leto 1871
Ilk
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos XXVII. — Izdan in razposlan dne 12. julija 1871.
61.
Državna pogodba od 29. septembra 1899,
toej avstrijsko-ogersko monarhijo in mej Saško o stikanji železnih cest na češko-saski meji pri Viprtih, Georgswaldu in Warnsdorfu.
(Sklenena v Draždanlh, dne 29. septembra 1869, Njegovo c. !» kr apostolsko Veličanstvo vanjo pritrdilo na Dunaji, dne 2. maja 1871 ; pritrdili sta se i/.menili v Draždanih dne 13 maja 1871.)
Mi Franc Jožef Prvi,
|io milosti 16 o »ji cesar avstrijski;
apostolski kralj ogerski, kralj češki, dalmatinski, liervaški, slavonski, gališki, Vladimirski in ilirski ; nadvojvoda avstrijski; veliki vojvoda krakovski, vojvoda Marinški, salcburški, št irski, koroški, kranjski, bukovinski, gornje-sleški in dolnje-sleški; veliki knez erdeljski; mejni grof moravski; pokneženi grof
habsburški in tirolski itd. itd. itd.
Ko sta Naš pooblaščenec in pooblaščenec Njegovega Veličanstva kralja saskega v dopolnitev mej obema državama že dozdanjih železnocestnih zvez v Draždanih dne 20. septembra I860 sklenila in podpisala dogovor, v katerem je 18 členov s posebnim in končnim vpisnikom vred, in kateri od besede do besede slove :
Njegovo Veličanstvo cesar avstrijski, kralj češki i.l.d. in apostolski kralj ogerski, ter ‘\)cgovo Veličanstvo kralj saski, želeč, mej obema državama že dozdanje železnoeestne ZVeze v zmislu sosedskega prijateljstva še dopolniti, nat ekla sta, da bi v to namero utrdila {'°govor, v svoja pooblaščenca:
(Slovei.iich.)	.>(|
Njegovo c. in kr. apostolsko Veličanstvo:
Svojega pravega skrivnega svetnika Jožefa barona pl. Werner, včliko-križnika Leopoldovega redu, viteza redu železne krone I. vrste in redu Sv. Stefana, veliko-križnika kr. saskega in Albrehtovega, vojvodskega sasko-ernestinskega domačega redu i.t.d. i.t.d., člena gosposke zbornice v avstrijskem državnem zboru, Nj. c. in kr. apostolskega Veličanstva pre-izrednega poslanika in pooblaščenega ministra na kr. saskem dvoru ter tudi na véliko-voj-vodskem dvoru v Vojmiru (Weimar), in na vojvodskih dvorih v Meiningen, Altenburg in Koburg-Gotha.
Njegovo Veličanstvo kralj saski svojega državnega ministra za finance in za vunanje stvari Riharda barona pl. Friesen, viteza domačega redu grânovne krone, veliko-križnika redu zaslugam, viteza c. in kr. avstrijskega redu železne krone I. vrste, veliko-križnika c. in kr. avstrijskega Franc-Jožefovega redu i.t.d.,
katera, obojestranski izmenivši svoji v pravem redu najdeni pooblastili, dogovorila sta se, s prihrambo Najvišje pritrditve, o naslednjih točkah :
Člen I.
Napravi se železnocestna zveza mej Homotovom in Annabergom čez Viprte.
Člen II.
Na češkem kosu bode to železnico delalo pooblaščeno Buštegradsko društvo, a na saskem kosu ali društvo, katero se v te železnice delanje osnuje o pravem času, ali se bode ob državnih troških zidala, ko poprej dovolijo stanovi.
Člen III.
Kr. saska vlada se zavezuje, da hoče društvu, ki bi se v to namero osnovalo, dati potrebno dopustilo ter naložiti mu v dolžnost, da železnico dodela do 1. julija 1871, a ko bi tega ne bilo, v prvem državnem zboru nasvetovati, da se v delo tega kosa do deželne meje ob državnih troških privoli, ter ako stanovi pritegnejo, da hoče delo pospeševati, kar se da.
Člen IV.
Mejni kolodvor se na tej železnici naredi pri Viprtih.
Člen V.
Ako bi se našel podjetnik v delanje železne ceste s kacega mesta državne železnice s Kamenic na Annaberg čez Olbernhau ali Marienberg do stike s črto s Homotova na Viprte, in bi v to dobil dopustilo od kr. saskc vlade, ali ako bi kr. saska vlada tako železnico sklenila delati ob državnih troških, tedaj c. in kr. vlada ne bode prizadevala nikakoršnih ovir, da se ta železnica napravi ter stakne s Homotovsko-Viprtsko črto, nego še pospeševala bode, s to prihrambo, da se dotično dopustilo v delanje po avstrijskem ozemljiji kr. saski vladi ali saskemu društvu da samo tedaj, če se za to ne oglasi noben avstrijsk podjetnik.
Člen VI.
Napravi se dalje, kar se bode v najkrajšem času mogla, železnocestna zveza mej Velikim Senovom z ene strani ter mej Warnsdorfom z druge strani, in mejni kolodvor se postavi v Warnsdorfu.
Člen VII.
Ker misli kr. saska vlada to železnico nadaljevati po avstrijskem ozemljiji od kolodvora pri Warnsdorfu do češko-saske meje pri Seifhennersdorfu in delanje železnice prevzeti, c. in kr. vlada v to privoljuje s temi uveti :
a) Kr. saski vladi se na avstrijskem ozemljiji daje pravica razvlastitve po tistih postavnih določilih, ki o tem v Avstriji veljajo.
b) Ne kratèc veličanske in nadzorne pravice pogodnim vladam nad železnocestnimi kosovi po svojih ozemljijih, uradniki kr. saske železnocestne obratne uprave bodo policijo železnocestnega obrata (Betrieb) v rokah imeli tudi po Avstrijskem, ter dadé se jim tiste pravice, kakoršne veljajo o avstrijskih železnicah.
C. in kr. vlada tudi poskrbi, da ti železnocestni uradniki, kadar bodo na avstrijskem kosu opravljali železnocestno-policijsko uradovanje, dobodo potrebno podporo od državnih organov.
c) Narečenje uradnikov in služabnikov, potrebnih obratu tistega kosa, ki je na Avstrijskem , pnstoji kr. saski vladi, katera bode tudi nad njimi imela ustrahovalno oblast ob službi. Njej se prihranja:
1. preiskavati zoper saske državljane, služeče na omenjenem kosu železnice in v kolodvoru v Warnsdorfu:
a) zaradi nesreč in pokvaril, katera bi se morebiti na železnici pripetila zato, ker so jih oni zakrivili s prestopom služabnik dolžnosti;
ß) zaradi hudodelstev in prcgreskov proti saski državi.
2. Kar se tiče civilnega pravosodja :
a) v red devati ostaline teh uradnikov in služabnikov;
ß) sklepati o konkurzih, katere bi bilo o njih imovini razglašati, in te konkurze voditi, a vendar bode avstrijskemu pravosodnemu oblastvu svobodno, ukazati poseben konkuvz o take imovme tistem delu, kateri bi bil na avstrijskem ozemljiji.
Kr. saska vlada odloči oblastvo, katero prevzame to prihranjeno sodnost.
d) Kr. saska uprava državnih železnic se oprašča poprečnine, ki je v H. 69 avstrijskega železnocestno-obratnega redu od 16. novembra 1851 določena v povišane troske policijskega nadzora in v dohodarstveni nadzor.
e) Kr. saska državna železnocestna uprava ima pravico, žice (dratove) obratnega telegrafa pritrditi na kole državnega telegrafa.
f) Kr. saski vladi se prihranja, postaviti tarife in vozne redove na omenjeni železnici.
g) Od tistega kosa oménjene železnice, kar ga je na avstrijskem ozemljiji, ker je majhen ter nesamostojen, ne bodo se pobirale nikakoršne davščine niti davki, razen zemljiškega davka od odkupljenih in drugače pridobljenih zemljišč ter druzih predmetov.
h) Doba dopustila, katero je c. in kr. avstrijska vlada podelila v obrat omenjenega železnocestnega kosa, ustanavlja se na šestdeset let, štejoč od dneva, kterega se vožnja prične, in kadar ta doba mine, potem na Avstrijskem ležeči kos se vsemi nepremičnimi pritiklinami vred brez povračila, brez troskov ter neposredstveno preide v svojino avstrijske države.
Ako bi v tej dopustni dobi čisti dohodek ne bil dovolj v razdolžilo založne gli'" nice z obrestmi vred, potem kr. saski vladi obrat železne ceste neprikračen ostane dotle, dokler nu bodo povrnene obresti in glavnica.
A c. in kr. avstrijski državni upravi se tudi priliranja pravica, omenjeni, na avstrijskem ozemljiji ležeči kos železnice vselej odkupiti, samo da pol leta poprej naznani odpoved in založi (v srebru) troske za delo ter tudi njih obresti, ako bi jih se kaj bilo na dolgu.
i)	Ko bi si c. in kr. avstrijska vlada omenjeni na Avstrijskem ležeči kos železnice osvojila, ko mine dopustna doba, ali z odkupom, poskrbi se s posebnim dogovorom, da se bode na tem kosu obrat primerno nadeljeval.
Dogovoru mej obojnimi finančnimi ohlastvi se priliranja, ustanoviti natančnejši sposob, kako se bode po vsem kosu vršila colnijsko-uradna odpravljalna služba.
Ako se pozneje pokaže, da je zaradi prevoza ljudij treba postajnega mesta mej Warns-d o rtom in Seifhennersdorfom, napravi se tako mesto po obojestranskem domenku.
Cl en VIII.
Obràt na kosu češkega ozemljija od deželne meje na Warnsdorf do deželne meje proti Seifhennersdorfu bode kr. saska uprava državnih železnic vodila ob svojih troskih in p" pi opisih, veljavnih obratu na saskili državnih železnicah.
Ona bode tudi trdila železnico, postavljala železnocestne čuvaje in dajala jim navodila ter postavljala sploh vse male uradnike in delavce, potrebne obratu in vzdržavanju železna ceste.
Društvo češke severne železnice upravi saski h državnih železnic dovoli, da bodi' združno rabila nje Warnsdorfski kolodvor, davši jej obratu potrebne prostore in opravo.
Posebna uredba teh razmerij se prihranja oso bi ti pogodbi mej upravo saski h državnik 'železnic in mej upravnim svetovalstvom češke severne železnice.
C len IX.
C. in kr. vlada pri volj uje, da se brez cola viaža vse, v prvo osnovo obratnih naprav v iiiijobširnejšem zini slu (torej tudi obratni telegrafi, znainenilske naprave i.t. d.), in v njib ter v železne ceste vzilržavanje sploh potrebno gradivo, hišno orodje, preseljevane stvar1 saskili postavljencev in siceršno upravno orodje.
Cl e n X.
C. in kr. avstrijsko-ogerska vlada obeta na češkem kosu dovoliti brezeolni prevoz vseh stvaiij, ter ne prizadevati nikakoršnih ovir, razen tistih, ki so potrebne, da se odvrne)0 kake kontrabantiie poskušnje.
Ona na tem kosu posebno niti voznim listom, semkaj pisanim iz neavstrijskih postaj* niti ne nakladnim listom, knjigam in družim pismom saske železnocestne uprave, stoječe o' avstrijskem ozemljiji, ne bode zahtevala ni kolekov ni drugačnih davščin, tako, da bod® saski železnocestni upravi koleke in pristojbine treba opravljali sanu od rednih, v Avstrij' skb nenih pravnih opravil in od izdanih zares pravnih pisem.
C len XI.
Določila pud 7, 8, 9 in 10 veljajo tudi o kratkem češkem kosu pri Kuga vi.
Člen XII.
Dalje se železnici iz Rumlnirga čez Georgswalde, katero je zdelati društvu češke severne železnice, dovoli, da se pri Ebersbuchu stakne z južno-lužiško državno železnico, ter se jej bode do tedaj že dalo dopustilo v delanje.
A kr. saska vlada pritakne tudi pri Ebersbachu jednokolejno krilo svoje železnice, katero proti Lubijsko-Zitavski železnici zdela na Lubij, ter to delo tako pospeši', da bode gotovo do 31. oktobra 1872, in še prej, ako se da.
Člen XIII.
Mejni kolodvor na tej črti se mej Georgswaldom in Ebersbachom postavi, kar najbliže deželne meje se more, in to na cesti, katera drži z Georgswalda na Ebersbach.
Društvu češke severne železnice bode svobodno, ta kolodvor tudi rabiti s tistimi uveti. s katerimi ono po členu 8 te pogodbe saski upravi državnih železnic priteza združno rabiti kolodvor v Warnsdorfu.
Natančnejši dogovor o tem se naredi' mej obema železnocestnima upravama.
Ljudem iz Georgswalda naj se, kar se najmanje more, s colnimi opravki ovira občiti va vkupnem kolodvoru, na kar seje posebno ozirati v pogodbi, katera se v ta namen ne-Posredstveno mej obojnimi colnijskimi oblastvi sklene.
Člen XIV.
V Viprtih, v Warnsdorfu, v Georgswalde-Ebersbachu je na mejnih kolodvorih, kateri bodo tod, in tudi v Rumburgu postaviti združene mejno-odpravljalne uradove, kolikor se more z enakimi pravicami.
Vsa tanjša določila v tem oziru se prihranjajo posebnim naredbam tistih mož, katerim to delo izročita obojni colnijski upravi.
Člen XV.
Tudi kar se tiče poštne in telegrafne službe po železnocestnih kosovih , katere bode va novo zdelati, in kar se tiče policijskih organov, ki se združno postavijo po mejnih kolodvorih, dogovore se mej obema državama skoraj tanjša določila na podlogi tistih razmerij, katera so že mej obema državama v redu po njiju dozdanjih železnocestnih pogodbah od 31. decembra 1850, od 1. marca 1800 in od 30. novembra 1864.
Člen XVI.
Kr. saska vlada se zavezuje, kar največ more ugajati občevanju na stikališčih obojnih Železnocestnih črt čez Warnsdorf in Rumburg, ter zlasti napraviti, da se saske železnocestne C|,te z ene plati’ v prevažavanji blaga ncposredstveno zvežejo s češko severno železnico, a z druge plati’ češki severni železnici dovoliti, da se v prevažavanji blaga more enako zvezati z ostalimi staknenimi železnicami.
Društvo češke severne železnice in vse druge češke železnice bodo, kolikor se jih ta $tvar tiče, tudi vse tako delale saskim železnicam.
Člen XVII.
O železnocestnih kosovih po avstrijskem ozemljiji se polna veličanska pravica prihranja Sa,no Nj. Veličanstvu cesarju avstrijskemu, in o železnocestnih kosovih po saskem ozemljiji 8f mo Nj. Veličanstvu kralju saskem».
Člen XVIII.
Kar se najpoprej more, naj se ta pogodba položi v Naj višje pritrdilo ter priredi, da se pritrdili v Draždanih izmen/ta.
Tako storjeno v Draždanih, dne 29. septembra 1869.
(L. S.) Jožef baron pl. Werner s. r.	(L.	S.)	Friesen	s.	r.
Odobrili smo to pogodbo, pretehtavši vsa nje in njenih prilog določila, ter obetamo sè Svojo cesarsko in kraljevsko besedo za Sebe in za Svoje naslednike, da jo bodemo po vsem nje objetku zvesto izpolnjevali in izpolnjevati dajali.
V potrditev smo to pismo sè Svojo roko podpisali ter ukazali, da se nanje udari Naš cesarski in kraljevski pečat.
Tako storjeno v Našem glavnem in prestolnem mestu na Dunaji dne druzega maja meseca v letu našega Gospoda tisoč osem sto sedemdesetem in prvem, Našega cesarjenja dvajsetem in tretjem.
Franc Jožef s. r.
Grof Beust s. r.
Po Najv. povelji Njeg. ces. in kralj, apost. Veličanstva:
Baron Maksimilijan Gagera s. r. ces. in kralj, dvorni in ministerski svetnik.
Zgornja državna pogodba sc razglaša z veljavnostjo za kraljevine in dežele, v državnem zboru zastopane.
Na Dunaji, dne 12. junija 1871.
Hohenwart s. r,	Schüttle	s.	r.
vs.
Državna pogodba od 24. decembra 1870,
avstrijsko-ogersko monarhijo in mej Saško, zaradi izpremembe §. 6.g* v državni pogodbi, na Dnnaji dne 24. aprila 1853 skleneni o delanji železne ceste mej Libercem in Žitavo, potem o večjem razvoji zeleznocestnih zvez na sasko-češki meji.
(Sklenena v Drazdanih dne 24. decembra 1870; Njegovo c. in kr. apostolsko Veličanstvo vânjo pritrdilo dne 7. januarja 1871, in pritrdilo se je izmenilo v Drazdanih dne 28. januarja 1871.)
Mi Franc Jožef Prvi,
po milosti Božji cesar avstrijski;
apostolski kralj ogerski, kralj češki, dalmatinski, hrvaški, slavonski, gališki, Vladimirski in ilirski; nadvojvoda avstrijski; veliki vojvoda krakovski, vojvoda lotarinŠki, saleburški, štirski, koroški, kranjski, bukovinski, gornje-sleški in dolnje-sleški; veliki knez erdeljski; mejni grof moravski; pokneženi grof
habsburški in tirolski itd. itd. itd.
Ker seje mej Našim pooblaščencem z ene strani ter mej pooblaščencem, katerega je Njegovo Veličanstvo kralj saski v to narekel, z druge strani' o napravi več novih železno-cestnih zvez dne 24. decembra lan. 1. v Drazdanih sklenil in podpisal dogovor petih členov, ^ko slovoč:
Njegovo Veličanstvo cesar avstrijski, kralj češki i.t.d. in apostolski kralj ogerski, ter Njegovo Veličanstvo kralj saski, želeč, železnocestnim zvezam na češko-saski meji dati večji ytevoj, in vsesplošno občilo osvoboditi vseh utesnil, kar jih nij neogibno treba, narckla sta, a se v to namero utrdi dogovor, svoja pooblaščenca in sicer :
Njegovo c. in ki . apostolsko Veličanstvo :
Svojega pravega skrivnega svetnika in kamornika, Ludovika grofa Paar, viteza redu e ezne krone I. vrste i.t.d., Svojega preizrednega poslanika in pooblaščenega ministra na kr« saskem dvoru ;
Njegovo Veličanstvo kralj saski :
Svojega državnega ministra za finance in za vunanje stvari, Riharda bar. pl. Friesen,
1 Pza domačega redu granpvne krone, včliko-križnika redu zaslugam i.t.d.,
katera, izmenivsi svoji v pravem redu najdeni pooblastili, do govorila sta se, s prihrambo aJvišje pritrditve, o naslednjih točkah ;
1.
Kr. saska vlada izreka, da p listaj e na to, naj se zopet umakne ter v prihodnji čas za neizrečen smatra v §. 6.em državne pogodbe o delanji železne ceste mej Libercem in Zitavo, sklenene na Dunaji 24. aprila 1833, storjeni obet e. in kr. avstrijske vlade :
„da, kadar se v točki 1 zaznamenana železnica dodela, druge neposredslvene železnocestne stike mesta Liberca na saske ali pruske železnice ne bode niti delala sama, niti komu delati naročala, dokler ne mine 25 let, štej o č od dneva, katerega se da končno dopustilo.“
2.
A c. in kr. avstrijsko-ogerska vlada obeta, da hoče v delanje in obrat železnih
cest
mej Pernom in Duhcovom ter mej Johanngeorgenstadtom in Karlovimi Vari, ter tudi v nadaljevanje železne ceste po saski Mogilniški Dolini, katera se gori po češkem svetu zdela do pripravnega stikališča že poprej dovoljene železnocestne črte z Dulicova na Klingenberg (ali Freiberg), kakor sc tem črtam najdö podjetniki, dati potrebne dopustnice, ter da nehče podjetnikom nalagati trjiših uvetov, nego kakoršni se obče po zakonih in splošnih propisih novic na Češkem zdelanim železnicam navadno nalagajo.
C. in kr. avstrijsko-ogerska vlada tudi dovoli, da se železnica Mogilniške Doline stakne z Dnhcovsko-Klingenberško (Freiberško) železnico na češki zemlji.
3.
Obojestranski zagotovili točke 1 in 2 stopita v krepost, kakor se s potrebno privolitvijo državnega zbora utrdi neposredstvena železnocestna zveza mej Libercem in Zgorelci.
4.
Po državnega zbora privolitvi, omenjeni v točki 3, naj se mahoma komisarji snidô z obeh stranij, da železnocestni črti s Perna na Duhcov najdejo primerno prchodišče na meji, ter se tudi sicer dogovore o vseh točkah, katere je mej saboj vladama dognati in ustanoviti o delanji in obratu te železnice.
Z enaeega namena sc komisarji sni,16 tudi o železnocestni črti z J o h a 1111 geo rge n s t a d ta na Karlove Vare in o železnici po Mogilniški Dolini, kadar se bodo tem črtam našli pripravili podjetniki, kateri imajo, česar je treba tacemu delu.
Pritrdili v to pogodbo naj se zgolovita, kar najhitreje moreta, in najdalj e 14 dinj p° zvršctku pogodbe izmemta v Oraždanih.
V Draždanih, dne 24. decembra 1870.
(L. S.) Ludovik grof Paar s. r.
(L. S.) Friesen s. r.
Odobrili smo to pogodbo, pretehtavši vsa nje določila, ter obetamo sè Svojo cesarsko in kraljevsko besedo za Sebe in za Svoje naslednike, da jo bodemo po vsem nje objetku zvesto izpolnjevali in izpolnjevati dajali.
V potrditev smo to pismo sè svojo roko podpisali ter ukazali, da se nanje udari Naš cesarski in kraljevski pečat.
Tako storjeno v Našem glavnem in prestolnem mestu na Dunaji dne sedmega januarja meseca v letu po odrešenji sveta tisoč osem sto sedemdesetem in prvem, Našega cesarjenja dvajsetem in tretjem.
Franc Jožef s. r.
Grof Beust s. r.
Po Naj v. povelji ces. in kralj, apost. Veličanstva :
Maksimilijan baron pl. Gagera s. r. c. in kr. dvorni in ministerski svetnik.
Končni zapisnik
^ pogodbi mej Saško in Avstrijo dne 24. decembra 1870 *) skleneni o večjem razvoji železnocestnih zvez na sasko-češki meji.
Podpisana pooblaščenca sta se dogovorila, podpisujoč denašnjega dneva pogodbo o Večjem razvoji železnocestnih zvez na sasko-češki meji in o vsesplošnega občila osvoboditvi ®d vseh utesnil, kar jih nij neogibno treba, v ta končni zapisnik zaznamenati naslednje
'zrecilo.
K čl e n u 1.
Ako bi se nenadoma zgodilo, da bi c. in kr. avstrijsko-ogerska vlada bila dolžna, faradi člena 1 ter po sodniški razsodbi Zitavsko-Liberskemu železnocestnemu društvu dati *mko odméno, zavezava se kralj, saska vlada, c. in kr. avstrijsko-ogerski vladi za to povra-c‘lo dati.
K členu 2.
C. in kr. avstrijsko-ogerska vlada se zavezava, ako bi mej obojnimi podjetniki ne bilo 1 lePa ustanoviti primernega dogovora o stiki železne ceste po MogelniŠki Dolini na Duh-c°vsko-Klingenberško (Freiberško) železnico v češki zemlji, na kar je vlada pristala, podjet-
bi| ^ ^ zapisniku, v Drazdanih dne J8. januarja 1871, pisanem o izmeni obojnih pritrdil k zgornji državni pogodbi, °Je ugotovljeno, da ima končni zapisnik vse tako veljavnost, kakoršno pogodba sama.
(Sloveniech.)
nike Duhcovsko-Klingenberške (Freiberške) železnice po upravnem poti prignati, da na zahtevano stiko pristanejo.
Ludovik grof Paar s. r.	Priesen	s.	r.
Zgornja pogodba se razglaša z veljavnostjo za kraljevine in dežele, v državnem zboru zastopane.
Na Dunaji, dne 12. junija 1871.
Hohenwart s. r.	Schaffte	s.,.