. Vojaške nabave, ki so se poprej vsaj deloma vršile v na.šili kraiih. so docela iz- ostale. Marsikdo, ki si Je pred vojno držal konje za Ježo ln lahko vožnjo, Jc moral to pod pritiskom časa .in razmer črtati iz svojega proračuna. Poleg tega Je Izvoz toplokrvnih konj omejen, vzreja žrcbet veliko težja ter zahteva od konjcrcjca dosti več strokovnega znanja in pažnjc kakor ona mrzlokrvnlh. Končno pa naš konjerejcc za odstavljeno tnrzlokrvno žrebo dobi toliko kakor za dveletno toplokrvno, in le, čc je žrebc brez napak in hib, ki sc pri lahkem konju veliko raje porajajo, laže opažajo, bolj upoštevajo ter strožje presojajo nego pri težkem. Kljub svojim pomislekom proti uplivu in uvozu angleške krvi, zlasti čistokrvne, za našo domačo konjerejo pa v polni meri pripoznavam njeno potrebo kot reganeratorja kr\H In živčevja, čc hočemo uspešno gojiti naše polkrvce. Toda ta eksperiment moramo prepustiti strokovnemu vodstvu naših kobilam, ne pa konjercjcu, ki jc pač pripravljen staviti največje zahteve na potomce tega čistokrvnega zaroda, ncdostajc mu pa sredstev in razumevanja za njihove razvojne potrebe. Posledica je, da polno krvni plcmenjakl deželni konjereji več škodujejo, kakor ji prinašajo koristi. Ce pa uvidimo, da jc stremljenje naših konjerejcev za težjim tipom konia vsaj delno upravičeno, In čc hočemo vsaj to malo toplokrvne reje, kolikor je šc imamo, ohraniti nespakedrano ter zaje zitl prodiranje brezmiselncga križanja — kajti prej ali slej bo prišel naš lahki konj zopet do veljave — morajo mero-dajnl člnitelj! smotreno urediti našo konjerejo, tako da nastavijo na mejah in v kolikor potrebno tudi v osrčju toplokrvnih konjerejskih okolišev tip močnejšega masivnejšega toplokrvnega plemc-njaka. Mogoče bl ustrezal in zadoščal tem potrebam močni «NonIus». Na ta način In pa s poglobitvijo strokovnega znanja naših konjorcjcev potom predavan), da se bodo začeli zavedati dalekosežnih posledic nezmiselncga križanja in mešanja pri konjereji, bomo preprečili, da bi posegal naš konjcrcjec po samopomoči, uporabljal zakotne žreb-cc, gonil svoie dobre lahke kobile na Hrvatsko k belgijskim plemcnjakoni, brezvestno križal In se ogreval za ple-menjake nesrečnega eksterjerja in še bolj nesrečnega imena, kl nas spominja Jo, da so potomci težkih kobil in ameriških kasačev, pri toni pa prav dvomljive plodne vrednosti. Trdno scin prepričan, d.i bosta titdi posvetovalna organa državnih člniteljcv — konjerejska odseka Slovenske kmetijske družbe —, katerih nesebično in požrtvovalno delo spričo težkoč in nevarnosti, ki so pretile zlasti zadnji dve leti naši konjereji, v polni meri priznavamo, tudi v tem perečem vprašanju zastavila vse svoje moči in vpliv v dobrobit In procvit naše konjereje. — Slajpah. Tržna poročila Novosadska blagovna borza (25. t. in.) Pšenica: baška, stara, 77 — 78 kg, 2 — 3 odst., 1 vagon 400; baška, nova, 79 — 80 kg, 2 odst., 7 vagonov 370 — 372.5; baška, nova, 79 — 80 kg, 2 odst., za avgust, duplikat kasa, ponudba 367.5; srbljanska, nova, 78 kg, 2 — 3 odst., pariteta Beograd, ponudba 350. Ječmen: baški, 66 — 67 kg, 2 vagona 290 — 295. Oves: baški, povpraševanio 315. Turščica: baška, 4 vagone 285; baška. postavno Bosanski Brod, 3 vagoni 317.5 Moka: baška, stara, «0», ponudba 645: «2», ponudba 595: «0». oonudba 47S: hasKa, nova, »0», za avgust, z vagona 59b; «7», I \4gnn 410. Otrobi: haški v jutlnlb vrečah, 1 \.igon 155; baški, novi (v papirnatih vrečah), za december, 4 vagoni 150. Tendenca nestalna. Beograjska blagovna borza (25. t. m.) radi slabega zanimanja nI poslovala. Zagrebški žitni trg (25. t. m.) Postavno vojvodinska postaja: pšenica (75 — 76 kg), stara 400 — 405, nova (78 — 80 kg) 350 — 375, turščica žolta 290 — 295, rž 325 — 340, iečmen za pivovarne 250 — 290, oves 290 — 315, moka «0, 600 — 675, «2» 575 — 650, «6» 525 — 600, za krmo 200 — 225, otrobi drobni 150 — 160, debeli 190 — 200, — Tendenca popustljiva. Zagrebški tedenski sejem (25. t. m.) Sejem Je bil precej slab. Ceno so razen slami narasle, zlasti pri svinjah, in to najbolj radi tega, ker so prispeli slovenski mesarji, ki so mnogo povpraševali. Nekaj goveje živine so nakupili Italijani, ki pa so se najbolj zanimali za konje. Notlrajo za kg žive teže: voli I. 13.5 — 14.5, II. 12.5 — 14, III. 10 — 11, mlada živina 12 — 13.5, krave I. 115 — 13, 11. 10 — 11, III. 8.5 — 9.5, teleta I. 17 — 18, IL 16 — 16.5, III. 14.5 — 15, bosanska goveda L 11.5 — 12.5, II. 10 — 11, III. 8.5 — 9.5, svinje I. 22.5 — 24.5, II. 21.75 — 22.5, III. 20 — 21, Svinjo zaklano I. 26.5 Din kg mrtve teže. Krma: seno 75 — 125, detelja 100 — 105, slama 65 — 75 Din za 100 kg. Duuaiski svinjski sejem (24. t. m.) Dogon 3236 komadov. Celic narasle za 3000 — 4000 aK pri kg. Za kg živo teže notirajo v tisočih aK: mesnate svinje 23 — 29.5, debele 21.5 — 26. Dunajski konjski trg (24. t. m.) Dogon 350 delovnih konj in 226 za klanle. Cene za komad v milijonih aKt kočij-ski konji 4—9, lahki uprežni konj! 3.5 — 8, težki uprežni konji 6 — 13. Konji za klanje so sc tržili po 4500 — 9500 aK za kg žive teže. — Pregled poslovanja naših denarnih zavodov. Iz Beograda poročajo: Ministrstvo trgovine in industrije je odredilo svojega komisarja, ki bo v najkrajšem času izvršil pregled denarnih zavodov najprej v Beogradu in potem v drugih inoatih, = Industrijsko-ohrtna vzorčna izložba v Mariboru, združena z vrtnarsko, vinsko, umetniško in gradbeno razstavo se vrši že prihodnji mesec, in sicer od 15. do 26. avgusta. Poleg že stoječih sc zgradi še par novih, velikih in lepih paviljonov. Celokupna izložba bo tudi na zunaj nudila lepo sliko. Žo sedaj vlada za razstavo vsestransko zanimanje in je razen iz vseli pokrajin domačo državo prijavljen obisk tudi iz inozemstva. Razstavo naj si vsokako ogledajo tudi oni industrljcl in obrtniki, ki niso razstavili. Za posetnike je poskrbljeno v vsakem oziru: polovična železniška vožnja, ako se izkažejo •/. legitimacijami, ki stanojo 20 Din in ki veljajo obenem kot perma ncnlne vstopnice; poskrbljeno je tudi za prenočišča zunanjim posotnikom, ki naj sc priglasijo pri stanovanjskem odseku = V trgovinski register so so vpisale nastopne tvrdke: Adolf Starki, trgovina ■r. mešanim blagom na Bledu; Spiro P. Subotič, carinsko posredništvo na Bohinj skl Bistrici; Jernej Logar, trgovina z mešanim blagom v Boštanju; Anton Kova-čič, tvornica testenin 'Savinja, v Celju; Ronko mL, izdelovanje cementne opeke in trgovina s cementom v Corknici; Ivo Detela, trgovina z mešanim blagom v Dobit: J. Menart, trgovina z mešanim blagom, s|>ecerijo, manufakturo, deželnimi pridelki in vinom v Domžalah; F. Vavpotič, trgovina 7, mešanim blagom v Gorjah; Emil Cevc, trgovina z mešanim blagom v Kamniku: Anton Slatnar, trgovina s papirjem in pisarniškimi potrebščinami v Kamniku; Marija Kosirnik, trgovina z lončeno posodo na Križu (Komenda): Veko»lav Podlogar. trgovina s specerijo. kolonljalnim in materijalnim blagom ter dolikatesami na drobno in debelo v Ljubljani; Svečko Vršič, trgo vina z manuf aktu mini, modnim in konfekcijskim blagom in parfumi v Ljubljani; Josip Cvitič, carinski posrednik v Mariboru; Ciril Oašporin, trgovina z mešanim blagom v Mojstrani; Boris Ccrne, trgovina z mešanim blagom, stavbnim materljalom in lesom v Spodnjih Gorjah; Josipina Jankovič, trgovina z mešanim blagom v Velikem Mengšu; Avgust Sgubin, trgovina z deželnimi pridelki v Vodmatu; Andrej Opeka, trgovina s senom in slamo na. Vrhniki. = Vzpostava prometa na progi Drvar-Knln. Iz Beograda javljajo, da jo po od-redbi prometnega, ministrstva zopet vzpostavljen celokupni promot na progi Dr-var-Knin. = Angleži se zanimajo za gradnjo naših železnic. Kakor poročajo listi, so bili to dni v Beogradu zastopniki veliko angleško finančne skupine. Angleži so so zanimali za projektirane železniško proge in za razna večja industrijska podjetja. Bajo so bili sprejeti tudi pri finančnem ministru, ki jim jc dal potrebne informacije. Angleži so iz Beograda odpotovali v Skoplje. — Za Izvoz naših cigaret v Češkoslovaško. To dni sta odpotovala dva zastopnika monopolske upravo v Pra.'o, da proučita možnost izvoza naših cigaret v Češkoslovaško. — Izredni občni zbor «Metre», združenih t.vornio trakov in pramen, d. d. v Ljubljani so vrfi dne 6. avgusta ob 15. uri v prostorih Slavonske banke v Liubliani. Na dnevnem redu ie: oovišanje hbjmsct gfavniee on is na 24 milijonov kron ter sklepanje o isjiromembi pravil, r: Promet tržaške luke narašča. V maju 1928 jo bil celokupni promet za 40 odst. večji nego v maju 1922. Na uvozu v Trst partielpira izza Italijo na prvem mestu Jugoslavija s 178.712 q in 2219 komadov blaga, a na izvozu iz Trsta i. 218.490 rj blaga. Trst. jo toroj v voliki meri odvisen od nnšo države. = Gospodarski odnošaji med državami Male antante. Praška »Tribuna* se havi v članku 7 gospodarskimi odnošaji med državami Male antanto ter izjavlja, da niso ravno najboljši in da ni znakov za to, da bl postali bolj Intenzivni. List govori tudi o trgovinskih odnošajih med Malo antanto in Avstrijo ter meni. da je, Dnnaj še vedno važno trgovinsko mesto za ves Balkan. V Pragi s0 pa to še premalo vpo.števa. = Reška rafinerija olja v rokah Italijanskega vojnega ministrstva. Z Reko poročajo: Ročka rafinerija olja, zavod Madžaroko kreditne banke je v Italijanskih rokah. Večino delnic je prevzelo italijansko ministrstvo za vojsko in mornarico. Samo mali dol je ostal v rokah Madžarsko kreditne banke. = Avstrijski državni dohodki od carine in tobačnega monopola znašajo v mesecu juniju skupno 202 milijardi papirnatih kron (70 milijard od carino in 132 milijard od tobačnega monopola). V prvi polovici 1928 znaša skupna vsota teh dohodkov 1133 milijard papirnatih kron ali 78.50 milijarde zlatih kron. Tn vsota proeej presega iznos obresti, kl jih ima Avstrija plačevati za svojo inozemsko dolgove. Padanje madžarske krone. Iz Budimpešto javljajo: Nazadovanje krone silno razburja gospodarsko kroge, ki niso pričakovali tako rapidnega tempa propadanja. To padanje so ne smatra za opravičeno, zlasti, ker se obeta obilen izvoz žita. Mnogi so mišljenja, da so pa-doo-krono na zunanjih trgih povzročili zunanjepolitični momentli katorih izvor jo neznan. Nova devizna naredba bo mod drugim vsebovala, da bo prosta le polovica Izvoznih valut in dovlz, druga polovica pa se bo morala oddajati devizni centrali in bo na razpolago državi, ki jo Im> uporabljala doloma za kritje svojih inozemskih obvoznosti. deloma pa za podpiranje krone. = Nemški državni banki primanjkuje novčaničnih zalog. Iz Berlina poročajo: Državni banki je zmanjkalo papirnatoga denarja. To dojstvo so čujo spričo ogrom no poplave papirnatega denarja v Nemčiji čisto neverjotno. Plačilni uradi izplačujejo le v malih bankovcih po 1000 in 5000 mark, ker so vsi visoki bankovci bili v zadnjom času transportirani v Po-ruhrje. Vrlnitega so so velike banko v Berlinu in v provlncialnih mestih h koncu meseca oskrbele z večjimi zalogami plačilnih Sredetev, kl jih rabijo za svojo stranko. Direkcija Državno banko jo napram praznosti v svojih blagajnah brez moči. šah Ustanovni občni zbor „Slov. šahovske zveze" V nedeljo 15. julija t. 1. sc jc vršil v Celju ustanovni občni zbor Slovenskega šahovskega podsaveza, na katerega so poslali skoro vsi slovenski šahovski klu« bi in krožki svoje delegate. Zastopani so bili sledeči klubi: Zvez« šahovskih organizacij po svojem predsedniku g Lco Zupančiču, Ljubljanski šahovski klub v Ljubljani po svojem predsed« niku g. Bogo Pleničarju, Celjski šahovski klub v Celju po svojem predsedni« ku g. dr. Bruneku, Mariborski šahov« ski klub v Mariboru po g. Kramerju, ■šišenski šahovski klub v Ljubljani po g. Očku, Viški šahovski klub po g. prof. Frankoviču, Šahovski klub Mladinski v Ljubljani po g. Frankoviču, Litijski ša> bovški klub v Litiji po g. Pleničarju in Šahovski odsek Jadran v Ljubljani pr svojem načelniku g. Rudoliu Mrzlikar ju. Poleg navedenih delegatov sc jc udeležilo ustanovnega občnega zbora šc mnogo članov in prijateljev slovcn skih šahovskih klubov. Glavni referent prof. Ludvik Vagaja jc poročal o po= menu in namenu ustanovitve Sihovskc= ga podsaveza za Slovenijo. Referat jc bil sprejet s splošnim odobravanjem ter so sc takoj vsi dclcgatjc izjavili v prin« clpu za ustanovitev šahovskega podsa« veza. Glede žc obstoječe Zveze šahov« skih organizacij v LJubljani so jc raz« vila dolga debata ter sc jc končno sklc= nilo, da ta zveza šc dalje obstoji in si« ccr podrejena šahovskemu podsnvczu, katera pa ima avtonomno včlanjene ša« bovško klube in krožke velike Ljublja« ne. Ostale klube izven pomerija velike Ljubljane pa mora glasom tozadevne pogodbe odstopiti novo ustanovljenemu šahovskemu podsavezu. Klubi v L'ub« ljani plačujejo od sedaj naprej članari« no edinole Zvezi šahovskih organizacij v Ljubljani, ostali klubi v Sloveniji pa direktno Slovenski šahovski zvezi. Spre« ietje Slovenske šahovske podzveze k Jugoslovanskemu šahovskemu savezu v Zagrobu se bo predlagalo na Jugoslo« vanskem šahovskem kongresu v Novem Sadu v avgustu letošnjega leta. Celjski šahovski klub jo iz prijaznosti priredil vsem delegatom banket v hotelu «Evro= pa», katerega jc aranžirala ga. dr. Brun čekova. Ob 4. sc je zborovanje nadalje« valo, nakar sc jc takoj končnovcljavno sklenilo, d« sc ustanovi šahovski pod« savez za Sloveniio s sedežem v Celju. Podsavez naj hi se na predlog g. lCra« merja imenoval: Slovenska šahovska /.vczh v Celju. Predlog Jo bil sprejet. Vršile so sc volitve odbora, nakar bili izvoljeni sledeči gg.: predsednikom Bogo Plcnlčar (Ljublj. šah. klub), posIo< vodjem prof. Ludvik Vsgnja (Celjski šah. klub) in rediteljem g. Kramer (Ma. rihorskl šah. klub). Šahovski klub! prejmejo v kratkem natančna navodila glede šahovskega podsaveza. Vse dopise na šahovski pod« savez je pošiljati ua naslov: Prof. Lud< vik Vagaja, poslovodja Slovenske ša« hovske zveze v Ccljn, kavarna Evropa. Ravnotako je pošiljati vse denarne na< kaznice na Imenovani naslov, ker ftin« glra zvezni poslovod ja obenem kot ta i« nik In blagajnik. RAZNE PRIREDITVE. One 26. tega meseca sc prične v Frankfurtu 23. kongres zvere »Dcutschcr Schachbundu, ki bo I ra i al do 11. avgusta. Mojstrskega turnirja sa udeleži 12 mojstrov. Obenem se ima. vršiti glavni turnir (v skupinah po 10 udclcžnikov), stranski turnir in turnir za goste (v Nemčiji živeče inozcmcci. Avstrijska zveza šahovskih društev od« pošlje na mojstrski turnir prof. dr. Al« bertu Beckcrja in mojstra mladina lian, sa Kmocha in Alfreda VVolfa. Kmocli se je širši javnosti predstavil na dunai« skein mednurodnem turnirju lansko ic« sen. Alfred VolF ic sin Ljubljančanom žc dolga leta znanega dunajskega ša, bovškega moistra Siegfricda Reginald? Wolfa. Dne 23. t. in. se jc v Sclicwenlngenu pričel velik mednarodni turnir, na kn« terega so bili povabljeni: slavni ruski mojster dr. O. Bernstein, Ed. Colle (Belgija), G. Muroczy, Ljubljančanom dobro znani I. Mleses iz Leipziga, mla« dostni francoski mojster Adrcč Muf. fang iz Valenclcnncsa, Norman Nansen (Dansko). Rlhnrd Rttl (II. zmagovalce na ravnokar dolgranem turnirju v Mo« ravskt Ostravi; I. zmagovalec jc bil dr. Emanucl Lasker), Rudolf Splelmann Iz NOrnbcrga, Anglež Sir G. Thomas in švicarski mojster«amattr dr. E. Voell. my. Proti tem 10 inozemskim mojstrom sc bo borilo 10 najmočnejših šahovccv Holandccv, in sicer tako, da so ima vsak inozcmec boriti samo z vsakim Uoiandccm iu obratno, dočim inozcmci med seboj In ravnotako Holandci med seboj nc igrajo. Turnir bo trajal pri« bližno 14 dnu Tretja večja prireditev je XXVII. švicarski turnir, katerega jr priredil ša« hovski kluh v Bcrnu v proslavo 50lct« nicc svojega obstoja. Mojstrski turnir so jc pričel v nedeljo 22. t. m. in im.i trajati 6 dni. Udclcžnikov Jc 10, in si« ter prof. dr. O. Naegli, Ph. Meister. dr. W. Michel (Bern), dr. F.. Voellmy (Ba sel), W. Henneberger (Glarns), dr. Cb. Khiinc in Leal (Genf), Jack Ounine (Lausannc), II. Johner in O. Zimmcr. mann iz ZilriCha. Dno 27. In 28. t. m. pa sc ima izvršiti ineddeželska tekmo, valnn borba med Južno Nemčijo in Švico. To jc prva meddcžclsk« tekma na švicarskih tleh in druga, ki jo Svi. carji sploh Igrajo. Prva sc jc lani od« igrala proti Italiji, švlca in Južna Nem, čija odpošljcta na tekmo pd 12 zastopa nikov. Dohrodošla bo našim šahistom vest, da sc tudi Jugoslavija pripravlja ni svoj turnir, ki sc bo vršil menda proti koncu avgust« v Novem Sadu. O po> drobnostib poročamo pravočasno. Kakor sc vidi iz nebroja šahovskih prire, ditev v zadnjih letih, jc bila bojazen, da je ali bo vojna škodoval« šahovsko mu gibanju, neopravičena. Nasprotno — zanimanje za kraljevsko «lgro» ie silno narastlo in narašča od dne do dne. Ročna dela prsdtlskana na prvovrstnem blago. Sortlment od 350 K do 1000 K razpošilja V tvrdka sa« ..V % Toni Zor& ^ % Jensenice. V* / —% Reform steklenice za konser-viranje sadja, povrtnln In mesa so najboljše In najcenejše. Glavna zaloga za Jugoslavijo pri tvrdki 1226 LOVRO PEWBR d luanjkovcih. JS?" Ceniki na zahtevo I ^ ■miiiTiiiiiMiiiiiiiiiiniiiiiiiHiiiiiiiiniiiuiIniiniinniiiii; | Pz4atni, naravni f I malinov sok! =: ~ s s sladkorjem vkuhan »u = | po 21 dinarjev za kg f 1 nudi lekarna dr. G. PICCOLI v | Ljubljani, Dunajska cesta. i Veliki inkvizitor Ljubezenski roman Iz najsramotnei-šc dobe človeške zgodovine. Toda v hišici sla vladala Urnia iu tišina. Gotovo Sc spi sveti mož. Sedla je na stopnico pred vrati, so stisnila v robcu, sc naslonila s hrbtom na vrata in hotela tako počakati, da zasliši v hišici korake. Toda nič se ni zganilo. Dolores je zadremala in kmalu trdo zaspala . . . Krik, smeli in hrup na ulici jo je prebudil. Solnce je stalo že visoko in ',io mestu jo vladalo že glasno, nemirno življenje. Dolores je planila pokonci: hotela je ' dpreti vrata, a bila so zaklenjena. Potrkala je , . . dvakrat, trikrat ... zaklicala . . . dvakrat, trikrat . . . oglasi se ni nihče. Dolores je omahnila na -topnice. <0 moj Bog, njega ni doma!« jo v/.dihala deklica, znova uničena. Kam ie odšel? Kje je Estevan? Kani naj gre sedaj, da je ne zgrabijo ogleduhi in hiriči inkvizitorjevi? Kako naj se pokaže na ulici ob belem dnevu, ne da bi jo spoznali? — Oh, in kako lač-ia je! Od sinoči ni užila ničesar, a večerja i'p obstojala 1« iz skodelice mleka. Niti kupiti si nc more ničesar, ne da bi se izdala. Park je ostal k sreči prazen. Otroci, pestunje in starčki prihajajo semkaj pač šele kasneje. Dolores jc vstala in šla previdno za drevesi po sredi vrta. In šla je dalje . . . Vedno znnemarjcnejši je postajat vrt. vedno redkejši . . . Končno je zagledala skupino lese- lnlh ntsie m stojnic. Pod barakami eo stale mize, kovčegi, okvirji, posteljnja-ki. visele so stare moške in ženske obleko, klobuki, razstavljena je bila najbolj raznovrstna ropotija, stare ure, staro slike in kipci, tam kupi knjig, on -di kup železja, skupin« vozičkov, sekir, cepinov, nožev . . . vse staro in obrabljeno. »Kje som?» je premišljala Dolores. Tedaj se je spomnila, da jo slišala govoriti o »E1 Rastru« — o starinah in starinarjih. In hipoma se je zavedla: »Morda je prav tu moja rešitev! V svoji svileni toaleti s svileno man tlijo ne morem nikamor, rrooblečom se — potem me ne spozna nihče!* Iu urno je stekla k stojnicam. Iskala je, kje bi našla, kaj primernega zusr. Ko so jo starinarice opazile, so jo začele vabiti k sebi, in nastal je vrišč. Vsaka ženska je hvalila svoje blago z največjo zgovornostjo. »Scnnorita,* je kričala ena, »kupite to-lc ovratnico iz pravih biserčkov! Princesa Ivana, hči kraljice Izabcle, jo je nosila. Pn moji veri, da je res! Neka njena dvorna, dama mi je prodala to ovratnico po princesini smrti. Krasno se vam l>o podajala.« «AIi vidite ta-le molek iz omajla in s križcem iz pristnih rubinov?« je vpila druga. «Sam sv. oče ga je blagoslovil. Sto dni odpustkov dobi, kadarkoli kdo moli ž njim.« »Te-le flandrske čipke so za vas! Hej, to boste šele lepi! Vaš kavalir zblazni od zaljubljenosti!« je ponujala tretja. Dolores pa je zmajevala z glavo ln iskala staro žensko obleko. »Prodajte ini popolno opravo mano-le!» je rekla starinarici. »Ne plačam vam je ... a dam vam svojo toaleto.« iTo-if svileno, lepa seunonta?« se je zaradovaia starka. »In tudi manti-1 jo mi daste?* «Vse vam flarn, a vi mi io zamenjate ■/. drugo,« je odgovorila Dolores. Vedela je, da .je njena oprava stokrat več vredna, a zavedala se je, da ostane le kot, manola, kmetiška Andaluzi-čanka, nepoznana. Hitro sta izbrali popolnoma čedno, skoraj novo obleko, mantiljo in robec, nato sta našli še primerne čeveljčke, in Dolores se je preoblekla. »Gotovo hočflte zalotiti ali presenetiti svojega ljubčka?« je pozvedovala starinarica. «0, kako ga presenetim!« je odgovorila Dolores in sc bridko nasmehnila. »Ako vas slepari, lopa sennorita,« je dejala starka resno, »vam svetujem: kar pustite ga! Manjka se dedcev! Vi ste prekrasna deklica, in če ie hočete, dobite jih na vsak prst deset ... Ali hočete, da vas jaz seznanim s kakim finim, bogatim kavalirjem? Imam jih kar pet na izbero . . . Hočete mladega? Samo nekoliko grbast je, drugače pa izvrsten, zabaven dečko. Imam moža v najboljših letih, ki jc nesrečen s svojo staro, vedno bolno ženo. Bogataš, vara povem, in hrust, da boste zadovoljni ž njim . . . Potem imam mladega patra, ki jo nesrečen in hrepeni vedno le po ljubeznivih ženskah. Plačuje izvrstno . . . Potem . . .» Dolores je zbežala, nazaj na vrt, in se napotila v Tiarrio de Triana. »Cooo, Culevrina in pater Jožef!« je ponavljala že od sinoči. »K njim! Ali me rešijo? O Madonna. stoj mi na strani!« X7t. Burna V en tura, Ko j«' Dolores dospela do uiostu, ki votli preko roke v Triano, je zaslišala biti uro in hkratu je po vseh stolpih zazvonilo. Bilo je poldne. NTe da bi se ozirala, je stopala urno dalje. Predvsem je bila lačna in zaradovaia se je, ko je zagledala krčmo z napisom Bitena Ventura. Spomnila se jo besed patra Jožefa, da jo taverna bezniua najslabše vrste; tesno ji je postajalo. Toda pozabila ni poziva: »Bodite pogumni zaradi sebe, kajti v bezuici najdete dva moja zanesljiva prijatelja!* Zato se je Dolores vzravnala, stisnila posti in ilasi bleda ter vsa, plaha, je stopila energično preko praga. Beznicn je bila polna. Za vsemi mizami so sedeli moški in ženske, večinoma slabo ali celo razcapano oblečeni, kosmati in kuštravi, surovih ali izstradanih obrazov, nekateri že glasni in očividno vinjeni, drugi tihi, potrti, Čmerni, a žonske jezikave, izzivajoče ali upadle in tužne. Za dolgo mizo so sedeli menihi, nekateri zariplih lic., debelih ustnic in zavaljenih život ov, drugi suhi kakor pu-ščavniki, ki se žive le od kobilic in sladkih koreninic, a srepih pogledov in hudobnih obrazov, požrešni in nenasitni, prepirljivi in domišljavi. Vse jo hitelo jesti in piti ali jp nestrpno klicalo natakarice. «To-le jo prava pravcat«, melopia!« se jc togotil debeluh, kanninasto 'deč meuih, a natepal je gosto in mastno juho z ostudno lakomnostjo. »Lažus! Niti chanfaina ni okusnejša kakor ta-le juha!« ga je zavrnil drug j meniti, zsieno bled snhac. »Sit, pr«v*j 'nažrt si, pa zabavljaš!« .Melopia je bila obara, s katero ^ takozvani usmiljeni bratje krmili berj, Se; chanfaina pa je bila njihova speci, jalitcta, ki so jo uživali sami in jo pt0t dajali le za maše in visoke napitnjllBi Melopia je bila sestavljena iz vode oglodanih govejih, svinjskih in kurjiij kosti, ribjih glav, kurjih kremplja svinjskih kož, ostankov sočivja, z<»iPJ njave, kuhanega sadja in še vseg,t možnega, kar so pometali tekom dne. va samostanski kuharji v f.ebre. Zve, čer so to neizbrano godlo zagostCi ^ starimi krušnimi skorjami iu začinili i soljo, poprom in ordinarnim oljem tei jo kuhano razdeljevali med siromake, berače in potepuhe. Chanfaina pa je bil delikaten ragu !( gosetine, telečjih pljuč, ovčjih src, raf, jih repkov iu kurjega drobovja, v, di no, prisedi, Bog' te je dal!« »Kaj bi s tabo, ki si nadnSljiv in imaš vamp, da ga komaj nosiš?' se drl menih suhač. »K meni sedi, senno« ritka, k meni se stisni, ki sem sko*aq kakor kobilica!« (Daljo prihodnjič?, Išče se izvežbana 3975 stenotipistka r. znanjem nemške in italijansko korespondence. — Ponudbe s pogoji na „Zak Abr. de Majo, Beograd, Gara Uroša 18". Lokal na prometnem kraju na deželi, iščem za trgovino z usnjem, eventualno vzamem tudi usnjarno v najem. - Dopisi pod „PROMET" nt ALOMA COMPANY, anončna in reklamna družba, Ljubljana, Kongresni trg št. 3. 3988 •taMl* » državnim aa latarala vrt« 0» 90 baaadl Dhi vtalt« nadaljnja b «•«<)• 80 par — ptafia m vadu* aapral llihk* tudi » nnamkah). Na tpraian|a odgovarja oprava la, ak* |a vpratan|a priloiana aaaaika aa odgovor ur aianlpulaollaka prltlolbln« (I Ola). GOSPA 6636 kontoristinja, samostojna, slovenska in nemška ko-respondentinja, izurjena strojepiska z večletno prakso, želi primernega mesta, sla bi event. tudi za gospodinjo k solidni stranki. Cenj. ponudbe pod »M. 27. N.« na upr. »Jutra« do ao. t. m. PEKOVSKEGA 6626 POMOČNIKA starejšega, dobrega delavca, samskega, pridnega, iščem za takoj. Drugo vse v hiši. A. Soklič, pekovski mojster v Kranju. SLUŽKINJO pridno in pošteno, iščem. Nastop takoj. Plača po dogo voru. Naslov pove upr. »Jutra«. 6611 19LETN0 DEKLE ki ima vesolje do trgovine ali sploh do kakšne bra-njarije. želi primernega mesta. Ponudbe prosi pod šifro »Poštena 6541» na upr, »Jutra«. 6541 M1ZNI ŠTEDILNIK dobro ohranjen, kupim. Ponudbe na upr. »Jutra* pod . Štedilnik«. 6616 NEKAJ INVENTARJA za trgovino (stelaže, omare. pult), dobro ohranjenega, se kupi. Ponudbe na J. B., Šiška, Jerneja cesta št. 58. 6619 2 LASTNA RAZSTAVNA PAVILJONA na velesejmu »o prodasta. Prodam tudi nov godben paviljon, primeren za raz-stavlialce. Naslov pri upr. »Jutra«. 6638 PSIČKI 6632 čiste volčje pasme, 8 tednov stari- se prodajo. — Naslov v upr. -Jutra«. PUCH-MOTOR 2 In pol HP. in pomožni motorji znamke »Cocke-rell«, tričetrt HP., s« po nizki coni prodajo. Avto-Florjančič, Ljubljana. 6317 100 DELNIC Obrtne banke v Ljubljani z opcijo prodam. Ponudbe pod «Delnice 6653« na upr. »Jutra«. 6653 TRGOVINA 6633 z inventarjem aH brez njega se odda v najem na zo-lo prometnem kraju zaradi preselitve. — Ponudbe na upr »Jutra-> pod »Promet«. slopjem, travnikom in več hektarov lepega gozda. — Natančnejša pojasnila se dobijo pri lastniku Vinko Gregi- trgovec v Brežicah ob Savi. 6558 TRGOVINA z mešanim blagom na pro-motnem kraju, z vsem blagom in inventarjem, se odda. Nailov pove uprava »Jutra«. 6604 LOKAL 6648 v sredini Ljubljane, so proda. Naslov v upr. »Jutra«. DELNICE človenske hanke se prodajo. Ponudbe na upravo »Jutra.« pod »Delnice 6672--. 6672 TRGOVSKI LOKAL v sredini mesta, s prostornim skladiščem, event. s stanovanjem, se odda takoj tistemu, ki plača primemo odknpnino. Ponudbe pod »50.000 Din« na upr. »Jutra«. 6681 PISALNA MIZA , ATELIER W77 fkovaj nova in otroški vo- Primeren vehki prostor ziček se proda. Naslov: lg«° »llkar- Ponudbe z Gostilna pri Polšaku, Mar-1 navedbo cene na upravo 6671 i 'Jutra« Pod »umetnik«. tinova cesta. motocikl 5 HP (dvokolesni avto) Pogan s petcilindrskim rotacijskim motorjem SLUŽKINJA pridna in zvesta, ki bi znala tudi kuhati, se išče. Obenem bi vodila gospodinjstvo. ker je gospa večinoma odsotna. Starejše imajo prednost,. Ponudbe z navedbo plače ter s sporočilom. kje in koliko časa je žo služila je poslati pod »Trgovec 666» na upravo »Jutra«. 6555 SUBSTITUTA išče notar v Metliki vsled bolezni. Naslov pove upr. »Jutra*. 6645 PESTUNJO išče Krista Raeičeva, nad-učiteljeva soproga, Adleši-Si pri Črnomlju. Nastop takoj. 6654 Razstavljen pri tvrdki J. QORCC LJUVLJAM Palača Ljubljanske kreditne banke MV Mi NATAKARICA samostojna, na Tačun, se sprejme takoj v Novem mostu pri g. Jos Ponla. 6657 MOTORNO KOLO do 7 HP., 2 prestavi prosti tek, s priklopnim vozom, v popolnoma dobrem stanju, se po nizki ceni proda. Poizve se pri upr. »Jutra«. 6622 REGISTRIRNA BLAGAJNA za vsako trgovino ali restavracijo, dobro ohranjena, naprodaj. Cena 1600 K. Ponudbe pod »Blagajna na upr. »Jutra«. 6527 KOLESELJ dobro ohranjen, prenovi-ran; močan, lahek zelen voz z lojterca.mi; nadalje dva skoro nova, pudelna ter stelažo in nekaj novih zapahov za okna, po ugodni ceni prodam. Naslov v upr. 'Jutra« pod šifro »Ugodnoi.. 6498 SLUŽKINJA- 6679 ki zna tudi kuhati in bi opravljala druga, domača lahka dela. se išče za malo družinico treh osob. Služba dobra, plača po dogovoru. Nastop takoj. Naslov pove upr. »Jutra«. POSTREŽNICA za pospravljanje sob za zvečer se išče. Naslov v upr. »Jutra«. 6675 KONTORISTINJA popolnoma vešča. v«eh pisarniških del in event. knjigovodstva, se sprejme za takojšen nastop v Ljubljani. Pismene ponudbe s »liko, ki se vrne- z navedbo starosti, dosedanje, ga službovan,ia in zahtevo piače na upr. »Jutra* pod »Voatna«. 6631 NEVESTE, POZOR! Lepe, solidno izdelane spalne oprave iz trdega in mehkega lesa, se eeno prodajo. Rožna ulica 5. 6899 4 FOTELJE 2 zofi, nekaj pohištva, ženskih plaščev itd. se proda. Ogleda se Stara pot, št. l/I., od 11. do 3. ure popoldne. 6643 PES 6665 čuvaj, velik, eno leto star. sive barve, hud in zanesljiv varuh in samo za na verigo, je naprodaj. Ocna po dogovora. Ponudbe na •Jankota Hodnika, župana v Boh. Srednji vasi. CVETLIČNI MED čist, dobro hranilo hi zdravilo, pošiljam od 4 kg naprej. Kg po 30 Din. Posoda se računi po lastni coni. Čebelar J. Bradač, M. Lese št. 8, Krka. pri Stični. 6652 PRODAJALNIŠKI LOKAL lep. velik, so odda v Kamniku na Glavnem trgu. Tam so naprodaj tudi veliki kamniti podboji (banani) in vrata. Vpraša se pri A .Slatnerjiu Kamnik. 6516 DO 30.000 DIN onemu, katori mi preskrbi stanovanje s kuhinjo in 2 do 8 sobami do 1. septembra vsaj v bližini mesta. Naslov pove npr. »Jutra«. 6592 SOLASTNIK oksportne firme, mlad gospod- išče sobo v centra-mu s posebnim vhodom. Ponudbo na, upr. »Jutra» pod «Jajex;>. 6647 MOTORNO KOLO D. K. W., močnejša tipa, se proda. Naslov pove upi. »Jutra«. 6339 ŠIVALNI STROJ za, krojače, dobro ohranjen, se proda. Cena 2500 Din. Poizve se v Mostah 77 pri Ljubljani. 6668 DVA ŠIVALNA STROJA krojaški- čevljarski in motorno kolo, se proda. — Ogleda se Hrenova ulica št-. 17, dvorišče, mehanična delavnica. Keblušek. 6644 KOMPLETNO ORODJE skoraj novo, za izdelova-njo cementne opeke, se proda po ugodni ceni. Več se poizve pri g. Ljudevitu Sircu, trgovec v Kranju. 6639 ŽIČNE MREŽE za ograje vrtov, drevesni«, kurjih dvorišč- preprežke oken in lin, vsakovrstne žične tkanine iz železne, pocinkane in medne žice za tehnično in industrijsko uporabo ter elastične posteljne mreže na lesonem okvirju različnih velikosti izdeluje ln priporoča: Evgen Iva.no, tovarna žičnih tkanin in pletenin, Sodražiea, Dolenjsko. 3236 i VSAKOVRSTNI KROGLIČNA: ČPEC13AUTETE NOVOSTI 1'tfCREC PAim T>KRED^K> POSESTVO NAPRODAJ v izmeri 5 oralov zemlje, njive, travnika in sadonos-nika. Hiša in goepodar6ko poslopje, vse v dobrem stanju, ob okrajni cesti, 20 minut od kolodvora Št. Jurij. Cena se izve pri Anton Lejkovšek, Št. Jurij ob juž. železnici 34. 6299 POSESTVO 6670 lizu glavno ceste, celo gospodarsko poslopje, v dobrem stanju, hiša, hlev, pokrito z eternitom, 12 ju-tTOv zemlje, njive, travniki in gozdovi, v dobrem stanju, obdelano, se iz proste roke proda. Poizve se pri upr. »Jutra*-. OPREMLJENO SOBO če mogoče s sopari ranim vhodom- iščem. Cen. ponudbe na upr, »Jutra« pod »Soba 6673;. 6673 STANOVANJE 2 sobe, kuhinja in pritikli-ne se odda proti nizki najemnini onemu, ki povrne adaptacijske stroške. Več pri »Posest«, realitetna pisarna. Poljanska cesta. 12. 6683 HIŠA 6658 na Bledu 2, s 5 sobami,-kuhinjo, kletjo in vrtom, se ugodno proda. Več pove Ivan Pretnar, čevljar Bled 2. IZ LJUBEZNI kdo se lioče oženiti z mlado, lepo, bogato, izobraženo gospodično, ki se hoče zato omožiti, ker no sme doma kadili — Ponudbe pod »Kadit.i dovoljeno« na. upr, »Jutra«. 6579 GOSPODIČNA samostojna, visoko uaobra-žona, muzikalična, z 250 tisoč kron gotovine, želi vsled osamclosti znanja s finim, inteligentnim gospodom z dobro stalno službo, event. boljšo trgovino, 28 do 38 let, v svrho takojšnje ženitve. Samo resne- lieauonimne ponudbe s sliko, katera se vrne, pod »Ki smet« na upr. »Jutra«, Strogo tajno! 6567 VDOVEC dobro situiran, 55 let star, trgovec in posestnik, 2 mi. nuti pešpoti oddaljen od železniške postaje v ljub' ljanski okolicii se želi zaradi pomanjkanja znanja seznaniti v evrho ženltv« z značajno, veselo ln miro. ljubno gospodično ali vdovo brez otrok, v starosti od 30 do 40 let, ki Je do< bra gospodinja, in bi imeli veselje do dobrega vzgajanja 4 in pol letne vnukinje. Premoženje postranska' stvar. Prosi se, vendaf ni pogoj, da fc priloži slika. Tajnost častno zajamčena: Ponudbe na upravo »Jutra« pod »Značajnost in miroljubnost« do 15. av glista t. 1. UČITELJICA z lastnim pohištvom, spoznati resnega gospoda 50 let, ki bi imel veseli« za mimo zakonsko življenje, v slučaju zaupanja ia harmonije. Resne ponudba na upr. »Jutra« pod »Mi-rodomska*. 6561 DOBROTNICA za. jeunesse doree! Blagovolite sprejeti pismo v upr. »Jutra« pod svojo šifro K—12. 6649 DOPISOVANJA želita dva uradnika na dopustu z dvema gospo-dičnima v starosti 16 do 22 let,. Cenj. dopise s sliko poslati pod »Drago in Mirko« na upr. »Jutra? 6650 ZA STANOVANJE 2 do 3 sob s prit-iklinami i__ v sredini mesta za 1. sep-; DOJILJA 6570 tember ali pozneje plačam , |<( i,j i10t0ia prevzeti 1 in do 1500 Din mesečno. Po- ]K)) mijsec:l S|areg,i otroka GOSPODIČNA 6637 z lastno trgovino, stara 24 let, prijetne zunanjosti in lepim premoženjem, želi znanja zaradi event. p'os-nejše ženitve s simpatičnim gospodom- starim od 28 do 35 let, ki bi imel tudi veselje do trgovine, Biti mora voselega značaja in prijetne zunanjosti, resne ponudbe, če mogočo s sliko, poslati na upravo »Jutra« pod »Srečna bodočnost 6637-.». Tajnost zajamčena. PIANINO,.. 6©Q aH klavir iščem v posojilo pior.i mesečni odškodnini in garanciji. Ustne ali pismene ponudbo naj se pošljejo restavraciji »Narodni dom«, Ljubljana. 6630 TRGOVSKI POTNIK dobro vpeljan po Jugoslaviji, išče zastopstva različnih strok. Ponudbe poslati na upravo »Jutra« pod »Agtlen«. 6623 1NSTRUKC3JO 6583 iz vseh predmetov w realko daje tehnik iz višjih somestrov (zlasti nw-: tematiko, fiziko in opisu« geometrijo). Pogoji po dogovoru. Cenj. ponudbe i« poslati na, upr. »Jntra> pod »Matematiki«-«. 65S3 nudbe pod »Ugodno 6682: na upr. »Jutra«. 6682 VELIKO SOBO 6646 svetlo, s posebnim vhodom v sredini mesta, išče bančni uradnik. Ponudbo na upr. »Jutra« pod »Banka«. v 3»ojo oskrbo proti dobri plači, se išče za takoj. — Vzame se jo tudi na dom. | Ponudbo poslati na upravo »Jutra« pod »Dojilja«. DOPISOVANJE želi mlad obrtnik. 25 let star, z gospodično od 18 do 25 let. s premoženjem, radi poznejše ženitve. — Cenj. ponudbi- s sliko pod Obrtnik, na npr. »Jutra«. 6666 LEPO POSESTVO se bo prodajalo na prosto- i •voljni javni dražbi na- Planini pri Raki, okraj Krško,- ---------------- dne 15. avgusta t. 1. Po- TEA sestvo leži na najlepši legi Poste restante poti šifro ter obstoji iz najboljših j nedopustno, odgovor na njiv, lei>«ga. sadnega vrta I pismo 18. julija pri upravi z lepim gospodarskim oo-, »Jutra« tioil T[j>. KAKO NAROČIŠ 'Mali oglas« »Jutra«? V pismu napiši kdaj, kolikokrat in kai želiš, da s* tiska kot Tvoj »MALI OGLAS«. Za prvih 20 besed tega oglasa moraš m-proi poslati 5 Din, za vsako besedo od dvajsete naprej pa 50 par. Lahko plačaš tudi v znamkah, ki.!"' priložiš pismu. Dopisnic" mesto pisma piši, če pošlješ istočasno po položnici denar. Naslov v vseli slučajih: Uprava, »Jutra-'' v Ljubljani. — Ker prihaja na »Male oglase« »J"' tra» navadno veliko ponudb. je najbolj pripravno, če navedeš v svetem ogli1' su natančen naslov, iy katerega Ti naj nošili«--« ponudbe. DematG vesti ELJEN SEKVESTERl AH vam je znana ona iztočna' pripo-tedka o revnem Arabcu, ki razun stare kolibo ničesar ni imel? Neko noči je eanjal, da je postiti gospod in da ima nepregledno čredo ovac. V tem se pojavi neki človek t. dolgo sivo brado in ponudi Arabcu: «A11 ml prodaš .-voji) ovco za sto tisoč?« Arabcu se je ztleio premalo in odgovori energično: »No-S5pn>!» «Oaj mi svojo Creilo za deset milijonov!« Arabec malo molči, ali ker je hotel ceno še bolj zvišati, zavpije na vso moč: «Nočeml» Zavpll je'tako »očno, da se jc zbudil, — {n je zagledal svojo revno kolibo in mršavo, lačno kozo. Poskuša! je vnovič zaspati, da bi ponudil ovce za mnogo nižjo ceno, ali bilo je zaman ... Arabec si je zapomnil, da niti v ra-tijah ni dobro preveč na glas vpiti »nočem*. Toda dandanes se lahko odrečeš brez odrekanja in privoliš brez vsakega »hočem*. Zato bom povedal povest 0 Madžaru in njegovem sekvestru. Popolnoma zbujen iu drzen je našel Madžar pripravno osebo in rekel: »Ako se dvigne sekvester z mojega velcpose-stva, dam pet milijonov strankarskemu fondu.« Pripravna oseba dobi v pripravnem trenutku strankinega pašo in mu pove, kaj pravi in daje Janoš čardaš. Potem je strankin paia poklical strankinega subašo in mit priporočil: »Glej, da se Janošu Cardašu prekliče sekvester, ker je obljubil strankinem fondu t r i milijone dinarjev.« Strankin subaia je obvestil sekvester-bega o želji Janoša Čardaša in o njegovem namenu, da priloži strankinemu fondu d v a milijona dinarjev. In tako je ta znesek padal vedno nižje, rlokler v seznamu strankinega fonda ni nilo napisano trtetopetdesettisoč. Tudi to je veliko ... Ali vsi imajo dovolj. Eljen tekvester! Napisati sem hotel svoj običajni uvodnik, ko sem prečital v beograjski -Politiki* predstoječo zgodbo. Sklenil tem takoj, da odstopim danes svoje mesto beograjskemu kolegi, ki ml sporoča, da je storija vzeta točno iz resničnega življenja. Samo ne iz arabske-?.i. Pasa, subaša in sekv ester - beg so 1 si krščanske vere in imajo, odnosno izdajajo lepe strankarske legitimacija. M. A. C. » * Konferenca armijskih poveljnikov. Minister vojne in mornarice je pozval v Beograd vse komandante armijskih oblasti na konferenco, ki se jo vršila rine 24. julija. Komandanti so poročali n položaju na ozemljit dotične armij-^c oblasti. Pri tej priliki se je razpravljalo o vseh vprašanjih, ki se tičejo opreme vojske in zagotovitve dobre prehrane za vojaštvo. Na konferenci so se posvetovali tudi o izvršitvi iakona o ustrojstvu vojske. * Tehniška fakulteta v Beotn-adu. leseni leta 1024. so zgradi v Beogradu velika, moderna zgradba tehniške fakultete. * Idrijska gimnazija v nevarnosti. Kakor doznava »Goriška. Straža«, se slovenska, gimnazija v Idriji s prihodnjim šolskim letom baje končnoveljav-110 odpravi. * Osebna vest. Jugoslovanski poslanik v Washlngtonu dr. Antc Tresič-Pavičič je prispel v Split na daljši dopust. * Špijouažna afera Androlič. O nadaljevanju preiskave v Beogradu se ne izdajejo nobena oficijelna poročila. Poročila listov so kombinacije, ki nc zaslužijo preveč verjetnosti. Kakor nam lanes javljajo iz Beograda, Danica An-Irolič tudi v Beogradu nadaljuje s svojo prakso lažnjivosti, ter jo tudi tam jsiimila celo vrsto ljudi. Izvršile so se preiskave, ki so pokazale, da je večina teh sumničenj brez podlago, vendar se trdi, da jc del teh oseb res kompromitiran. Doslej pa ni bila izvršena nobena aretacija. Včerajšnji listi zavračajo napade nekaterih beograjskih listov, da zagrebška policija ni v polni meri izvrševala svojih dolžnosti, ter ugotavljajo, da je prvi odkril niti špijo-nažne mreže zagrebški detektiv Niko-lič. " Novo gledališče v Subotici. Subo-tiška mestna uprava je pod garancijo finančnega in prosvetnega ministrstva najela posojilo 5 milijonov dinarjev za zgradbo novega gledališča, sama pa jc irispevala 15 milijonov. Z zidavo se :akoj prične. * Versko gibanje v Ljubljani. Po poročilu, ki ija je prejelo notranje mini--trstvo, so se izvršile po prevratu v Ljubljani sledečo zanimive izpremom-be. Izstopov iz katoliške cerkve je bilo 227, iz pravoslavne 14, iz evangelijske 12, iz hebrejske 5. Vstopov jo bilo v katoliško cerkev 22, v pravoslavno '54, v evangelijsko 24, v hebrejsko 5, v islam 1, v unijatsko cerkev 1. * «Edinost» In «Banca Adriatica» v Trstu. Dr. Edvard Slavik, voditelj tiskarne in lista -»Edinost« v Trstu, objavlja v včerajšnji »Edinosti* izjavo, iz katere je razvidno, da niti tiskarne »iti dnevnika »Edinost* vsled sramot-ie Kamenarovičeve transakcijo «Ja-Iranske banke« v Trstu no zadenejo nobene posledice. Dr. Slavik izjavlja, la italijanska Jadranska banka v Trstu nima nobenih deležev »Tiskarne Edinost«, ki je zadruga z omejeno za-v«o in ne akcijsk.i društvo. Italijanski falietovski bankirji uho sogospo-darii niti Dri edini slovenski tiskarni I nadaljevalni Sort, ki je post«« z* n«» ' ohrazbo obrtniškega naraščaja velikega , , ' ',' ,' 1 „• | pomen«, le v prid. niti pri edinem slovenskem dnevniku v . žen6kl pokret v Jugoslaviji. Naše Pri morju. Tiskarna in dnevnik »Edi- j 2onske organizaci je so poslale vsem n«. nost* ostaneta Meto narodni podjetji v rodnlm poslancem pismo, v katerem narodne stvari. — Veseli nas. M J pr0S|j0, j« se gospodje parlamentarci Izjavilo, kako mnenje Imajo o ženski je vodstvo tržaških Jugoslovenov še pravočusnu rešilo to vazuo podjetje zlih posledic Kamenarovičeve trans ti:-eije Jadranske banko v Trstu. * Zvest idealom. Dopisnik »Politiko je predvčerajšnjim obiskal v Zagrebu gosp. Miroslava Kulmerja, da mu izrazi obžalovanje, ker jo bila v nekom beograjskem listu objavljena neresnična vest o njegovi soudeležbi pri vohunski aferi. V poteku razgovora, je grol Kulmer izjavil dopisniku: »Najbolj obžalujem, da so je s to pogreSko dala prilika federalističnim lhtum, da nastopajo še z večjo odločnostjo v svoji kampanji, da ta moment naravnost izkoriščajo v svoje namone. Razume se, da name tako pisanje no bo prav nič vplivalo. Posvetil bom svojo poslednjo dni kljub temu onemu idealu, ki mo jo osročil, ker se je uresničil. Zrastel sem poleg StrossmaycrJa, njegova duša jo prepojila moje čustvovanje in nikdo mi te duše ne more zastrupiti ...» To je najlepši in najplo-menitejši odgovor tako na krivico, ki je bila storjena grofu Kulmerju, kakor tudi na poizkus federalističnega časopisja, da to izkoristi v svoje politične namene. * Novi bankovci. Upravni odbor Narodne banke izda v sporazumu s finančnim ministrstvom v promet, nove bankovce po 10, 100 in 1000 dinarjev v znesku 150 milijonov Din. Zato pa vzauie polagoma iz prometa del nov-čanic staro emisije v isti višini. ' Izpremembe v državni službi. Ivan Ružič je imenovan za davčnega upravi« telja pri davčni okrajni oblasti v Mur« ski Soboti, Anton Križ pa za poštarja ti. razreda pri poštnem uradu v Mar!« boru. Višji davčni upravitelj Rafael Do« linšck v Celju jc trajno upokojen. * Zdravstveno stanje v Ljubljani. V dobi od 15. do 21. julija sc je v Ljub* ljani rodilo 21 otrok, med temi dva mrtvorojenčka, umrlo pa je 19 moških in 10 žensk, skupaj 29 oseb, in sicer: 2 osebi za škrlatico, 2 za jetiko, 2 za pljučnico, 1 z« dušljivlm kašljcm, 1 za zastrupljenjem rane, 1 za možgansko kapjo, 1 za srčno hibo, 1 za rakom, 17 oseb vsled drugih naravnih smrtnih vzrokov, 1 pa vsled slučajne smrtne po* škodbe. Na nalezljivih boleznih so obo« Iclc 4 osebe: 2 na škrlaticl, 1 na davici in na dušljivcm kušlju. * Za prodojalce vrednotnic. Ob pre« gledovitnju zalog pri prodajalcih vred« notnic jc finančna oblast ugotovila, da nekateri nimajo v zalogi sploh nobenih vrednotnic. Izgovarjajo se, da jih ne razpečajo veliko, da se jim zato sčaso« ma pokvarijo In da jih pošta noče za* menjati, kadar so razveljavljene. Pra« vijo tudi, d« doslej šc nikdar ni bilo odrejeno, katere vrcdnotnicc morajo imeti v zalogi. Ker pa morajo imeti prodajalci vsaj najpotrebnejše vrednot* nlcc, se jc uradno odredilo, da morajo vsi imeti v zalogi vsaj znamke po 1 in 2 Din in po 50 par ter dopisnice. Dru* gc vrcdnotnicc, kakor poštne nakazni« ce, spremnice, kuverte za denarna pis« ma itd. ni, da bi morali imeti, ampak si jih lahko naroče, ali pa tudi nc. ' Avtomatične telefonske centrale. Naša država jc naročila na račun repa« racij v Nemčiji avtomatične cctralc. Po« doline telefonske centralc so žc uvede« nc v Nemčiji, Franciji in drugih državah ter so sc dobro obnesle. Na teh centra« lah dobi govornik avtomatično zvezo s poljubno številko. Čc jc številka slučaj« no zasedena, pokaže poseben znak, da jc številka okupirana. Mehanizem za spajanje jc zelo enostaven in tajnost govora jc na teh telefonih popolnoma zosigurana, ker mehanizem absolutno izključuje vsako prisluškovanje. Dve veliki centrali, vsako po 10.000 številk dobita Beograd in Zagreb, štiri centra« Ic. vsako po 3000 številk, pa dobe Ljub« Ijana, Sarajevo, Novi Sad in Skoplje. * Preureditev beograjskega kolodvo« ra. Kakor javljajo iz Beograda, jc di« rckcija državnih žclcznic sklenila, du sc uredi v Beogradu jiosebcn tovorni kolo« dvor, ki bi razbremenil promet na glav« nem kolodvoru. Na glavnem kolodvoru naj bi sc "~šil v bodoče samo promet brzili in osebnih vlakov. * Obrtno=nndaljevalna šola v Maribo« ru. Obrtno«nadaljcvalna šola jc štela v šolskem letu 1922—23 20 razredov z 836 d (624 vajencev in 212 vajenk); večje število sc jc moralo odkloniti, ker i i gmotn'"' razlogov ni kazalo otvoriti nadaljnr1- razredov. Učni smoter jc do« seglo učcnccv 1385 vajcnccv in 153 vajenk osi-'i so ali prej izstopili ali niso hili redovani ali pa niso izdelali. Po materinščini so bili razen 147 Nem« ccv (96 vajenccv in 51 vajenk) vsi učen« cl slovanske narodnosti. Učne uspehe v risanju in pismenem delu jc pokazala razstava koncem šolskega letu, ki jo do« kazala, da je razvoj šole ugodno usmer« jen. Glavno težkočo jc tvorilo tudi le« tos gmotno stanje zavoda, ker so stro« ,ški pri sedanjih razmerah ogromni, ma« lodanc vse breme pa bi morali nositi krajevni činltcljl. Na predlog Slovcn« skega obrtnega društva, ki zasleduje z veliko pažnjo razvoj šole, jc stopil na« čelnik šolskega odbora, župan Grčar, v stik z obrtnimi in industrijskimi krogi, da bi se našla trdna gmotna podlaga z 11 šolo, iu kakor vse kaže, se bo to vpra« volilni pravici in ako jo treba dutl žen« skam volilno pravico. Odgovori so žc začeli prihajati, aH uprava ženskega gi« banja drži vsebino v tajnosti in jih bo objavila v obliki komunikeja šele potem ko pridejo vsi odgovori. «Politika» pra« vi, da bo rezultat tc ankete morda ze« lo zanimiv, ker sc lahko /godi. da se ogromna vočina poslanccv izjavi tako, da bo to pomenilo glasovanje za žen« sko volilno pravico. Lokavo so tc našo ženskel * Hidroelektrična centrala pri Kr> škem. Kakor smo žc omenili, sc jc ne« davno vršila v Krškem in Brcžicah kon« cesljonalna obravnava v zadevi l/grad« nje hldroelcktričnc centrale. Obravnave so končane in žc v najbližji hodočno« sti sc pričakuje podcHtev konccsljc za« grebški mestni občini. Z gradbenim dc« lom sc prične prihodnjo pomlad. Na Savi pri Krškem sc postavi velik jez in tamkaj se prične tudi kanal, ki bo v dolgosti 12 kilometrov presekal Krško polje do Krške vasi, kjer sc zgradi cen« trala. Od centralc se zgradi odvodni kanal v Krko. Kanal ho pripraven za plovltho in slccr za ladje dr> 600 ton, a razen tega sc bo vršil po kanalu tudi dosedanji savski promet s splavi. Samo ob visokem stanju vode bodo lahko šli splavi tudi po Savi. Razen kanal« se zgrado šc nekatere druge naprave kot protikonccsija tamkajšnjemu prebival« stvu. Zgradita se dve kopališči, eno pri Brežicah, drugo pri Krškem, Čez ka« nai bo vodilo več mostov, približno na vsak kilometer po eden, Izvede »c tudi posebna naprava z« namakanje Krškega polja, ki vsled neugodnega terena trpi vsled suše. Glede oddaje električnega toka okoliškim krajem jc določeno, da dobe Brežice in brežiški okraj 250 K\V, Krško 180, Videm .50 In Krško polje 100 KNV. Hidroelektrična centrala ho dograjena v 2 in pol leta. Troškl bodo znašali približno eno milijardo kron. Po elaboratu bo centrala da jal« do 22 tisoč konjskih sil, najmanj pa 12 tisoč. • Sokol T v Ljubljani obvešča članstvo ln prijatelje društva, da mora v smislu pogodbe z mestno občino pričeti v pri« hodnjih mesecih 7. zgradbo Sokolskega doma. Ker je čas za to skrajno neugo« den, je društvo vložilo prošnjo na mest« no občino zit podaljšanje stavbenega roka za dve leti. Ker pa nc vemo, kak« šno stališče zavzame občinski svet k tej naši prošnji, smo pospešili Uvršitcv na« črta. Vabimo člane odborov In odsekov, vse naše društvene prijatelje in one in« ženirje, stavbenike in strokovnjake v telesni vzgoji, ki bi nam hoteli podati dobrohotne strokovne nasvete, da si ogledajo osnutke. Ti so razpoloženi vsak dan do 29. t. m. v društvenih pro« štorih na Taboru od 10. do 12. ure do« pol-.Inc in od .1. do 7. ure popoldne. " Kolonizacija Kosovcga polja. Mini« strstvo agrarne icformc vrši največ ko« lonizacije na Kosovem polju, manjc na Ovčjem polju in v drugih delih južne Srbije. Dosedaj jc osnovalo 135 kolo« ni j, v kratkem jih bo pa ustanovljeno šc 72, ker jc na Kosovem polju šc nc« razdeljenega državnega zemljišča do 16.000 h« in se lahko naseli šc čez 2000 družin. Naseljevanje Kosova sc jc vrši« lo po naslednjem redu: L. 1919. je bilo Jiodeijcno 530 ha na 68 družin, I. 1920. 1200 ha na 162 družin, 1. 1921. 1540 ha na 193 družin, 1. 1922. 10.000 ha na 1242 družin in letos do 1. julija 1574 ha na 229 družin. Od začetka kolonizacijskc akcije do 1. julija letošnjega leta jc to* rej država oddala 14.852.73 ha na 1899 družin. Največ naseljencev jc iz Srbi* jc. najmanj pa iz Slovenije, odkoder jc prišlo samo 0.2 % naseljencev. Slovcn« ski kolonisti so po večini goriški hc* gunci. Začetek nascljcniškcga življenja jc siccr težak, ali razmere sc boljšajo in za pridnega 90 dani vsi pogoji na* predka. • Iz Oražmovega pašalika. Poroča sc nam: V občini Moste pri Ljubljani zida župan Oražcm cnonadstrojinc hiše, ki jih potem prodaja naprej. Pred nekaj dnevi sc jc ena teh stavb na Selu, ki jc bila žc skoraj dovršena, najbrž vsled površnega dela, ali pa slabe postavke, vsula. K sreči ni bil pri tem nihče po« škodovali. Čudno pa se nam zdi, da sc gradi imenovana stavba tudi šc dalje brez zunanje označbe stavbenika. * Odmev iz dolarskega procesa. Po* vodom razkritja o svoječasnih dolar* skih tatvinah na pošti v Ljubljani jc bil v dnevniku «Napreju» objavljen nc« ki članek, radi katerega so jc čutil poštni direktor g. dr. Debelak užaljene* ga. Kot piscc jc bil osumljen poštni uradnik g. Milan Dctcla, proti katere« mu jc bila nato vložena ovadba radi prestopka po § 104. s. k. z., dočim jc bilo žc poprej radi njegovih izpovedb v dolarskem proccsu uvedeno proti nje« mu disciplinarno postopanje. Prva raz« prava, ki sc jc vršila žc februarja, je bila preložena, ker je sodišče zahtevalo akt o dolarskih «princih». Afera je bi« Ia končana v torek pred ljubljanskim deželnim sodiščem in je bil obtoženi g. Milan Dctcla oproščen, ker sc je sodi« šče prepričalo o neutcincljcnosti ovad« bc. " Pri Sv. Jožefu nad Celjem sta se vršili dve nedelji zaporedoma cerkveni slavnosti. Prvo nedeljo je bral novo šalile, rmudlo cozitivna. kar. bo obrtno«J jnaio^fl. nrihodnio oa obhalai svoT zlati juBtlej mašhlSlva misijonar g. Kitak. Principijclno so nc vmešavamo v slavnosti raznih konfcslj, v kolikor se no tičejo javnosti. Ožigosati pa mora« mo, kako lahkomiselno zapravlja razna ccrkvcna gospoda narodno premoženje, na drugI struni pa hujska nerazsodno ljudstvo proti d.ivkom. Kakor nam po« ročaju it Celja, jc bilo pri obeh slav« nostih kar dva ilni zaporedoma toliko streljanja, da so sfrčall lepi tisočaki v zrak. Vrh tega cclu okolica niti v noč« nem času ni imela miru. Ali bi nc bila proslava lepša, ce bi se verno ljudstvo in duhovniki pri takih prilikah spomnili raje stradajočih revežev. Več »rca ln možgani * Nov muzej v Beogradu. Ministrstvo pošte in brzojava jc sklenilo, da sc v Beogradu ustanovi poštno « brzojavni muzej, ki naj podu sliko razvoja pošto In brzojava v Jugoslaviji. * V Štipu imajo «kloštersko» scnzacl* jo. Iz samostana sv. llijs jc namreč te dni pobegnila mlada in lepa nuna Milica Milanovičov«. Zatekla sc Jc bila tjakaj po žalostnem koncu ljubezenske zgodbe z nekim mladeničem. Mlada spokornica je bila samostanu po svojih lepih lastnostih v ponos. Prišel pa ic lep In mlad žendann v ta kraj in njegova čudovita podobnost s prvo ljubeznijo mlade nune jc spokornico tako zmešala, d« jc takoj drugi dan pobegnila iz sa« mostana k njemu. * Aretacija avstrijskega socijulista Wallischa v Mariboru. Iz Maribora po« ročajo: Mno?o razburjenja vzbuja v avstrijskih časopisih in med našimi so« cljalisti nenadna arctacija podžupana Bruck« ob Muri, voditelja štajerske so« ci.i«lnc demokracije Kolomana Walll« scha v Mariboru. O aretacl)! so časo« plsi žc mnogo poročali, toda večinoma precej tendencijozno. Dejansko ozadje, o katerem pa Sc ni nihče poročal, pa jc »ledeče: NVallisch jc bil do maja 1920. v Mariboru glavni voditelj takratnega železniškega štrajka ter jc delal slovenskim oblastvom mnogo nepriltk. Konč« no je moral pobogniti v Avstrijo in ic postal avstrijski državljan. Letošnje po« letje je zaprosil policijski komlsarijat v Mariboru z« dovoljenje, da sme oh« iskati svojco v Mariboru, kjtr bivajo starši nlegove žene. Dovoljenje jc do« bil. Ko pa jc prišel prejšnji teden v Maribor, ga jc policija čez ilv« dni are« tirala, njegovo ženo takoj izgnala, nje« ga pa izročila sodišču. Očita sc mu, da le pisal leta 1920. bivšemu vodil poli« cijskega koiniaarljata v Mariboru dr. Scnckoviču anonimno pismo z grožnjo, d« ga ho umoril. Razen tega ga dolže, da ga Išče madžarska oblast radi nje« govega komunističnega delovanja v Sc-gedinu za časa sovjetske diktature 1111 Madžarskem. Sodišče jc radi tega uvedlo preiskavo in ga drži v zaporu. V za« devl Je žc Interveniralo tudi avstrijsko zunanje ministrstvo v Beogradu in vod« sivo Jugoslovanske socialistične stran« kc. ' Tropična malarija v Beogradu. Bakteriološka postaja v Beogradu, ki sc bavi s študijem malarije, je ugotovila tc dni slučaj tropične malarije v Bco« gradu. Nedavno so ugotovili slučaj iste bolezni v Grockl. Zdravstvena oblast jc odredila energične korake, da sc za« tre ta nevarna bolezen. * Proti alkoholu. Začetkom septem« bra otvori ministrstvo narodnega zdrav« ja v Beogradu antialkoholno postajo, kjer bo služboval zdravnik špccijalist za alkoholičarje. Kako bi bila takšna postaja potrebna šc le pri nas! * Smrtna nesreča v Ljubljani. Včeraj opoldne je padel raz oder pri adapta* ciji hiše Trgovske banke na vogalu Frančiškanske ulicc zidar Ivo Milic in dobil pri padcu tako težke poškodbe, da jc kmalu nato umrl. * Nesreče pri gradnji ljutomerske že« leznice. Skupina (ionskih kozakov, ki so zaposleni pri gradnji železnice v Ljuto* meni, je tc dni večerjala salato in jaj* ca. Po večerji je postalo 19 dclavccin slabo in so konstatirali na njih znake zastrupljenja. Vseli 10 kozakov jc res« no zbolelo. Kot vzrok zastrupljenja so konstatirali skvarjen jesih. Bolniki Ic« žijo v železniškem vagoni«, ker drugje ni prostoru. -— Pri kopanju velikega nasipa pri Kačjih grabah južno od Lju« tomera jc ponesrečil člonski kozak, ker sc je vsula nanj velika plast nasipa ter ga pokopala. Predno so ga mogli rešiti, jc bil žc mrtev. " Težka poškodba pri delu. Rus Ni« kola Nckrasov sc jc pri stavbi poslop« ja okrožnega urada za zavarovanje dc« lnvccv v Ljubljani težko ponesrečil. Padel jc nanj težak voziček zu prevaža« nje gramoza in peska. Nckrasov jc nc« zavesten obležal. Prepeljali so ga v bolnico. ' Družinska drama. Policijski inšpek« tor v Sarajevu Mihajlo Savič ic živci s svojo ženo v večnem prepiru. Žena je končno moža zapustila in odšla k svoji sestri. Savič jc odšel tc dni k njej, da bi jo pozval na nadaljevanje zakon« sitega življenja, »it prt tej prflltf ~fe prišlo do prepira, v katerem je Jena, možu Utrgala revolver In ustrelila par< krat nan| ter ga tako telko r«nll« V glavo. Savle je znan iz t. zv. banjalo' škega vclcizdajniškcga procesa v voj^ nem čaau. Bil je takrat celo obsojen tla smrt, ampak obsodba ni bil« lr.vr( šena. Po osvobojen|U so bili po kralji! odlikovani on in vsi, ki so bili ohtoicnl in obsojeni v tem procesu. ' Samomor mariborskega redarja. V torek zvečer se jc v Mariboru ustrelil na Aleksandrovi cesti s službenim sa< mokresom v glavo vlijl policijski straž« nlk Aleksander PUlpčič. ki jc bil znan kot izredno marljiv in energičen v slu/i bi. V smrt gu je baje pognala bed«, ker jc morala družina proti koncu mctrc.< kljub varčevanju in solidnemu žlvljemu vedno stradati. Umrlega pokopljejo dni nes popoldne ob četrt na 19. na pohre. škem pokopališču. Pokojni zapušča žc« 110 in dva otročlčka. • Za «Dotninus vobiacum- v »apor. Mariborsko okrožno sodišče je prisodi« ln ISlctncmu usnjarskemu vajencu I rancu Komarju iz Ljutomera en tedei strogega zapora, ker jc oh priliki po. greb« otroka trgovca Maziča v Ljuto« nveru pokrit smejo zakričal proti po. grebnetnu sprevodu: -Sedaj g* nestio. Dotnlnus vohiscum». ' Obsodba tatu. Ljubljančan Adolf Uršie jc vlomil v Planini pri posestni« ku Francu Mrharju ter odnesel Iz pisalne mize 110 lir, 100 dinarjev, poročni prstan in srebrno uro v skupni vredno sti 7000 kron. Po trgu sc jc predstavljal kot knjigovodja ljubljanske tvrdke «Impcks». Deželno sodišče v LJubljan-mu jc prisodilo dva mcscc« »trogcfr zapora. • Ciganska. Pred mariborskim okrož« nim sodiščem «0 v »obotu obsodili tri prekmurske cigane vsakega na dva me scej težke teče raili hudodelstva tatvi. ne. ker so kradli gramofonske plošče Dne 20. junija so namreč prišli Tmcrik Josip in Ivan Bogdan, eigaul Iz Gorice pri Dolnji Lendavi, v gostilno Ivana Vučko v • Gornji Bistrici. Ccz pol ure sta dva bratca zginila, tretji pi Je na vse pretege glihal s krčmarjem za neko lopato, ko je bila kupčija sklenjena, je tudi tu zginil. Ko io hotel nato krčma 1 naviti gramofon, ni našel nikjer plošč Cigani so seveda tajili Utvino, sodnik pa jim niso verjeli ter so jih obsodili. ' Tatvinu na pošti. V Kumanoveir jc Izginila poštna pošiljka v vrednost; 94.000 dinarjev. Tat šo ni Izsleden. • Vlom v davkarijo v Slsku. V držav, ni davčni urad v Sisku so ponoči 23 julija vlomili doslej neznani zlikovci. Razbili so blagajno in odnesli 350.001 dinarjev gotovine in nekoliko drobiža. • Dojenčki in otroci postanejo močni po uživanju »Itolant* hranilne moke. ki se dobiva povsod. Glavna zaloga: drogerija «Adrija», Ljubljana, Menhur« gova ulica. 112 Domače borze 25. julij«. ZAGREB. V elektih sc jc položa" spremenil: prejšnje zanimanje za bančne papiric jc prešlo /opet na Indu strijske vrednosti. Oslabljcnje bančnih papirjev pa sc smatra samo -za začasno V devizah sc jc nadaljeval včerajšnji poskus, da se brez potrebe in brez nai manješega upravičenja Izzove na borzi «hausse» ter padec dinarja, ki jc ostal na zunanjih tržiščih čvrst. Blaga jc bilo dovolj in sc jc majhno povpraševanje z lahkoto pokrilo. Notirale so devize: Atnstordnm 36S0—3720, Dunaj 0.133 dr 0.134, Berlin 0.0185-0.0215, Bruselj 44f do 450. Budimpešta 0—0.54, Italija 414.75—416.75, London izplačilo 436.-' do 437.25, London ček 435.25—436.25, Ncwyork 94.5—95.25, Pariz 560—567.5 Praga 283.5—284.5, Švica 1702.50—1707.3, Varšava 0—0.056: valute: dolar 93.5 do 94.25, avstr. krone 0.134—0, češke kro« nc 279—281, 20kronski zlatniki 350—0. lire 410—412; efekti: Jugoslavcnska ban k;, Jf>0—17f>. Ljubljanska kreditna 22: do 230, Praštediona 1210—1220, Slaven, ska banka 115-120, Trboveljska d .d. 1050—1100. BEOGRAD. Čvrsta tcndcnca se. jc nadaljevala. Blaga dovolj, toda vsi po sli so sc obavljali nad pariteto na bazi ,=i.80—5.85 za Beograd v Curihu. Narod, na banka ic intervenirala v vseli devi zah. Notirale so devize: Amsterdam 3715—3725, Berlin 0.019—0.02, Dunaj 0.1333—0.1335, Bruselj 460—470, Budim, pešta blago 0.85, Bukarešta -18.5—4". Ženeva 1690—1695, London 435—435.5, Milan 412.5—413.5, Ncwyork 01.25 do 94.4, Pariz 562—563, Praga 283—283.5. Sofija 88—90: valute: leji 47— 47.75. češke krone 283—284: efekti: 7% investicijsko posojilo 73.5—74. Tisk Delniške tiskarne, tl. d. v Ljubliani. Lastnik In Izdajatelj Konzorcll »Jutra«. Odgovorni urednik Pr. Brozovlč. MaroCaite ¥r>emens?xo poročilo Ljubljana, 25. julija 1923 Ljubljana 80« iu nad morjem Kraj opazovanju ob Zračni tlak Zračna temperatura Veter Oblačno 0-10 Padavine mm Ljubljana , 1 Ljubljana . 1 Ljubljana . i Zagreli . . Beograd . Dunaj , , Iraga . . 1 uom ost . 7. 14. 21. 7. 7. 7. 7. 7, 763 0 7610 758-8 7«2'7 761-9 761 a 763: 18-7 27-fi S4-0 2l"0 19-0 15-0 I5'ii iserer jug. vzh. brezritra 1» zapad lirer.retr« del. obl. voč. obl. jasno ti pol obl. oblačno 2-0 10-0 30 28'0 V Ljubll&ai barometer nižji, temoer, orim*raa. Solnce vzhais ob 4*83, zshkia obJftAl DI Cd Novo preurejen,dobro idoči hotel1 l*prHmug(i(lrva | IC I r I I r l ima stalno v lalogl vsako mnoiino V BlLU. v Cfln,ralni |B9'na M]i iiH^B^E^ Kdor hoče kaj preflati Kdor hoče kaj kupiti Kdor išče službe itd. naj inserira v Jutru" ■ I z inventarjem proda, j^" Ponudbe na Oostal, Vila Rusalka, Bled. Dolgo pričakovana 8094 Zahvala. Ob smrti našega očeta, brata, tasta in strica Frana Arkota izrekamo vsem, ki so se udeležili pogreba pokojnika, najtoplejšo zahvalo, osobito gasilnemu društvu in pevcem v Dol. Logatcu knkor tudi udeležencem iz Postojne. Zahvaljujemo se vsem za odkrito sožalje. Vrhnika, dne 24. julija 1923. se dobi povsod! Ej proč s škodljivo kavo, zavživajte le MIRIM - čokolado! &IM, tovarna čokolade in kakao-a, Maribor, i <408 V imenu vseli sorodnikov : Rodbina Arko-va. Več družbenikov sodelujočih ali tihih, z večjim kapitalom, sprejme za takojšnji pristop močno razvita lesno-trgovska tvrdka za izvoz losa v Italijo in Švico. Ponudbe, z navedenim kapitalom, katerega bi mogli reflektanti takoj vložiti pri Slavonski banki v Ljubljani, jc vposlati samo do 31. julija t. 1. pod šifro . Krasen dobiček" na Anončni zavod DRAGO BESELJAK IN DRUG, Sodna ulica 5. Istotam se dobijo natančne informacije. 4000 (Nabavka beSog brašna.) Na dan 27. Jula ove godine u 11 časova prlje podne održače se u kancelariji Intendanture Dpav-ske divizijske oblasti u Ljubljani druga Javna usmena licitacija za nabavku i isporuku intendantskom slaga-lištu u Ljubljani 6000 kilograma čistog, pšeničnog, belog brašna tipa „0" po uslovima, koji se mogu videti svakog dana u kancelariji pomenute intendanture. Kaucija 5 °/0 polaže se na kasi Dravske divizijske oblasti u Ljubljani u gotovom novcu ili vrednostnim pa-pirima po čl. 88. zakona o državnom računovodstvu na dan licitacije. 3882 lz hancelarije intendanture Dravske divizijshe oblasti E. broj 11.020 dne 16. jula 1923. godine u Ljubljani. vljudno vsem cenj. gostom, da Jim je na razpolago posebna soba ■ klavirjem v prvem nadstropju ter soba za zborovanje. Vsak petek sveže domače in morske ribe. Vsak dan polenovkn s polento na trtaftkl način, kakor tudi druga gorka in mrzla Jedila. Sprejemajo se abenentl na hrano proti dnevni plotl 15 Din. Vino, črno, dalmatinsko, 8 Din, belo, dolenjsko S Din (čez ulico 7 Din) ter druga boljSa vina. Za obilni poset se priporoča IVANKA VIDMAR, gostilnlčanka Sv. Jakoba trg štev. 5. 3942 S2S POZOR, TRGOVCI! Z razpečavanjem pri sedanji draginji vsaki družini neobhodno potrebnega konzumnega predmeta dosežete sLalni in obilni zaslužek. Pismena pojasnila daje; 3873 IVI. MUŠIČ, Ljubljana, Šelenburgova ul. 6. Prvovrsten tovorni Mil pettonski „SAURER" generalno popravljen, prod« Oto Peterman Zagrabi Vlaika ul. 60. Hladilni stroj (Ktthlmasohlne) m nor, kompleten, Ammoniakkompressoi', »a, Maribora ugoilDO proda. — Natančnajs i are pri Oglasnem zavoda Vorili Maribor, Slomikov trg, pod «5t. 1781. Kontoristinja samostojna, vešča slovenske, nemtki in po možnosti italijanske in hrvaft korespondence in strojepisja i££e = m e za takojšen nastop v veletrgovini kolonijalnim blagom na Gorenjskein Ponudbe pod ..Kontoristinja" na Aloui; Companv, anončna družba, Ljubljana Kongresni trg 3. »« Iščem v bližini „Zve*de" muMirano aH prazno sobo z; Ponudbe pod „Takoj" na Anonrs zavod DRAGO BESELJAK IN DRUG Ljubljana, Sodna nlica 5. Uf Knisgovodia 3 v tovarniško podjetje v bližini L juh ljane. Prednost imajo samci, ki m že del j časa službovali v kakem it dustrijfkem podjetju. Ponndbe z na vedbo referenc in kratkega opisa dosedanjega delovanja pod „Vodj« pisarne" na npravo ,,Jutra''. ŽELEZNIŠKO PO KOLODVORIH VSEH ŽELEZNIŠKIH PROG JUGOSLAVIJE utomk cohpanv ANONČNA IN REKLAMNA D. Z O. Z. GENER. ZASTOPNIK KONCES. ŽELEZN. DRUŽBE „BAT" V BEOGRADU CENTRALA LJUBLJANA KONGRESNI TRO 3 PODRUŽNICA BEOGRAD SREMSKA UL. 9 Podpisana tvrdka prodajaš Trboveljski I" premog in bukovo oglje iz svojega skladišča na južnem kolodvoru ter suha, trda in mehka drva rezana v dolžino za kuhinjsko uporabo Iz svojega skla dišča na Zelenem hribu. Premog in oglje se oddajata v detajlu v vrečah, ali en gros v celih vagonih z 10 % popustom od fakturnega zneska za združene odjemalce ali posameznike. Vsa goriva se odpremijo po želji po naših vpregah na dom. Naročniki naj se javijo pri podpisani tvrdki: 1JM1E JE? JGH JtIL** elisporfno in importa družb!! z o. z. v LJubljani Krekov trg štev. 10.1. nadstropje. i Sienkiewiczevi romani {v novi izdaji so začeli izhajati pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani. Prvi roman, ki že izhaja v snopičih po 4 pole in prinaša tudi ilustracije, je znameniti zgodovinski roman „Z ognjem in mečem", katerega dve slovenski izdaji sta bili Se davno razprodani. Vsak snopič velja s poštnino vred 9 Din. Do sedaj je izšlo osem snopičev. Naročniki naj pošiljajo naročnino m naj se priglašajo pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Prešernova ulica 54.