Leto IV., štev. (83 PlIUM ItTtaitfMC. V Ljubljani, petek dne 6. avgusta 1921 Posamezna itav. 30 par - 1*20 K I shaja ob 4 ajutraj. Stana teloletno •. 240 K mesečno....... 20 B ia iase Bežne mojstre v izvajanju načela, da posvečuje namen vsako sredstvo. Komunistična politika in taktika sta bili narekovani vedno le od stremljenja, omogočiti potom anarhije in splošnega kaosa uvedbo komunistične diktature in komunističnega terorja v Jugosla^ viji. Edino ta cilj so imeli pred očmi tudi komunistični člani našega narodnega zastopstva. Nikdar niso nastopali stvarno in pozitivno, vedno so le ovirali in razdirali. Načelno politiko so vodili le, v kolikor je služila njihovemu namenu. Ako kdo, bi bili komunisti v prvi vrsti upravičeni bojkotirati našo konstitu-anto in naš parlament. Ne priznavajo naše današnje države, ne priznavajo današnje družbe, zato tudi ne narodnega zastopstva in njegovih sklepov. In vendar niso izvajali konsekvene. Ostali so v konstituanti in parlamentu, bili so med prvimi, ki so polagali zahtevane prisego. Selo tik pred glasovanjem o ustavi so za kratko dobo zapustili konstituanto. Bogzna iz kak-gmh razlogov, iz načelnih gotovo ne. S svojo brezprunerno cinično brez-vestnostjo so komunistični vodje zapravili pravico, da bi se sedaj sklicevali na moralna ali kakršnakoli načela. Proti njim je na mestu edino ena taktika: klin s klinom.'*/sako popuščanje bi se tisočkratno maščevalo nad celim našim narodom. Vemo, da je mnogim našim poslancem, prožetim od demokratičnega in socijalnega čuta, krvavelo srce, ko so glasovali za izjemne odredbe. Storili pa so to v zavesti, da je potrebna ta ostra operacija ravno v interesu ds-mokratizma in socijalne pravičnosti. PROTIKOMUN1STIČNE OD-REDBE V RUMUNIJI. Varšava, 4. avgusta. Po semkaj došlih vesteh je rumunska vlada so-cijalno komunistično stranko proglasila za nepostavno, da bi mogla upravičiti proti njej izjemne odredbe. Vse strokovne organizacije so bile razpuščene ter je bilo aretiranili mnogo komunistov. TERORISTI NA ŠPANSKEM. Barcelona, 4. avgusta. Zadnje čase je taprla policija več delavcev, ki so bUi osumljeni, da snujejo teroristično organizacijo. Civilni guverner je izjavil, da bi bilo treba zapreti vse člane teroristične organizacije. Tekom obravnav so obla-rti dobilo vpogled v zločinske naklepe teroristične organizacije. Eden izmed obtožencev je, izpovedal, da je bil na dan atentata na župana pripravljen avtomobil z atentatorji, ki bi bili umorili guvernerja in polcijskega predsednika, ko bi bila ta dva prišla obiskat ranjenega župana. Vsi komun, mandati razveljavljeni SPREMENJEN SKLEP IMUNITETNEGA' ODSEKA. ZAKON O DRŽAVNIH POSOJILIH SPREJET. ODGODITEV PARLAMENTA. .v Beograd, '4. avgusta. (Izv.) Današnjo dopoldansko sejo zakonodajne skupščine je otvoril predsednik dr. Ribar ob pol 11. uri. Zbornica je prešla takoj v podrobno razpravo zakonske predloge glede poblastila za najetje posojila v inozemstvu. Poročevalec dr. Žerjav je čltal člen za členom. Pri prvem členu se je oglasil k besedi radikalni disideut Aleksa Zujovič, ki je pojasnil, zakaj je pri načelni razpravi glasoval proti predlogi. Predlagal je, naj se na-znači. da se mora sestaviti parlamentarni odbor, ki bo po sklenitvi posojila razpolagal ž nJim. Finančni minister dr.Kumanudl je odgovoril, da ne bi imel čisto nič proti temu predlogu, če bi šlo sedaj že za sklenitev posojila, ker pa gre samo za Pooblastilo, bi bil ta odbor nepotre-en. Radikalec NikodeJ Mlletld je zahteval, naj se predloga ne Imenuje zakon, ampak zakonsko pooblastilo. Minister dr. Kukovec je izjavil, da Ie sporednega pomena, ali naj se predloga imenuje zakon aH pa pooblastilo. Pri poimenskem glasovanju je bila predloga sprejeta s 145 proti 17 glasovom. Nato je bil sprejet predlog predsedstva zbornice, da se poslancem, ki ne posečajo sej skupščine, ne izplačujejo dnevnice. Seja je bila zaključena ob 11. url in sklicana prihodnja za 15. uro. Beograd, 4. avgusta. (Izv.) Verifi-kacijski odbor je v svoji posebni seji odločil, da se razveljavijo mandati vseli komunističnh poslancev razven onih treh, ki so še pred sprejetjem zakona o zaščiti države položili svoje mandate. Ta odločitev jc bila pretresena na današnji popoldanski seji zakonodajne skupščine. ki jo je —edsednik dr. Ribar otvoril ob 4. urL Poslanec Ivanld je govoril proti noročilu verifikacijske-ga odbora. Za njim pa je dr. Žarko Miladinovič zahteval, da se uničijo vsi komunistični mandati brez izje- Pogajanja z Italijo naj se nadaljujejo v Rimu PREDLOG ITALIJANSKE VLADE. me. Po kratkem govoru republikanca Ojonovlča proti odločitvi verlfl-kacljskega odbora je bila seja za kratek čas prekinjena. Med od"<«<-om sta imela demokratski in radikalni klub seji. Radikale! so sklenili, da zahteva ves klub soglasno uničenje vseh komunističnih mandatov. Demokrati pa so sklenili, dati svojim čl—im proste roke. da more vsak glasovati no svojem osebnem prepričanju. Predsednik je nato zopet otvoril sejo. nakar je tajnik Janjič prečita! predlog desetorice poslancev, da se razveljavijo tudi mandati onih treh komunističnih poslancev, ki so imeli po sklepu verifikacijskega odseka še ostati v skupščini. Svojo zahtevo so utemeljevali s členom 18. novo sprejetega zakona o zaščiti države, s katerim se razrešijo dolžnosti vsi oni funkcionarji, ki so vršili svoje funkcije kot komunisti za časa terorističnega delovanja komunistične stranke. Voja Lazid (zemljoradnlk) Je Izjavil, da se njegov klub strinja s sklepom verifikacijskega odseka razen z onim pasusom glede treh mandatov, ki naj bi po poročilu verifikacijskega odseka ostali v veljavi. Zemljoradnički klub zahteva, da se nadomestilo potom razveljavi jenja odpadlih poslancev izvrši s pozivom njih naslednikov v listi. Ako bi pa tudi ti novi poslanci ostali pri Isti komunistični stranki, potem naj H se tudi ti mandati razveljavili. (Velik nemir in ugovori v dvorani). Nato preide zbornica na glasovanje o predlogu verifikacijskega odseka, ki je bil sprejet z večino glasov. Potem je bilo tudi glasovanje o predlogu desetorice poslancev o razveljavljenju tudi mandatov onih treh poslancev, ki so že pred sprejetjem zakona o zaščiti Javnega reda izstopili lz komunistične stranke. Tudi ta predlog je bil sprejet z večino glasov. Seja je bila zaključena: ob 7. Prl-honja seja se skliče pismeno. Rta, 4. avgusta. (Izv.) Semkaj Je dospel admiral Eoschini, italijanski vladni komisar na Reki. Imel je daljša posvetovanja z ministrskim predsednikom Bonomijem ln zunanjim ministrom Torretto. V političnih krogih se govori, da bo vlada predlagala Jugoslaviji naj se nadaljujejo pogajanja o razmejit-vi z Reko in usodi reških pristanišč v Rimu. To vest potrjuje tudi današnja «Epocha», glasilo Bonomija, ko piše, da H bilo italijanski vladi zelo ljubo, ako bi se rešila še ne- odločena vprašanja med Italijo in Jugoslavijo na posvetovanjih v Rimu. Kar se tiče reškega problema, izjavlja "Epocha*, da ga ne bo mogoče preje rešiti, dol.Ier se ne vzpostavijo na Reki normalni oduošaji. Še le, ko bo prevzela na Reki oblast ustava in zakonita vlada, se bo moglo obveznu razpravljati o vprašanjih tičočih se Reke. Zato so, pristavlja «Epocha», vse vesti o kakršnihkoli tozadevnih kompromisnih predlogih Izmišljena. Interpelacija o baroški luki v ital. parlamentu ALI PRIZNAVA NOVA VLADA TAJNI DODATEK K RAPALL, SKI POGODBI? sedanje vlada Rim, 4. avgusta. (Izv.) Poslanec Modlgllani je stavil v italijanskem parlamentu na predsednika vlade in na ministra zunanjih zadev nujno Interpelacijo, v kateri zahteva, da se predloži parlamentu tajni dodatek k rapallskl poodbl glede luke Baroš. Obenem zahteva od odločilno Izjavo, aH smatra ta dodatek k rapallski pogodbi za bistveni del pogodbe. Vsa javnost pričakuje z veliko napetostjo odgovora na to senzacijo« nalno interpelacijo. Grčija zahteva Carigrad IMPERIALISTIČNI RAZMAH NA G*>*:" pisava časopisja m-1 spirirana od vlade. Zato so v Parizu ~p«M pričani, da bn predložila v bližnji bo/lo& nosti grška vlada tudi oficielno zavozni. kom svojo zahtevo po Carigradu. Grški ministrski predsednik Guiiari* bo dopotoval v najkrajšem času v Pjuiz, odkoder ee bo napotil v London. Ptfža-kujo se, da bo ob tej priliki preijjofil francoski ta angleški vladi grški program, sestavljen v gornjem zmi6lu. Vi zvezi s tem so tudi vesti da pripravlja grška armada v Mali Aziji odloŠtten u« grškomu narodu ne more več zadosto-_darec na Angoro ta proti severu .na Ou vati. Grčija si mora za vedno zavarovati |no morje. Premirje med ffaSisti in socijalisti Rim, '4. avgusta. (Izv.) Pogajanja, ki so se vršila med socijalisti in fašisti pod predsodstvom predsednika parlamenta de Nicole, so dovedla do popolnega uspeha. Obe dosedaj nepomirljivi stranki sta sklenili premirje na sledeči podlagi: Medsebojna razmerje se !ma uroditi po načelih lojalnosti in strpnosti. Boji imajo prenehati. Fašisti ne bodo ovirali socialističnih županov in drugih javnih funkcijonarjev pri izvrševanju njihove službe. Obe stranici si medsebojno vrneta med boji odvzete predmete. Republikanci, komunisti in klerikalci izjavljajo, da ne morejo priznati premirja med socijalisti in fašisti, ampak da bodo nadaljevali svojo borbo proti fašistovskemu terorju. Odkrita orotitovjetika zarota v Petrogradu Kodanj, '4. avgusta. (Izv.) V Petrogradu je bila te dni odkrita velika zarota proti sovjetski vladi. Vodja zarote je bil profesor Tagancev, bivši višji sodni ura/lnik. njemu ob strani pa jo stal knez Dimitrij Šezovski. Na čelu emigrantske protikomuni-stične organizacije, ki je stala v tesni zvezi s petrograjsko. sta bivši minister Kokovcev in zunanji minister Wrang-love vlade Struve, ki sta skrbela v firvi vrsti za financiranje cele a.kcije. Zarotniki so razpolagali z velikim kapitalom, ki je prihajal v prvi vrsti iz Francije. Bili so v zvezi s poljskim voj-i-škim svetom in s francoskim poslaništvom v Varšavi. Veliko število zarotnikov in njih agentov jo že aretiranih. Njih glavni cilj jo bil baje, s terorjem deinoralizi-rati vojaške oddelke komunistov in izvršiti atentate na njih vodilne ospV> sovjetskega režima, ODSTOP BOLGARSKEGA ZUNANJEGA MINISTRA. Beograd, 4. avgusta. (Izv.) Iz Sofijd poročajo, da jo podal bolgarski zuni« nji minister Atanasov demisijo. Kakor se v informiranih krogih zatrjuje, ja demisija posledica note, ki jo je nedavno izročila Sofiji naša vlada in v kateri podaje nepobitne dokaze, da je bil minister Atanasov v neposredni zvezi z makedonskim revolucionarnim komitejem. Obtežilni materijal je bil tako velik, da je Atanasov sedaj demisijoniral zlasti še za,to, ker je predložila naša vlada, dokaze obenem tudi zavezniškim državam. Zagreb, devize: Berlin 216 — 216.50, Milan 748 —• 762, London izplačilo 685 — 637, ček 632 — 634, Newyork kabel 176.25 — 177.75, ček 174 — 175, Pari« 1350 — 1354, Praga 221 — 222.50, Švica 2915 — 2930, Dunaj 17.35 — 17.50, Budimpešta 44 — 44.50, valute: dolar 173 — 173.75, avstrijske krone 18 — 18.5(1 rublji 18.50 — 20, češke krone 225, 20 K v zlatu 600, franki 1345, napoleoni 595 — 597, marke 215 — 218, lire 747 — 750. Banka za Primorje 820 — 830. Trg. obrtna banka 240 — 245. Hrv. eskomptna banka 240 — 24." Hrv. oskomptna banka 065 — 670. Brodska banka 420 — 440. Jadranska banka 18.10. Jugoelovenska banka 535 — 58?. Ljub. kreditna banka 800 — 820. Narodna banka 500. Prašte,diona 5125 — 0135 Rcčka pučka banka 410. Srpska banka 705 — 710. Eksploatacija drva, 625. Nar. šumska industrija 695 — 600. Gutman 1350 — 1400. Slavonia 900 — 915. Zaradi nevihte jc bila sinoči tile-vsled česar nismo mogli dobiti zadnjih političnih in borznih poročil z Dunaja. Prage in Berlina. Pomemben govor po« krajinskega namestnika Ivana Hrebarja Pokrajinski namestnik goep. Ivan Hribar je priredil v četrtek zvečer banket, na katerega je povabil načelnike bddelkov pokrajinske uprave, voditelje drugih državnih uradov, zastopnike vseučilišča, stanovskih (irgaontcij, ljubljanskega magistrata, državne in južne železnice, organizacije hišnih posestnikov, Kmetijske dražbe itd. Na slavnostni večerji, ki je uspela prav lepo in v popolni harmoniji, jo Imel g. namestnik važon in interesanten nagovor, ki s« odlikuje po svoji globoki koncepciji. Zato priobčit,jemo govor v celoti. Kralj, pokrajinski namestnik jo izvajal: »S težkimi koraki je stopala zgodovina mimo nas. Zemlja se jo tresla pod njo in tla so brnela pod našimi koraki. Strah in trepet je navdajal nas in druge ob tej nenavadni prikazni. Da, res nenavadni. .Saj so posledico teh korakov tako ogromne, da si. ogledujoč jih, začudenja manemo oči. Zamaknjeni menili jo poslušal petje rajsko ptico samo nekaj trenotkov. Ko se je iz svojega zamaknjen,ja probudll, jo vidol izpremerabe celega stoletja. Mi, gos(>oda moja, trepetali smo ob orjaških korakih zgodovine štiri leta; a pred sabo imamo spremembe, kakršno porajajo le tisočletja. Kakor se ob nav.-ulnih potresih vršo obrežne geodetske Izpremetnbe, so so vršilo ob tem potresu kolosalne politične izpremembe. šo so oscilacija nI polegla; a konture izprememh so vendar že vsemu svetu očitne. Boj med Slovanstvom in Germanstvom, ki ga V-Clio stresla iz svoje toge, je doboji-van. Dohojevan na korist Slovanstv« Če je pri tem tcrtiens gaudens tudi našel svoj dcbž, zmage Slovanstvi to te zmanjšuje. Kar nas boli in peče, je edino, da pri tem krvavi ona slovanska Rusija, katera je s krepko svojo Intervencijo končni izid hoja odločila. A to krvavenje je le prehodno. Rana Je sicer globoka, a ne pregloboka, Ua bi se ne dala zaceliti. sHB ozlrov pofreSo. fia se mUrl današnja Jugoslavija potom jugoslovanske konfederacije do Črnega morja. Ta struja dokazuje veliko koruiti, kl bi jih imela Jugoslavija od direktne zveze od JaJrauskega morja čez Beograd in Varne do črnega morja in južno Rusije. To stališče zastopa predvsem glasilo srbskega gospodarskega sveta »Trgovinski Glasnik*, ki je povodom sestanka bolgarskega ministra Dimitro-va s PaŠičem ohjavll članek, v katerem odločno zagovarja rešitev jugoslovanskega vprašanja, oziroma jugoslovanske konfederacije na Balkanu v tem smislu. Ta struja v Jugoslaviji želi dobiti direktnih zvez r. Rusijo preko Bolgarske. A ta politika je obenem tudi politika zmerne bolgarske javnosti, ki trdi, da jo spor med Jugoslavijo Lu Bolgarijo samo v korist nasprotnikom velike vseslovanske ideje. Kar jo danes zmernih in treznih politikov v Bolgariji, stoje na stališču, da mora priti do končnega sporazuma v rešitvi balkanskega vprašanja odinole potom sporazuma med bolgarskim in srbskim narodom. Ta vscslovanska struja na Bolgarskem je pripravljena, da žrtvuje mnogo. da celo prepusti usodo Bolgarijo v roke velike in ujedinjene Jugoslavijo. Zato ta struja na Bolgarskem do-luje z vsemi silami in z vsemi agitaeij-skimi sredstvi, da prisili sedanjo vlado k iz\TŠitvi mirovne pogodbe, ker ve, da bo samo na ta način v zbudila zaupanje v Jugoslaviji. Ta struja ua Bolgarskem je od dno do dne močnejša. Tako so je u. pr. to dni vršil velik ljudski zbor bolgarskega društva »Prijateljev vseslovanske vzajemnosti* v Sofiji, ki «e je soglasno izrekel za sporazum s srbskim narodom. Delovanjo tega društva .ie zelo Intenzivno in ideja zbližanja in sporazuma z Jugoslavijo prehaja v najširje inaeo bolgarskega naroda. Prepričani smo. tla se bo rešilo vprašanje balkanskega mini v jako intere antni obliki, ki bo pa končno in definilivno zagotovila mir, napredek in razvoj na Balkanu. Tako «Tcmps». Tudi mi smo .nne- Za nas, gospoda moja, so posledice frJ*"«"LE?" zgodovinskega potresa epohalne. Slovenec državotvoren element, slovenski j'-ezik državni jezik, bela LJubljana rezidenca kralja jugoslovenske krvi. Posebno milosti božje je potreba za do-tf-ojno pojmovanje velikih teh resnic. In sedaj pride še večja: Srbi, Hrvati in Slovenci en narod, tvoreč eno ter Isto nedeljivo državo! Kdo iz Vas. gospoda - -|»|,-»u«i»a va. ! mioja. bi bil pred 25 leti, tedaj v ča- VO'nO 0013StVen3 MI« I sovni razdalji ene generacije, kaj ta- deMtC! V 9)9$« kraljevine k"tra le sanjal? Sedaj pa je tu. i Dovči n nas je k tomu bezprimerno Zastopnik komandanta 4.armijske boljša garancija miru na Balkanu, dvomimo pa. da bi bila bolgarska javnost res žo tako zrela za to idejo, kakor *e zdi poročevalcu »Tempsa*. Neprestano se ponavljajoča poročila o bolgarskih rovarjenjih na me,ji in v Macedoniji dokazujejo žal že nasprotno. ttrebnfm pnvllkfltt to MlnlM divijiekega sestava, osnovno število 6000 vojakov. Ker pa znata višina enoletnega relcrutnega kontingenta 1% celokupnega prebivalstva, bi moralo torej imeti eno dlvizijsko okrožje, da more dati vsako leto fiOOO rekrutov, okrog 600.000 prebivalcev. Toda, kakor znano, niso vsi mladeniči on .'ga letnika sposobni za vojaSko službo. Mod njimi je gotov odstotek nespodobnih, a ta odstotek ni stalen, temveč jako različen a ozirom ua zdravstveno stanje in razmere prebivalstva v dotlčnlh obla*tvih. V drti-vali, kjer je zdravstveni položaj ugoden, ta odstotok nesposobnih za vojaško službo ne doseže niti 20 odstotkov rekrutskega letnika. Pri narodih pa, kjer jc higijenska skrb manj negovana, presega ta odstotek tudi 30% vsakoletnega rnkrutnega kontingenta. ToCni odstotki neskoaobnih za vojaško službo v posameznih državah se ne morejo objaviti, ker je to vojaška tajnost, vendar se v vojaSki vedi trdi, da se mora v tem oziru jemati v poStev kot osnovna številka 20%. Z ozirom na to Je potrebno, da mora biti vsaka naša dlvizijska oblast tako močna, da ima okrog 750.000 |trebival-oev. Mi moramo imeti torej 17 divlzij-skih oblasti, kar jo uaša vrhovna komanda predlagala. Ta kratka razmotrivanja s čisto vojaškega stališča so dokaz, da Je člen 05. naše ustave v popolnem soglasju z vojaškimi načeli o vojaško - oblastveni in administrativni razdelitvi naše kraljevine. Sedaj je samo dolžnost mc-rodajnlh faktorjev, da se ta določba ustavnega člena pravilno uporabi v praksi, tako da se spravijo v sklad interesi vojske z ekonomskimi in socijal-niini Interesi prebivalstva. Potem bo imela naša domovina vse koristi od pravilne in edinstvene razdelitve naše države. Pokrajinski namestnik v Celiu pnrrron dotiopi sms&cga iwwup« i«. Učiteljsko stoflnrtofe R« tej Ml, okuša vse bridkosti učiteljskega stanu. Ne samo da ima vsak preveliko število otrok, tndi zaradi tega, ker Ima opraviti z nad vse zanemarjeno In renitent-no mladino. Slučaji, v katerih otroci prvega razreda ptujejo ln preklinjalo učitelja, niso redki. Se |e že tudi zgodilo, da Je učenec drugega razreda grozil t nožem učiteljici in da Je bilo učiteljstvo ponovno napadeno s kamenjem. So pa t«mu krivi pred'vsem starši In kvarijlvl okoliš, v katerem otrok živi. Veliko Je slučajev (kar otroci sami priznajo), da jim starši dajejo tobak in alkohol Večina otrok Je brez vsakega nadzorstva. Svobodno se klatijo okrog In izostajajo Iz šole, kar pa le staršem vseeno. TI jih celo zagovarjalo. »Saj bo knap!» pravijo — «temu nI treba nič znati 1» Kazni za teke neopravičene ure so otročje smešne. Za učenca, kl ga ni bilo v šolo celo leto plačajo starši pet do deset kron! I — ker Jih vsakdo brez skrbi da. Učiteljstvo se trudi, kar |e v njegovi močL AH za zahvalo mora poslušati psovanie takih renltentnlh staršev la prenašati nenaklonjenost vse protidržavne večine — ker je učiteljstvo narodno In napredno. Poleg tega Ima učiteljstvo tudi to »ugodnost:, da stanuje prav po pasje. Ožcnjen učitelj ima eno samo sobo, kl leži nad straniščnim kanalom, drugI Ima pohištvo v kleti In 4 Je stihi mraen MfltmM Mar da a* spal na travniku, tretji Išče nočnega pribežališča pri gostoljubnih ljudeh Itd. Ob te) priliki opozaTjam vsakega učitelj«, ki hoče službovati v Trbovljah, da si preje preskrbi pošteno stanovanje, lo s| ga zagotovi »črno na belem*, drugače kmalu vtaknejo v tisto stanovanje k«, kega nemškega »Autseherja*. Kajti pri nas ie tako: Nemški Inženjeril (samci!) telovadijo v treh sobah in v kuhinji (kjer se nič nc kuha), drugod pa Imajo p« štiri stranke eno samo kuhinjo. Učitelj-stvu so že ponovno obljubili stanovanj, sko poslopje — pa Je ostalo do sedaj k) pri besedah. Potem pa še to-le: Za ono deco, U Izstopi Iz šole, to so otroci od 14 do 16, leta se noben človek nc zmeni. Celi roji teh otrok se klatijo po okolici, kjer pobijajo ptice, klatijo nezrelo sadje, vpijejo hi razgrajajo. So to prava nadlega Trbovelj. Od lutra do večera se potepa ta brezposelna, pokvarjena mladina okoli In zapeljuje še one, kl hodijo r šolo. Prosili smo za primerno nadzorstvo teh otrok (občinska pollclla Jih ne more ukrotiti), za poboljševilnlco. — Zakaj se n!S ne ukrene, kar bi bilo dobro za starše, za nčltellstvo, najbolj pa za otroke. Nekateri ne bodo verleli tem besedam. Ali če pridejo sem samo za en teden, bodo spoznali, da Je še marsikaj potrebno za pobijanje teh tako zantmar-lenih razmer. Učlteli. Juij.lčtvo srpskih vojn i ka. dovela diplomatska veština srpskih državnika, dovela, naša u dano doba sa elementarnem snagont izbivSa volja. Ovn volja nek;a sada sa ojačanotn još snagom ra oblasti v Zagrebu general Petar Pe-Sic je napisal v zagrebški »Jugoslovanski Njivi* članek, v katerem dokazuje, kako tudi resni in tehtni vojaški vzroki utemeljujejo razdelitev našo državo di oko učvrščenja hietorijskim dogo- v onem smislu, kakor je to predvideno djajiiua stvorenog stanja. Bog jc stvo- v vidovdanskl ustavi. General Potar rio naše jedinstvo, brnčo Srbi Hrvati i Pešlč jo eden najboljših uaših general- Slovenci. A Sto je Bog stvorio, neka Sovek ne pokuša, da ruši! Zato takih poskusov ne sme biti. Ba.j nas vse veže iskrena ljubezen do vidnib predstaviteljev našega državnega edlinst.va ki sta naš ist.okrvni, nas rodoljubni, naš junaški kralj Peter I. in na? prejasni vladar princ Aleksander lO^agjorgjovič. V njima vidimo trdno vez vseh treh narodov, ki tvorijo državo, njima obcčauio, da bomo to vez prizadevali si šo okrepiti. In v to ime, zakličuno: Živela Nj. Vel. kralj Peter I. iu Nj. Vis. naslednik prestola Aleksander! Zivjo, živio, živio!* Balkanski zaptet Že parkrat smo v svojem listu razpravljali o vprašanju jugoslovansko-holgarskega zbližanja in o ideji jugoslovanske konfederacije ua Balkanu. Zato je jako zanimivo, izvedeti, kako o tem vprašanju misli francoska javnost. Poluradno glasilo francosko vlade ^Temps piše v eni f-vojili zadnjih Številk pod naslovom »Balkanski zaplet*: V vprašanju zbližanja Jugoslavije ln Bolgarije, ki jo pa v- svojem bistvu le vprašanje pomirjenja in sprave med srbskim in bolgarskim narodom, ob-stojita danes v Srbiji, oziroma v Jug^i-slaviji dve različni struji. Struji zastopata dve različni politični smeri, ki sta v svojih sredstvih različni, a v končnem cilju istovetni. Današnja vlada, viadino stranke, kakor tudi vsa srbska javnost zastopajo stališče, da mora Bolgarska izpolniti najpoprej vse določbe mirovne pogodbe, kajti šele potem je mogoče zbližanje med obema državama. Dokazano je, da stoji danes pretežna večina jugoslovanskega tiar roda pod vtisi bolgarske politike iz leta 1915. Srbska javnost pozna dobro roentalitet bolgarskega naroda. Zato nesinipatično presoja idejo zbližanja, ker ve, na bi poskušali Bolgari izigravati Hrvate in Slovence proti Srbom. To bi ojačilo razne bolgarske prestiže, ki bi prišli v veljavo zlasti v Macedoniji, kar bi pa nedvomno izzvalo nove boje v Macedoniji, ki jo šo danes balkanski vulkan. To je ena. »trnja v Jugoslaviji. Druga struja pa deluje po naijflu vseslovanske vzajemnosti in dokazuje iz aoeDodarekih. prometnih in trgov- Stabnih oficirjev in je bil kot tak vedno desna roka, in svetovalec pokojnega vojvode Mišica,. Bil jo tudi njegov namestnik v vrhovni komandi in ima velike zasluge za izvršitev velikega bojnega načrta za proboj na sohmski fronti. Mnenje generala Pesiča je, m(-| rodajno mnenje vojaških krogov, a! obenem tudi dokaz, kako dalekovidni so bili naši mtavotvorci, ki so s razdelitvijo našo države v oblasti rešili na najboljši način tudi naše obrambno vprašanje v najbližji bodočnosti. General PeSič izraža svoje mnenje približno tako-le: Vprašanje o vojaško - teritorijalni razdelitvi našo kraljevine je v tesni zvezi z upravno razdelitvijo naše. domovine. zato je nujno potrebno, da se ti dve vprašanji rešita obonem iu tla se naslanjata drug na dragega. Nesporno dejstvo je, da jo razdelitev nase države 7, one in drugo strani velikega političnega in vojaškega pomena, zato je v splošno korist, da so dobro pro-uče vso oinjenice, ki delujejo na njih pravilno rešitev. Vojaški kot. politični oziri se marajo v enaki meri vpoštevat.i pri razdelitvi naše države. Ako se izvede to načelo, tedaj se doseže lahka in zanesljiva zveza med civilnimi in vojaškimi oblastmi. a, to je jako velike in splošne koristi za razvoj vsega, vojaškega in administrativnega poslovanja v doželi. Zato jc bilo treba stremeti za tem, da dosežemo ta cilj. pa ako bi tudi morali žrtvovati nekaj plemenskih, ekonomskih, soeijalnih ali prometnih momentov. Mi vojaki priznavamo, da prihajajo pri administrativni razdelitvi v prvi vrsti v postov ekonomske in so-eijalne razmere. Toda ker je to vprašanje lahko za našo državo usodepol-nega pomena, sc mora njega ureditev popolnoma skladati z vojaško oblastveno razdelitvijo. — Zato smo uverje-ni, da je bilo treba storiti vse, da se dosežo edinstvenost razdelitve naše domovine v vojaškem in civilnem administrativnem oziru. Druga, zahteva, ki io je bilo treba izpolniti pri vojaški razdelitvi države., je U, da morajo imeti vojaška okrožja toliko število prebivalstva, tla morejo dati vsakoletno potrebno število rekrutov za formiranjo edinic. ki so odrejene za mirno stanje nnše vojske. V vseh modernih državah se jemlje kot edinica za mirnodobski kader vseh čet, ki pripadajo eni divizijski oblasti s uo- Celje, 4. avgusta. Pokrajinski namestnik Ivan Hribar se ie odpeljal Iz Llubljane danes ob 6.30 na službeno potovanje proti Celju. Na progi, zlasti na delu bivše Štajerske, so mu vihrale ninogobrojne zastave v pozdrav, posebno v trgih Vranskem in Žalcu. Celic, kamor Jc prispel ob 8.15, si je nadelo praznično lice. Raz vseh hiš z malimi Izjemami so vihrale državne In narodne zastave. Od 9. do 12. Je gospod namestnik sprejemal zastopnike državnih uradov, vojaških oblastev, duhovni-šlva, okrajnih odborov, župane, korpo-racije, društva in nebroj drugih deputa-cij. Po končanih sprejemih jc g. namestnik posetll cellskega opata g. Frana Ogradila, namestnika odsotnega komandanta inesta in celjskega vojnega okrasa, podpolkovnika Frana Clioslclicha in Jovana Nanmovlča, župana mesta Celje dr. Juro Hra.šovca lu predsednika okrožnega sodišča, dvornosodnega svetnika dr. Josipa Kotnika. O. namestnik je napravil tudi poset pri g. soprogi ministra za soclialiio politiko dr. Kukovca. Ob 13. ic priredil g. namestnik obed v veliki dvorani hotela Union. Zbrane goste jo pozdravil v daljšem govoru, v katerem sc jc spominjal celjskih groiov In njihove prve iuicljative, da pribore sebi ir našemu narodu suverenost Razvil je na kratko mučeniško zgodovino slovcn-skesa naroda do osvoboditve Iti ujedi-njenja pod žczlom narodne dinastije Karagjorjevlčev. Zaključil ie svoj govor s pozivom na goste, da pozdravijo naša najvišja državna ln narodna predstavnika kralja Petra I. in prestolonaslednika Aleksandra, čemur so sc odzvali goslie z burnimi živto-kllcl. Celjski župan dr. Hrašovec jc v daljšem govoru pozdravil gospoda namestnika, starega znanca celjskcga okraja, in v krasno zasnovanem govoru cenil zaslugo tega narodnega mučenika za naš narod. 2lvlo-klic! ua gospoda ministra so zaključili njegov govor. Po obedu sc je g. namestnik še dalje časa ljubcznjivo razgovarjal z nav-ač-nimi gosli in ob 17.20 nadaljeval svoje službeno potovanje v Rogaško Slatino. Soisks mizerija v Trbovljah Trbovlje, 3. avgusta. Zadnja leta je silno narastlo število šolskih otrok. §o!e so prenapolnjene, učenje zaradi tega otežkočeno in pomanjkljivo. To pa je čisto umevno — ker so šole ostale iste kakor takrat, ko ie bilo malo otrok. Zadnjič je nekdo tožil v časopisju, da učenje v ljubljanskih šolah ne more napredovati, ker je v razredih skoraj do 50 otrok. Ko bi do-tičnl pogledal v naše razrede, bi se prestrašil — zakaj letos smo Imeli v razredih 80 do 90 otrok, In so bili ua šest-razrednicl trije prvi in dva druga razreda. Brez dvoma ie učenje v takih razredih otežkočeno. To Je vsakemu Jasno. Gotovo pa nI Jasno tistim, kl zavlačujejo zidanje novega šolskega poslopja, dasi je premogokopna družba obljubila ves stavbni materija!. Zakaj se ne zgradi to tako potrebno poslopje, nam Jc nerazumljivo, ko je vendar letošnja komislia spoznala nez. ravo stanje naše tole in Politične beležke + Beležka prosto po <'Jugoslavi]U. Včeraj popoldne se je vršila v Narodnem domu precej burna soja načelstva NSS, na kateri so je razpravljalo o ii-ključitvi Antona Peska, Antona Brand-nerj, Deriiča, Juvana, Šmaloa, Ry-bafa iz stranke. Do definitivnega sklopa še ni prišlo, pričakuje se pa, da se bo izključitev izvršila. Kakor se torej vidi, pričakujejo treznejši in poitenejši elementi NSS zmagovati in upati je, da bodo tudi zmagali — Za one, ki niso čitali »Jugoslavije*, pristavljamo, da jo nekdo to narodno - socijalistično glasilo poštono potegnil. Z vso resnostjo namreč »Jugoslavija* pripoveduje, da je načelstvo JDS na svoji seji v torek resno in bnmo razpravljalo, o tem, da se gg. prof. Breznik, dr. Kra-mer, Ribniknr in dr. Žerjav — izključijo iz demokratske stranke. Zaenkrat Ja se to še sicer ni zgodilo, bo pa gotovo prišlo do tega. — Stvar je tako otročjemeurana, da pač ne zasluži resnega demautija. Imeli pa so vrhu tega še poeobno smolo, ker v torek seje načelstva JDS sploh — ni bUo. -f Iz samih simpatij je posvetila mariborska »Straža- kar celo stran notio znanemu trboveljskemu shodu komunistov in NSS ter glavnemu govorniku na shodu poslancu Brandnerju. »Straža* seveda brani gosp. Brandnerja in to t. istimi argumenti, kakor brani svojo ostudno pisavo, ki mrgoli samih napadov na državno in narodno edinstvo. Pozabi pa povedati, da, je g. Brandnerju na shodu najbolj navdušeno pritrjeval komunistični poslanec Mihael Koren. ki ga jo v ponedeljek aretirala, beograjska policija radi soudeležbe pri komunistični zaroti. Ali bo prihodnja tudi branila Korena? In kaj bodo šele rekli v »Straži*, ko zvedo, da jo poslanec Brandner, ta veliki bojevnik proti »demokratskomu* terorju glasoval za zakon o zaščiti države? -f Doslednost komunistov. Glasilo radikalne stranke cSamouprava* poroča, da se je obrnilo 12 komunističnih poslancev na predsedstvo radikalnega poslanskega kiuba s prošnjo, da jih sprejme klub kot svoje redne člane. Radikalni klub je to ponudbo odbil z razlogom, da so komunistični poslanci hoteli spi omeniti svoje politično prepričanje šele v trenotku, ko so videli, da hoče vlada z vso odločnostjo nastopiti proti komunističnemu terorju. Isti list poroča, da so do sedaj še ne-aretirani bivši komunistični poslanci prosili beograjsko policijsko ravnateljstvo, da jim izda potne legitimacije za vrnitev v svoje domače kraje, kateri prošnji pa, policijsko ravnateljstvo ni ugodilo, ker ima o tem odločati preiskovalni sodnik. Sporazum med socijalniml demokrati in centrumaši. V sredo se je mršila v Beogradu konferenca, zastopnikov jugoslovanske socijalno - demokratske stranke, katero so zastopali Korač, Bukšek in Divac, in zastopnikov eentramašev Lapčevičn, Topalovi-ča, Jaksiča in Bračinca. Na konferenci sicer ni bil se dosežen končni sporazum, vendar je pričakovati, da pride v najkrajšem času do sporazuma glede ujeduijenja sindikalnih in političnih organizacij obeh strank. Na konferenci so se za posamezne pokrajine konsti-tubali odbori zaupnikov, ki bodo izvedli ujedinjenje omenjenih organizacij nakar bo centralni odbor proglasil splošno ujedinjenje jugoslovanske socijalno - demokratske stranke. + Wilfaaov istrski mandat. V zadnji soji italijanske poslanske zbornice jn naznanil predsednik de Nicola, da posl. dr. 'Vilfan odlaga svoj mandat za Istro in da obdrži goriškega. Zato bo pokll-zan za Istro v parlament poslanec rlr, Ulikfie Stoueer. Šport in turistiha TEKME V PLAVANJU IN SKAKANJU ZA PRVENSTVO JU-GOSLAVIJE. Sportnt zveza v Ljubljani v zvezi * Pllvačko sekello J. O. O. v Zagrebu priredi dn« 21. avgusta na Bledu, hote! »Petran*. Program obsega te-Ie točke: Dopoldne (zičetek točno ob 10.): 1.) 50 m za začetnike, 2.) 50 m Juniorjl, 3.) 80 m dame, 4.) 50 m sprlnt, 5.) 100 m hrbtno, 6.) 100 m prsno, 7.) 200 m dame (poljubno), 8.) 100 m sprlnt, 9.) 1500 m, 10.) skoki dam: naprej na glavo, nazai na glavo In poljubno. — Izven programa: 11.) tekma plavačev s čolnom, 12.1 bol gusarjev. Popoldne (začetek točno ob 15. url): 13.) potapljanje, 14.) skoki začetnikov: naprej na glavo, salto naprej, salto nazaj in poljubno. 15.) ollm-pilska štafeta (100 + 200 + 300 + 400). 16.) skoki za seniorje: z deske 3 m: naprej na glavo, nazaj na glavo, salto naf prej, salto nazaj, delfin, auerbacli, aucr-bach-salto. vi)ak, sveder lil dva poljubna: z deske 6m: dva poljubna skoka, 17.) vvaterpolo-tekma. — Izven programa: 18.) tekma s čolni (poroma). Ob 18. uri razdelitev nagrad v Zdra. villšketn domu; nato ples In prosta zibava. Zmagovalci dobe nagrade za prven« stvo Jugoslavije, in sicer pri kategorijah do pet prijav prvi, pri kategorijah s petimi prijavami prva dva, pri onih z več prijavami prvi trije. Prijavnlna se določi na 10 kron za vsako točko in osebo. Prijave morajo poslati klubi skupno s prijavnino najkasneje do dne 15. avgusta, in sicer klubi v Sloveniji na »Športno Zvezo:., ostali pa na naslov: ReS, Sušak, hotel »KIo-tilde». Po teni roku dospele prijave se vpoštevajo le z dvojno prijavnino. Nogomet, —■ Wlcncr Sportklub : to-rila. V soboto in nedeljo igra v LJubljani proti Iliriji kombinirano moštvo \Viencr Sportkluba. VViencr Sportkluh gostuje s tem v Ljubljani drugič; lan-I sko sezono je zmagal nad Ilirilo s kom-I plctnim I. moštvom po dovršeni igri s 6:0. VViencr Sportklub se nahaja med vodilnimi dunajskimi klubi; smatra se ga poleg Rapida in Amaterjev za najboljšega reprezentanta dunajske šole, ki goji Izrazito lasten sistem nogometa. —« V soboto se prične tekma ob četrt na 15. uro, v nedeljo ob 18. uri. — Predprodaja vstopnic v trgovinah Kane in Pevalek v Židovski ulici. Prosvcfa Umetniške razstave ln predavanja v Sloveniji. Društvo »Probuda*. o katerem smo že ponovno poročali, Je začelo pri-rcl^ti razstave In predavanja po Sloveniji s svojimi zanimivimi domačimi motivi. Drslcj so se priredile razstave v Kranju, na Bledu in v Skofji Loki. Namen tem razstavam Je, zainteresirati širšo javnost ua podlagi etnogralskcga študija za narodno nošo, domačo lastno umetnost, predvsem za Izdelke naše domače ' Ju-strije Iti obrti, za našo samoosvojitev od tujih Izdelkov in njih nadomestitev z domačimi izdelki. To nalogo Je z uspehom rešil društveni predsednik prof. Grebene. Razstava je podala Jako Interesantno sliko. Obiskalo jo le mnogo odličnih dam in gospodov, kakor tudi Industrijcev in obrtnikov. Videle so se naže mične tipične domače hišice Iz različnih krajev Slovenije, dalje pohištvo, rezbarstvo, slikarstvo, sploh vsa dela umetniškega značaja. Tudi predavanja prof. Volavška In dr, Rožiča Je bilo poučno ln zanimivo. Prireditelja razstave sta bila predsednik prof, Grebene in voditelj šole »Probude«, akademski slikar Sterle, DomaČe vesti Vldovrvnl oficirji v činu poročnika ali pod-iročnika, popolnoma sposobni za četno nžbo r miru in vojni ter ne smejo biti srl nad 35 let. Prednost imajo oni, kl j dovrSili vsaj šest razredov gimnazije li kake druge srednje šole. Prošnjo je ložiti do 25. avgusta. Izbrani kandidati t vpokličejo na enoletno pripravljalno luibo v iaodarmerijL V tem Sašu bodo biskovali informativni kurz za žandar-lerijske oficirje ter bodo po enoletnem luibo vanju morali napraviti izpit za pre-neščenje v žandarmerijo. * Odlični slovanski gostje na Bledu. Ja leotvišfiu na našem Bledu se mude edaj med drugim tudi bolgarski rnl-dstrokl predsednik Aleksander Stara-»olijski, bolgarski poslanik v Beogra-lu Ivan Todorov in znana češka pisa-eljica In velika prijateljica našega na-■oda Gabrijela Preisova. * Naši konzulati v Italiji. Ministrski rvet je sklenil, da se ustanovi v mpstu Sari v Italiji jugoslovanski konzulat. ti prvega konzula je imenovan Todor (listič, doslej legacijskl tajnik v Madridu. Tudi v Milanu se v kratkem uftanovl jugoslovanski konzulat. * Ustavljen zajed nlčarekl list. Mini itrstvi/ notranjih zadev je začasno ustavilo izhajanje osiješkega gladila Hrvatske za jednice c Hrvatski List katerega urednik je znani zajedničar-sko - klorikalni hujskač fra Kerublu Segvtt. List je priobčeval v zadnjem času neprestano hujskajoče članke proti državi. Članki so bili sicer zaple njeni, toda list je v novi izdaji zopot priobčil zaplenjone članke, kar je dalo povod za njega ustavljenje. * Kongres jugoslovanskih Ženskih dru (tev se vrši letos v Ljubljani in sicer U 2. in 3. septembra. Delegatke dospejo že SI. avgusta. V dopoldanskih urah bo kongres reševal razna vprašanja Eaveza, popoldne pa si ogledajo udeleženke kongresa mesto in okolico. Nadejamo se, da so bodo počutile našo srbske in hrvatske sestre med Slovenci tako dobro, kakor so ee počutile Slovenke lani in predlanskem v Zagrebu in Beogradu. Mnogo privatnih stanovanj imamo zagotovljenih, »ko bi pa kdo imel za one dni kakšno sobo na razpolaga in ni le bilo tam nikogar, da bi jo zapisal, prosimo, da javi na odbor «Kola jugoslovanskih sester« Ljubljani. * Ne delajte sramote narodu In sebi. V zadnjem času prejemamo zopet Sterilne pritožbe, kako Ee jo začelo med nami vnovič širiti švabčarenje. Posebno se odlikujejo pri tem naša mesta in ne zadnja med njimi Ljubljana sama. Umevno je, da to samoponižanje vzbuja zopet predrznost raznih protina-r idnib elmentov, ki so se bili v prvem času po prevratu potuhnili v zavesti svojih starih grehov. Ko danes ti ljudje vidijo, kako padamo tudi mi nazaj v svoje nekdanje slabosti, jim rase pogum in njihovo protinarodno rovarjo-nje narašča od dno do dne bolj. Kako daleč gre ta naša sramot«, nam dokazujejo slučaji, da nadlegujejo podjetja, H nosijo narodno firmo in so deloma tudi res v narodnih rokah, celo slovenske stranke z nemškimi dopisi. Sramota je za vsakega Jugoslovana, kdor rabi bodisi v javnosti bodisi v rodbini brez nujne potrebe jezik svojega nasprotnika. * Potue legitimacije. Kakor smo žo poročali, postanejo predpisi o legitimacijah za potovanja- po tuzemstvu veljavni šele takrat, ko bodo razglašeni v »Uradnem listu za Slovenijo«. To :-r> tlo danes še ni zgodilo, zato za, Slovenijo obveznost potnib legitimacij še ne obstoja. Nadlegovanje policijskih oblasti s prošnjami za legitimacijo jo torej nepotrebno. Seveda pa jo v interesu vsakega, ki potuje, da ima pri sebi lake listino, s katero se moro na zahtevo izkazati policijskim organom, ker se vrše, kakor znano, kontrole potnikov od časa do časa že sedaj. * Za gozdarske akademike razpisuje ministrstvo za šume in rudnike več štipendij in sicer za šolanje na domačih univerzah v Beogradu in Zagrebu. Prijave visokošolskih kandidatov jo vložiti najpozneje do 20. avgusta pri gozdnem oddelku doželne vlade v Ljubljani. Kandidat mora dokazati, da jo jugoslovanski državljan, da io napravil maturo na gimnaziji ali realki, da jo dobroga obnašanja m star no manj kot 18 in ne več kot 85 let in da je zdrav. Priložiti je tudi pismeno privolitev staršev, potrjeno od policijske oblasti, za vstop kandidata kot državnega gojenca gozdarskih naukov. Izvoljenci bodo prejemali mesečno štipendijo v znesku 600 dinarjev proti zavezi, da v predpisanem času končajo Študije in potem služijo v državni službi najmanj deset let. * Kako dolgo morajo služiti naši vojaki. V smislu obstoječega vojaškega zakona morajo služiti konjeniki in top-ničarji dve leti aktivno v kadru. Po 14 mesecev služijo oni dijaki, ki tekom enega leta niso napravili izpita za rezervno častnike ter oni pešaki, ki znajo dobro pisati ter so tudi dobri strelci. Po 12 mesecev služijo dijaki z m;i- eno leto, če ni v rodbini sina, ki bi Dil staj nad 17 let. Kot prvorojenca je. smatrati najstarejšega živečega sina v rodbini. Samo eno leto služijo tudi oni, katerim so pomrli vsi najbližji sorodniki, če so podedovali posestvo ali obrt ter plačajo nad 80 kron direktnega davka na leto. * Nalezljive bolezni so se začele širiti skoraj po celi Sloveniji. Najbolj je razširjena griža, zlasti v Ljubnem v Gornji Savinjski dolini in v Trbovljah. Zadnji čas so jo v vaseh Ravnik in Sotnica pod Grmado pri Polhovem Gradcu tudi pojavil trebušni logar, na katerem je umrlo 7 osob. Vzrok je bajo slaba pitna voda. Legar se je pojavil v okrajnih glavarstvih Brežico, Celje, Kamnik. Krfiko, Kočevje, Ljubljana-okolica, Novo mesto, Radovljica, Slovenjgradeo in Prevalje. Razen grižo so razširjene tudi koze, Skr-latinka in davica. Največ oseb jo umrlo za grižo. * 40tetn!co službovanja bodo obhajali v Ljubljani v soboto dno 6. avgusta šolniki: Erker Jurij, Fuutek Anton, Furlan Jakob, Oale Franc, Jelene Luka, Klemen-čič Ivan, Paternost Hinko, Poznlk Ivan, Rchmoranzor Josip in Wittrelch Ivan. Na mnoga lota! * Za dom Sokola I. je daroval gospod Mbin Ravnikar znesek 100 kron. — Hvala lepa! * Veliko vrtno veselico v korist »Trgovskega doma* priredi slovensko trgovsko društvo »Merkur* v nedoljo dno 4. septembra 1921 na čast gostom ljubljanskega velikega semnja v Ljubljani v ho tebi »Tivoli«. Pri veselici ho sodelovala godba »Zveze jugoslovanskih železničar jev» ln društveni pevski zbor. Proddela za to prireditev, ki se bo vršila na zelo široki podlagi, so v polnem tiru. Gg. čla-no ln prijatoljo društva že sodaj opozarjamo na to prireditev ter jih prosimo, da širijo zanimanje med svojimi stanovskimi tovariši za to veselico. Cisti dobiček je namenjen za zgTadbo potrebnega »Trgovskega floma» v Ljubljani * Šentjakobski semenj 7. avgust* na vojaškem strelišču oh Dolenjski cesti v prid knjižnici, glodal i 51; emu odru in pev-spomu zboru šentjakobskega naprednega društva obeta biti ena najprisrčneJSih prireditev Ljubljano. Na ilentjakobskih semnjih se nikdar ne odirajo obiskoval-ei, cene so vedno zmerne, pijača ln jedila pa prvovrstna. Poleg tega je za raz vedrilo kar najbolj preskrbljeno. Vstop, nlna Ie 2 dinarja, otroci do 10 let v spremstvu staršev prosti. * Zdravstveno stanje v Ljubljani. V do bi od 24. do 30. julija sc jo v mestni občini ljubljanski rodilo 31 otrok, nmrlo pa je 16 moških in 10 žensk, skupaj torej osob. med temi 15 domačinov in 11 tujcev. Smrtni vzrok jo bil: v Štirih slučajih jetika, po en slučaj pljučnica, živ. 1 jonska slabost, trebušni legar, griža, za-etrupljenje rane, možganska kap, rak, v dvanajstih slučajih drugi naravni smrtni vzroki, v dveh slučajih smrtno poškodbo in v enem slučaju samomor. Prijavljenih je bilo v tej dobi 6 slučajev nalezljivih bolezni in sicer 5 slučajev grižo in 1 slučaj trebušnega logarja. smrtna WHW m pvnrui noin v Litiji Savski most pri Litiji popravljajo In so zaradi tega položene mestoma samo desko za silo. 481et.nl Globočuik Mariji Iz Kresnic, doma iz Krope na Gorenjskem se je vzdignila deska in (ena je padla skozi odprtino v Savo. Ponesrečenko so Izvlekli iz vode in jo peljali v Ljubljano, kjer Je na glavnem kolodvoru umrla na dobljenih poškodbah. * Velik požar v Preslavclh, eno uro od Cakovca, je pretečeno soboto uničil 25 hiš. Požar jo po neprevidnosti zanetila neka žena, ker jo žareč pepel vsipala na gnoj. V kratkem času jo bila skoraj vsa vas v plamenu. Kor so bili ljudje zaposleni pri dolu na polju, je v hlevih po-glnilo tudi mnogo živine. Neka žena je planila v gorečo hišo, da reši vsaj denar, za njo pa dva otroka: hiša se je zrušfla in pokopala v ognju vso tri. Gospodarstvo •uro in najstarejši sin rodbine, ako ima zapora. VOLITEV PRISEDNIKOV IN NAMESTNIKOV V OBRTNO IN VZKLICNO SODIŠČE. Mestni magistrat ljublJimM razglaša z dne 4. avgusta 1921., ad »t 10.606 Vsled razpisa mlnist.-stva za, trgovino ln industrijo, oddelek v I jelt delov: zjutraj ob pol 11. uri se vrši v občinski posvetovalnici občni zbor podružnice, popoldne ob 4. pa v Mestnem parku velika javna tombola, združena z veselico. Tombola Ima veliko število krasnih dobitkov, izmed katerih omenjamo, da je glavna tombola ena klaitra bistriških trdili drv. Pri veselici sodelujejo pevci raznih pevskih društev, v Kamniku bivajoči Rusi In mestno godbeno društvo. Poskrbljeno Je za dobro postrežbo in po zmernih cenah, kot vstopnica na vc-selico pa velia tombolska karta. Vabimo vse zavedne Slovencc, da se v čim več-Jem številu udeleže prireditev na Matično nedeljo nI tako pripomorejo Jugo-slovenski Matici do boljšega In lepšega izvrševanja nlenih nalog. Posebno še opozarjamo Izletnike, k! bodo te dn! v Kamniških planinah, da se pred povrat-,kom v nedeljo zvečer udeležijo kamniške urireditvel meznih pokrajinah Nemčije so bili zadnje čase voliki naJivi, ki pa nikakor no bodo omilili posledice, ki jih jo povzročila vo-I likanska vročina po coll državi. O enakih velikih nalivih se poroča tudi iz ostalih držav, zlasti Francijo in Belgije. O stanju žotve v teh pokrajinah pa še ni točnih poročil. Nasprotno pa jo stanje žetvo v Angliji izvanredno dobro. Kavno tako je v Rumuniji proti pričakovanju žetev naravnost. sijajna, pridelalo se je žita šo enkrat toliko kot prejšnja leta, in država bo najmanj 600.000 vagonov žita lahko izvozila. Dobra poročila prihajajo iz Indije, kjer je vladalo letos zelo ugodno vreme, tako da jc upati, da 1» tudi tam žetev ugodna. Ugodna so tudi poročila iz Argentini,jo, kjor so dohili zadnje čase dovolj težko pričakovanega dežja, tako da jo grozeča nevarnost za mlado žetev odstranjena. Vrome v Zedin,jenih državah ni stanovitno, vondar pa so poljski pridelki dobili dovolj moče, tako da bo izvoz žita tudi iz Amerike zelo velik. — Ljubljanski živinski sejem 3. t. m. ni bil kaj posebno obiskan. Prignalo se jo okoli 300 konj in okoli 230 glav goveje živino. Vsled pomanjkanja krme so padle ene predvsem kanjem, pa tudi goveji živini. Cena. srednje dobrih konj je padla od 10.000 na 7000 K. Prvovrstni voli so se prodajali po 20—21 K kilogram žive tež, slabši voli in junci pa po 14—10 K za kg žive teže. Kupčija je bila srednja. = Poročilo o trgovin! s poljskimi pridelki 3. t. m.: So m bor: Živahno povpraševanje po koruzi jo povzročilo, da so ceno nsrastlc in da večje količine ne pridojo v promet. Cene mod 610—650 IC franko postaja. Vslod snše imejitelji starih zalog ne marajo prodajati blaga. Nekaj kupčijskili zaključkov jo bilo celo po višjih cenah. Pšenico jo dovolj. Plača se 920—980 K. Mlini so zaposleni z meljavo. Povpraševanja ječmena za pivovarne živahno. Cene za jari ječmen so dosegle celo 900—910 K franko postaja. Tendenoa prijazna. <» Milijonska Insolvenca slovaške tekstilne tvrdke. Huda kriza v slovaški tekstilni industriji jo zadela tudi tvrdko platna Jenč Gutmann v Košicah. Ze y dimpošti so se določile s 1. avgustom 1981 nastopno cene moki in kruhu: Fina befcl moka 21 m. K, bela mota 17.40 K, krušna, moka (pšenična in koruzna mešana 6 m. K. kruh za kg fi ra K. => Ladijski promet v liantburškem pri« staniftču meseca Julija je proti juniju močno naraste]. Dospolo jo 809 trgovinskih ladij z 887.588 netto reg. ton. proti 612 ladjam z 588.441 nafto rog. ton. v juniju in 1447 ladjam z 1,271.752 netto reg. tou. v juliju 1913. Odplulo je 906 ladij z 808.153 netto reg. ton. proti 71f. ladjam z 650.846 notto reg. ton. v juniju in 1744 ladjam z 1316.101 netto reg. ton. v juliju 1913. Razstava poljedelskih strojev v Bukarešti. V Baneasi pri Bukarešti so vrši od 10. do 12. decembra 1921 razstava poljedelskih strojov, katero priredi romunsko poljedelsko ministrstvo. — Dobiček angleške industrije. -'Eko« nomist- priobču.ie intereeanton pregled o kupčijskih uspehih angleških industrijskih tvrdk od 1. julija 1920 do 30. junija 1931. Sestavljeni in primerjani so čisti dobički 1353 tvrdk. Iz pregleda se vidi, da jo skupni čisti dobiček za leto 1920/21 zr, 11,659.961 funtov šterlingov večji kol projšnje leto. Pač pa zaostaja čisti dobiček zadnjega čet,rt,let,ja, (april — junij tega leta) za dobičkom prejšnjega leta v istem razdobju za 3,705.798 funtov šterlingov. Vremensko poročilo Ljubljana 306 m nad morjem. Dan af a.-g o O 4. avg. 7. 14. SI. co Š E 738'9 782-7 787-1 21-8 24-7 17-7 Vetrovi I Nebo brez vetra sr. jgip brez vetra jasno obl. I Srednja včerajinja temperatura 21-a, normalna 19-6. Vremenska napoved: v. lepo VTeme. Solnce vzhaja ob 4-45, zahaja ob 19'27 Rtt C BMbN as Blojmjna velikega vojvode Roman. Se8hJ je pa tudi začel upati, da ftazadt lje pride vendarle do svojih petdesi it tisoč funtov. II. poglavje opisuje začetek jako čudne prigode. Veter je divjal vso noč vse huje In hujr, tudi predpoldne drugega dne ni prenehal; morje je besnelo, visoko so se dvigali valovi... šele okoli poldneva je vihar nekoliko ponehal iti morje se je začelo miriti. Ob eni i popoldne si je upal celo stari seflor P,aqueno na krov. Solnce je sijalo ra:c modro nebo in beli galebi so obleiavali v elegantnih krogih malo jahto. OzračjU je bilo toplo in je vzbu-[alo dober tek Grof Piunta Hermosa je rekel gospe Peloiird: «Madan-'.e, vzorec najboljšega, kar (ma otok Mmorka, vam sedaj že lahko pokatZemo — to je di"no podnebje.- Okoli Se »te ure zvečer se je jahta približala jugovzhodni obali Minor-ke in kmaliu potem so videli obrise prestolice Mahona, ki se je belil mirno in tifcio nad terasami, ki so se stopnjema rilvigale od pristanišča. V katedrali so zvonili zvonovi večer-nico in večtTne sence so se spuščale nad hišami .in palmami. Srebrni mesečni krajec, se je lesketal kot svetla razpoklina na opalnomodrem nebu in na prozooti vodi v pristaivšču so se zibali galebi kot Befe vodne rože. Počasi Je plula »štorklja* okoli pomola in s zmanjšano brzino zavila v pristanišče, ki je bilo popolnoma prazno — samo galebi so preplašeno sfrfotali... »Štorklja - je spustila svoja sidra; vse je bilo tiho in mirno... prav nobenega življenja ni bilo nikjer čutiti. Tedaj je pa šinil iz notranjega dela pristanišča čoln in se z veliko naglico bližal jahti. Čoln je vodil pristaniški pilot, a v čolnu sta sedela dva gospoda v bogatih uniformah, okrašenih s zlatimi okraski, na levi roki sta imela bele znake. Na krovu jahte (c stal Kapitan Du-pont, poleg njega pa profesor Pelotard s soprogo. Ko so se namreč približali mahonskemu pristanišču je Filip poklical v stran grofa in nje-govega spremljevalca in jima rekel: • Gospoda, nameravam, da se izkrcam sam v minorčanski prestolnici. Mene tu nikdo ne pozna, zato to tudi lahko naredim! Ako se ue motim, ste mi pripovedovali, da ste bili vi že tukai... saj imate tukaj neka posestva ?» »Da, posestva!* »Potem se mi zdi edino primerno, da se v prvem trenotku ne pokažete, jaz se hočem poprej prepričati, da vidim, kako stoji stvar. Ako bi vas videli, bi se mogoče ljudje razburili, kar bi provzročilo morebitne neprijetnosti, mogoče celo spopade z uporniki... saj človek nikdar ne ve...* «Prav imate!« je rekel grof. «Po» slušati hočem vaš svet.* Tako sta stala gospod in gospa Pelotard kot edina potnika na krovu, ko se je ustavil čoln s zlatoobrob-ljenima gospodoma ob jahti. Ni trajalo niti deset minut, ko sta stopila oba gospoda na krov. Mlajši obeh, Iji je nosil skoraj vso zlato uniformo, je bil star kakih trideset let. Ta je pristopil bliže k profesorju in po vojaško pozdravil. «Dober večer N je rekel v slabi angleščini, »s kom mi je čast govori ti ?» Filip ga je Začudeno opazoval; s kom ima čast govoriti? -Jaz sem profesor Pelotard.* je rekel. «To je moja soproga — to je. kapitan gospod Dupont, ki je lastnik naše jahte; a dovolite: s kom imam-jaz čast govoriti?« •'Jaz sem Louis Hernandez!» je odgovoril došlec ponosno. <'Ali ne poznate mojega imena?* Filip je komaj zadrževal smeh. to je torej bodoči ali pa že izvoljenj predsednik minorčanske republike.. Prav uslužen je ta gospod predsednik, ki pride takoj na krov prve ladje, da se predstavi odličnim tujcem .. Gotovo je to njegova navada! Saj je obiskal tudi kapitana Simmonsa. Kakih deset korakov od tod, doli v kabini pa sedi in čaka mož, ki je postal zlatoobrobljeni gospod predsednik njegov naslednik. Filip se je naklonil: «V izvanredno čast mi je, da sera vas spoznal, gospod predsednik. Vse svetovno časopisje je v zadnjih štirih dneh napolnjeno z vašim imenom. Odkar je kapitan Simmons poslal iz Barcelone svoje brzojavno poročilo...» «Torej je vendarle brzojavil... jaz sem to tudi pričakoval — toda skoraj sem že obupal. Mi nismo zvedeli ničesar, niti kabli ne funkcionirajo, vrag vedi zakaj ue... Veseli me, da je stari kapitan vse sporočil. Torej v Evropi sc govori mnogo o meni... o nam...?» "Da, jako mnogo, gospod predsednik. Samo to se govori' po Evropi. Vse časopisje vam poje slavo-speve... vam in vašim hrabrim ter odločnim rojakom. Jaz kot zastopnik svetovnega flasopisja... prihajam, da se vam poklonim, da vam stavim na razpolago močni vpliv časopisja, gospod predsednik.» Filip je govoril počasi, ker je hotel opazovai utis svojih besed... videl je, kako slave žejna duša gospoda Luisa Hernandeza tistkuje vsako njegovo besedo. Bodoči predsednik minorčanske republike je poslušal z naprej sklonjeno glavo in polodprti-mi ustnicami... včasih ie pa pogla-dil z roko svojo zlatoobšito uniformo. Filip je želel, da se kar najbolje upelje pri gospodu predsedniku, kar se mu je tudi posrečilo. Gospod predsednik ie zavzel mogočno "<~zo in rekel z govorniško-patetičnim glasom: »Jako so me razveselile vaše besede, gospod Pelotard! One so dokaz, da je današnje novinstvo doraslo svoji nalogi, da se bori za resnico in zmago pravice. — Jako me 1! veseli vaša izjava... toda prosi, vas, ne naslavljajte me s predsedr kom, ker še nisem... Volitve ie vr& namreč šele čez nekaj dni!» «Ah!» je rekel Filip z najljubeznj vejšim nasmehom. «Slišal sem, da s, nagovarjali včasih prvega konzuli Napoleon s nazivom sire, a on n prav nič protestiral.® Senor Iiernandez je zardel \c selja in zadovoljstva do ušes; pogfe dal je svojega spremljevalca, kot . Prodajo se trije ie nerabljeni dinamo- stroji za vrtilni tok, proizvodi trrdke Dynamo-Werke A. O., Dunaj, in sicer dva po KW 0-9 in 15 PS, V 380/220, 60 period ter s 1400 obrati na minuto. NsbIov pove 1229 upravništvo «Jutra». 3—1 Stroji za obdelovanje lesa Turbine Zvonovi 40 26 -23 sprejme upravništvo Jutra", Sodna nI. 6. Vabilo na vpis delnic. Podpisani upravni in nadzorni odbor je r polni seji sklenil, da v zmislu določil členov 10 in 11 bančnih pravil od predvidene osnovne glavnice K 12,000.000'—, od katere je dane6 popolnoma vplačano K 4,120.000'— zviša na K 7,000.000*- na ta način, da se izda na breme rezervnega fonda, ki je po sklepa IV. izrednega občnega zbora dne 3. julija i L prenesen v fond za zvišanje delničarske glavnice R Z,060.000'— 1. 1. 10.300 komadov delnic po nom. R ZOO'— (Vil. emisije) in da se obenem izda daljnih R 8Z0.000*— t. 1. 9100 komadov delnic po nom. R ZOO'— (VIII. emisije), pod temi pogoji: 1.) Od predvidenih K 2,060.000-— t. J. 10.300 kom. delnic po nom. K 200-— se bo delničarja izdala na vsake dve delnici prve do Šeste emisije po ena nova, proti doplačilu E 20'— za stroške emisije. Delničarji, ki imajo neparno Število delnic, imajo pravico doplačevanja na neparno delnico v gotovem E 100-— v ime glavnice te E 20'— v ime stroškov emisije. 2.) Glede predvidenih E 820.000 — t. j. 4100 kom. delnic v nom. E 200-— pripada prednostna pravica delničarjem prve do sedme emisije, in sicer na vsake tri delnice po ena nova za ceno E 220-— komad. Delnice, na katere ne bo npotrebljena prednostna pravica, se bodo izdale na javen vpis za ceno E 260'— komad. Delnice se morajo plačati v treh obrokih, in sicert a) za izvršeni vpis delnic po prednostni pravici takoj pri vpisu E 100-—, do 31. oktobra 1921. „ 60-—, ? 31. decembra 1921. „ 60—; b) z a izvršeni vpis delnic brez prednostne pravice takoj pri vpisu E 120"—, do 31. oktobra 1921. „ 70—, „ 31. decembra 1921. „ 70-—; o) delničar, ki pri vpisa polaga polno plačilo, dobi na vplačani znesek do 31. deoembra 1921. 5% obresti. Edor se s plačilom obotavlja in na poziv npravo po čl. 12 bančnih pravil ne ndovolji, izgabi pravico do dotedanjega vplačila delnic, ki se vnosi v rezervni in pokojninski fond banke (čl. 12 dru&t. prav.). Tečajni (ažijski) dobiček, ki se je dosegel pri izdaji novih delnic, gre v korist rezervnega fonda, odbivši stroške emisije in pristojbine ter dotacije pokojninskega fonda. Delnice sedme in osme emisije so deležne dobička banke v poslovnem letu 1922. Razvrstitev in vpis delnic se vrši od 15. julija 1.1. do vštetega 15. septembra 1.1. Po preteka tega roka za vpis delnic se vrši razvrstitev delnic in v primeru, da se vpiše več delnic, nego se jih je na vpis stavilo, izdale se bodo delnice v onem številu, kolikor jih bo vpisano na dan sklepa. Na vplačane zneske se bo vsakemu delničarju izdalo začasno potrdilo, ki se mora hraniti do izdaje delnic. Delnice se morajo vpisati na blagajni same banke in njenih podružnic v Irigu in Doku s predočbo delnic kakor tudi začasnih potrdil šeste emisije, na katerih bo označena izvršitev prednostne pravice. V Rumi, dne 15. julija 1921. Upravni odbor 1184 2-1 Srbske Sremske banke, d. d. HBasm«! Telefon II. SOB. St. polt. tek. ur. 12.0S1. OBRTNA BANKA v Ljubljani, Kongresni trg 4 daje kredite v obrtne svrhe, po izrednih pogojih, pospešuje ustanavljanje obrtnih in industrijskih podjetij, izvršuje vse bančne transakcije najkulantneje. Vloge na knjižice in na tekoči račun obrestuje s 453 26-19 od dne vloge do dne dviga.