VESTNIKOV MESEČNIK četrtek, 24. februarja 2005, 120. številka iz zemle zgodbe jemlen Kako lepo je, ko je leto še mlado, ko je vsak naslednji dan lepši in daljši. 1©daj nam prvi, nebogljeni cvetek, ki nenadoma pokuka iz zemlje, pomeni najdbe orhideje, pripeljane iz eksotičnih krajev. Takšen bo Pen, 0 Prepričani, ki ga boste lahko utrgali v četrtek po velikonočnih praznikih. februar 2005 Citajmo Suza in mi AVTOMEHANIK ^TOSZERELO Turbo moda v deželi slovenski deželi ne pozna meja. To je okusil tudi znani dobrovniški podjetnik, LAJTEROV PIŠTA Pentute pravijo, da je nekoliko pretiraval z reklamo za svoje avtomobilsko podjetje, zato so mu prijatelji vrnili z enako, če ne večjo mero pred njegovo delavnico so postavili slamnat model z organom, ki bi bil v ponos vsakemu zemljanu. Nežnejši spol v DOBROVNIKU in daljni okolici pa se menda, že sprašuje ali je »zadeva« narejena po meri gospodarja. Salo na stran: lutka je nastala ob posebni priložnosti, saj sta Lajterova (Pišta in Trezika) postala dedek in babica. Frbo Kultura Regijske investicije ječijo v primežu finančnih težav. Vrli Slovenci nam zgt( porodnišnico, pa je ne moremo končati. Nato nam postavijo mogočno polF1 zgradbo, ki še vedno sameva prazna. Le malo bolje je s pokrajinsko knjia ki je končno zaživela, čeprav s kroničnim pomanjkanjem denarja. A koti fotka, je mestna občina (v njenem imenu ŠTEFAN CIGAN - s karirasto jnj knjižnici (pooseblja jo direktorica SUZANA SZABO PAHIČ - s nasmeškom) končno obljubila mirnejše čase in poravnala finančne obveži Že v redu in prav, dodajajo Pentute, težava je le v tem, da žal tako ne nJ* nekaterih drugih pomurskih komunah kakfajn dekolteja! Prvi med menedžerji Podjetja za informiranje DEJAN FUJS (na fotki z očali) se je odločil, da bo sprostil sodelavce (in tudi nekatere sodelavke). V ta namen je angažiral ta LENDAVA je tradicionalno namiznoteniško središče, ki pa se je dolga leta dušilo v mrtvilu slabih rezultatov. Vse dokler krmila kluba ni prevzel EMIL ROSIČ (na sliki desno od torte). Mnogi so se mu smejali, ko je govoril o državnem naslovni in Evropi. A medtem se je »sprehodil« skozi tretjo pa drugo ligo in tudi v tekočem, elitnem državnem prvenstvu Lendavčani ne poznajo poraza. Še več: pred kratkim so v Mariboru »nabrisali« aktualne državne prvake in prekinili pravcati mit o njihovi nepremagljivosti. Mariborčani pred to tekmo namreč niso izgubili kar 1715 (tisoč sedemsto petnajst) dni A previdneži še vedno trdijo, da je za torto (in slavje) le še prezgodaj frbo hip najbolj vroči slovenski »zabavljačici« (ne tudi zajčici), ki bosta, v prihodnjem mandatnem obdobju, torej štiri leta, odgovorni za dobro voljo med stalnimi in honorarnimi sodelavci Murskega vala, Vestnika. Venere pa morda tudi Pena. Dami bosta vedno na voljo zaposlenim, dajali jim bosta nasvete, po potrebi pa jih bosta tudi sproščali po daljnovzhodnih ajurvedskih metodah Pentutarski viri pravijo, da si predvsem moški del Zute kuče že mane roke ... Brez ROSICA mi živeti ni! februar 2005 Novi kadri SDNGPAK za nove case tretji (celo četrti) ligi SLO-žogobrca. frbo Tekal znano Če smo v prejšnjih Pentutah poročali, da se je soboska nogometna prvoligaška ekipa (še!) okrepila z menedžerjema Hanžekovičem in urednico Bavčarjevo, moramo danes zgodbo nadaljevati. Ker v edini prekmurski prvoligaški ekipi niso prepričani, ali bodo prišli skozi gosto sito in rešeto licenciranja, so se odločili za nadaljnjo kadrovsko okrepitev Predsednik SUBAN je imenoval s soglasjem nekdanjega trenerja BLAŽEVIČA (kiima tudi predsedniško-kandidacijske izkušnje) za revizorko poslovanja nikogar drugega kot nekdanjo novinarko TV IDEA, mladenko MIRJANO. Tutarski viri trdijo, da je prav od nje odvisno, ali bo Mura v prihodnji sezoni nastopala v prvi ali morebiti Ondansta se srečala prvi mož MURE, naturalizirani Prekmurec BORUT MEH (mali nižji) in JOŽKO ČUK (bolj levo), ki je na delu GOSPODARSKE ZBORNICE te države. Menda sta besedovala o vroči temi - obvezni članarini za to orga nizacijo, ki naj bi bila servis za gospodarstvo Prvi je seveda manj ZA kot drugi, kako se je debata končala, pa ni ----------- Obvezno ali ne? Sindikat pomurskega dopisništva TV Slovenija je po pentutarskih virih razklan. In to na več načinov - najprej ga tvorijo notranji in zunanji (pridruženi) člani, med katerimi je antagonistično nasprotje, saj prvi plačujejo članarino, drugi pa se zgolj naslajajo nad biagodatmi sindikalnega življenja. Snemalci : Montažerjem Nazadnje pa je udarilo v sredo stroke: legendarna snemalca JOSIP HERMAN (z zmajem) in LADO KLAR (s kupico) sta se resno sprla z malo manj legendarnima montažerjema JERNEJEM VOROŠEM (s klobukom) in BORISOM OMAHNOM (s podprto brado). Jabolko spora je menda sindikalna ozimnica - snemalca kljub nekoliko višji ceni vztrajata pri tisti iz Slovenije (natančneje, iz Kamnika), montažerja pa prisegata na cenejšo, uvoženo iz bližnje nam Madžarske. K a se ti zdaj bet ate? žeič februar 2005 28 -----------------Pe"------------------— Nas rojak, književnik, filmski scenarist in publicist Branko ŠOmen se je desetletja »vrtel« okrog trikotnika Zagreb- Ljubljana-Murska Sobota. Iz Zagreba, kjer je živel, je redno prihajal v Slovenijo in je eden redkih, ki je uspeval brusiti ostrino njegovih robov. Lani jeseni je žena Branka dobila ponudbo hrvaške vlade, da prevzame odgovorno mesto v diplomaciji, na hrvaškem konzulatu v Los Angelesu. Izziv tudi za Branka, ki ga je vse življenje vleklo v to filmsko mesto - tam je bil vsaj dvajsetkrat. In zdaj je tam doma. V Soboti pa ostaja sled, zaradi katere bo Branko Šomen vedno njen meščan. Mestni knjižnici v Murski Soboti je podaril svojo knjižnico - vse knjige, kar jih je bilo v Zagrebu, Ljubljani in v soboškem stanovanju. Th je ostala Brankova soba. Pred otvoritvijo Brankove sobe v soboški pokrajinski in študijski knjižnici, kjer vse manj diši po novem in v kateri vedno več ljudi sega po knjigi, sta se soboški publiki postavila na ogled darovalec knjig Branko Šomen in njegov veliki prijatelj, pesnik Milan Vincetič, za katerega je medtem v Ljubljani že bilo spisano priznanje in pripravljena nagrada iz Prešernovega sklada, uradno pa tega nismo smeli vedeti in je bil le nominiranec. Povabljen je bil tudi pisatelj Feri Lainšček, pa je bila viroza močnejša od prijateljevega povabila. Ta čas najboljši poznavalec pomurske literarne scene Franci Just je s prijetnima sogovornikoma spletel zanimiv pogovor, ki je nanesel tudi na bolj osebna vprašanja, recimo tisto o muzah, pa sta se mu znala oba zelo spretno izmuzniti. Branko je del svoje izpovedi o časih, ko je bil dvakrat zaprt, ki jo bomo morda lahko kmalu prebirali v njegovem najnovejšem romanu, dokumentiral z vojaško knjižico JLA, v kateri stoji, da ni sposoben za vojaka. Tekste Šomna, Vincetiča in Lainščka sta prebirala Beno in Vesna. Direktorica knjižnice Suzana Szabo Pahič je po iterarnem večeru Branka in obiskovalce povabilo v sobo, kjer žal ni prostora za vseh okrog 6000 knjig, med katerimi je največ poljske, češke, hrvaške pa tudi angleške in slovenske literature. Izbor najzanimivejšega pa je no °? m branje, in eno steno zasedal08 mofonske plošče, med katerimi ladujejo Šansoni in ciganske pes0112 ( ga sveta. Zanimiva soba, v kctts^1 Branko najprej povabil ženo 1 dobro razpoložena direktorica pa ni skoparila s toplimi besedo10'^ vale. Pika na i je bila šopek cveti0- Brankova soba ... in priložnost za klepet s Sobočani in drugimi prijatelji m? „ 4® & IkR’ .» od » »P«- zaradi pisanja v . pr^ dr£av1 ker so jima očital’ propagando P k J „ nredsednika države m JLA. ter žaljena preaseu Branko Šomen s Tanjo Pirš (v sredini) obuja spomine na delo v otroški in mladinski redakciji Radia Slovenija. Prisluškovali sva novinarka Televizije Slovenija Jasna Tepina (levo) in Irma Benko. Brankovo dejanje je bilo deležno zahval Številnih So- dov;r,Uj|n Jane?e $ L'metnostnega bočanov, med njimi tudi (od level Geze Farkaša, na- Prožnost stanj? । " . ■ čelmka soboške Upravne enote, Ivana Gerenčerja, ptatBkfp^r J3 ' novinarja Dela, in dveh upokojencev - Branka Mi- skrivnosti. Škode holiča in Ernesta Ebenšpangerja. Uo ie /c I šranko Šomen redno piše za Pen. Tudi poslej bo, samo na novi računalnik bo tipkal. Na tistega v Zagrebu pa je k članku v tej številki pripisal; To je zadnji tekst, ki sem go napisal na svojem računalniku, preden ga odpeljem v Ljubljano in ga podarim hčerki Rasi. Tako se počasi, po koščkih poslavljam od svojih pomagal, knjig, znancev in nojdražiih V torek bom prišel še v Soboto, da preberem govor ob slovenskem kulturnem prazniku in v sredo postorim še nekaj konkretnih stvari: izročim ključe maminega stanovanja, grem no pokopališče, te povabim na kostanjev pire... in zbogom. Ne maram slovesov, kajti v življenju se tako in tako kar naprej poslavljamo, odhajamo, zapuščamo svoje znance in oni zapuščajo nas... Nevesela in iskreno 1 žalostna obenem po -e b'*a na Pefkov večer, 4, februarja 2005 Negova mlajša hčerka i d^eCali s kav ' Penitistimi iz Slabit ,?P°Padi so ’ Nies! v p ‘ ,P«ini«h so tudi za profesionalne kvartopirce in kockarje, zemljiške špekulante, trgovce, ki so Indijancem prodajali -ognjeno vodo«, oni pa njim »dišečo travo«, tobak. Takrat se je pojavila misel, ki jo je vredno zapisati: »Bog je ustvaril različne ljudi, nekateri so visoki in močni, drugi so nizki in slabotni, no polkovnik Colt jih je vse izenačil.« In res, odkar je Samuel Colt patentiral samokres z avtomatskim premikom cilindra s petimi naboji (kasneje šestimi), ki so bili lahko sproženi drug za drugim samo v nekaj sekundah, je imel prednost tisti, ki je (čeprav je bil fizično slabši) spretneje uporabljal samokres Coltov samokres je omogočil pojav revolverašev. »Zahodni kodeks« je bil zelo preprost: če je nasprotnik potegnil samokres prvi, drugi pa bil urnejši in ga je ubil, to ni bil umor, marveč samoobramba. Najbolj znan revo Ive raš na strani zakona je bil divji BiH Hickock, ki ga imajo mnogi za najspretnejšega in hitrega strelca v zgodovini ameriškega Zahoda. Nosil je dva samokresa, ki ju je izvlekel s prekrižanimi rokami. Bil je lovec na bizone, spremljevalec poštnih kočij m kockar. Leta 1869 je postal šerif v Abileneu, podivjanem »živinskem« mestu, in do konca svoje kariere je pobil več kot štirideset-ljudi Njega je seveda ubil neznanec streljal mu je,v hrbet, ko je sedel za kvartaško mizo. Slavni Wyatt Earp je bil serif v treh »vročih« krajih, v Dodge Cityju, Wichiti v Kansasu ter v Tombstoneu v Arizoni. V tem slednjem mestu je prišlo do bitke oziroma obračuna pri O. K Corralu, v katerem so Wyatt in njegova brata Virgil in Morgan ter slavni re-volveraš Doc Hollyday razbili bando Clantono-vih O revolverašu Je-sseju Jamesu govori legenda kot o ameriškem Robinu Hoodu, kot o junaku, ki naj bi jemal bogatim m dajal siroma kom. Resničnost, pa je bila manj romantična, kajti nikomur m podaril niti centa, najmanj siromakom, kajti kar petnajst let je s svojima bratoma napadal ter ropal vlake m banke, celo si romašne farmarje Eden od mnogih, ki je svoj kolt posojal bogatim rančerjem, je bil William Boney, znan kot Billy The Kid. Ko ga je leta 1881 kot težkega zločinca iz zasede ubil šerif Pat Garrett, je bil star enaindvajset let - a do takrat je prav tako ubil enaindvajset ljudi. Tako se je uveljavil na Divjem zahodu samokres, znan kot kolt, in tako so v legende vstopili njihovi nosilci: eni so z orožjem branili zakon, drugi so ga kršili, vse pa so pokosile krogle iz samokresov, kakršne še danes nosijo teksaški kavboji ali pa jih lahko vidite v ameriških zastavljalnicah, trgovinah z orožjem Otroci pa si še zdaj povsod po svetu za pusta radi obešajo pocinkan, »posrebren« kolt okrog pasu in tako obujajo spomine na pravo preteklost in ameriške legende. Prijeten klic, znan glas me je povabil na strani PEN-a, v kolumno. E, ha! Svojo novinarsko pot sem začel že davnega leta 1947. Takrat sem postal lastnik novinarske kartice dnevnika Ljudska pravica. Kartica ml je dajala pravico prednostnega in brezplačnega telefonskega pogovora na pošti, ko sem poročal v ljubljansko uredništvo. Vestičke, novice, pisal sem članke, literarne reportaže. Od tedaj bo kmalu minilo 60 let. Sedaj sem že enaindvajsetletni upokojenec. Tudi pozabljiv starostnik in tudi kolumna ml je ušla iz spomina. Sedaj jo pišem, kolumno. Časopisni stolpec. Po želji, na povabilo in po lastni tematski izbiri. Pišem. Nekaj bo le nastalo. Tisto, glede pozabe, me ne vznemirja. Dandanašnji pozabiti je povsem običajno. Pozabljajo politiki, ministri, oblastniki, poslanci in še mnogi dušebrižniki. Torej: to smemo tudi upokojenci. O marsičem, kakor pač nanese. Očitek, da nam ostajajo v spominu le pokojnine, s katerimi obremenjujemo gospodarstvo, nas pač spremlja. Še posebej, ko se pri izplačilih pojavljata plus ali minus. Takrat da smo upokojenci najbolj aktivni. Toda to ni greh, saj tako razmišljajo (za čim večji plus!) tudi vsi domači novodobni bogataši: za cim bogatejše preživetje! Pozabljajo pa na mizerne plače svojih« zaposlenih. Pa Spomin in čas kaj, saj je vse povsem naravno, zakonito. Razmišljanja in primerjave pašo \>sem dovoljene. Pa dovolj o tem. Moja pisarija nastaja v mesecu, ki ga vsako leto namenjamo slovenski kulturi. Se w, kar najbolj praznično. Prešernov mesec je tudi čas priznanj kulturnikom. Na vseh ravneh. Letošnje državne »Prešernove« so zajele tudi dvoje prekmurskih imen: Natašo Matjašec in Milana Vincetiča. Čestitke obema! Enako vsem nagrajencem v Mestni občini Murska Sobota. Še posebej mladim. Starejši se težko otresemo stereotipnih navad v presoji delovanja mladih v sedanjih družbenih procesih, ko drugačnost doživljajo tudi obče človeške vrednote. Kaj radi pozabimo, da smo bili tudi sami nekoč mladi. Pozabljamo, da mladi v svojih snovanjih vedno iščejo neizhojeno pot! Zato je (ali bo!?) najlepše darilo mladim prav v tem času javno zaznavno razmišljanje o prostorskih rešitvah za dejavnosti mladih v Murski Soboti. Kulturne dejavnosti so žive tudi med upokojenci. Tudi soboško društvo išče svoj PROSTOR pod soncem. Ne za urad, (1.700 članov), ki tudi mora delovati, temveč za dejavnosti, ki starostnikom pomenijo čilost in veselje do življenja. Prostor, ki ne bo najprej gostinski. Tudi kolumna PEN-a ima svoj prostor, zato moram končati. Knjižničarji Pokrajinske in študijske knjižnice v Murski Soboti so ob knjižnem darilu uredili Brankovo sobo v prostorih PlŠK-a. Vse lepo in prav. Tudi sam cenim pisatelja, pesnika, darovalca in prijatelja Branka Šomna. Nelagodnost pa me prevzame, ko razmišljam o sto in stotisočih knjig, ki jih je v svoji ustvarjalnosti podaril slovenski kulturi veliki slovenski pisatelj, naše prekmurske ravnice sin, ki pa nima v prekmurski metropoli nobenega spominskega obeležja. Pač: prebivalci Pušče, sedaj tudi krajevne skupnosti, so po njem v svojem naselju poimenovali ulico. Časi se spreminjajo in ljudje z njimi. Ali je to izrekel grški modrec v davni preteklosti ali ugleden Rimljan, se ne spomnim več. Razmišljam pa, da posodobljen izrek ne bi zgrešil, če bi se glasil: Ljudje se sprem injajo in časi z njimi! februar 2005 in p^nvju 30 Samo Lendavčani bodo premalo za poln kulturni dom Ko sem se pripravljal, da naredim intervju z direktorico Zavoda za kulturo in promocijo Lendava, da bo bolj razumljivo: lendavske kulturne dvorane, Tanjo Simonka, sem bil na neki način žrtev stereotipa: dekle iz stare in ugledne lendavske družine, diploma iz umetnostne zgodovine in avtorja lendavske kulturne dvorane arhitekta Imreja Makovca, druga diploma iz etnografije o intelektualcih med pripadniki madžarske narodnosti Tanja Simonka netipična direktorica »Nekateri v lendavskih političnih in kulturnih vrhovih so vas očitno vnaprej določili, da prevzamete ta veliki projekt?- sem se zagnal vanjo. »Ojoj, potem bi ždela po diplomi doma in brezposelna skoraj tri leta?« se nasmeje vame. »Ni bilo tako preprosto Prišla sem domov s študija, z diplomo umetnostne zgodovinarke m etnologinje, dela zame pa ni bilo. Nekaj časa sem honorarno poučevala, potem pa sem postala kustosinja v galeriji v lendavskem gradu. Pa tudi ni šlo gladko.« »Ampak ko Je bil kulturni dom po dolgih letih končno dograjen, ste brez velikih težav postali njegova direktorica?- »Ne, tudi tu vas moram razočarati. Ko so vsi potencialni kandidati dvignili roke od projekta, so me vprašali, ali bi kandidirala. Imela sem dva dni za odločitev. In ker sem se tam v gradu počutila rahlo odloženo in utesnjeno, sem se prijavila. Zdaj sem padla not. In sem polna adrenalina, vznemirjenosti, ja, uživam.« »Dom so gradili maratonsko dolgo. Mnogi še danes dvomijo, ali je njegov sedanji koncept pravi. Da bi moralo biti več manjših dvoranic za lendavske in druge kulturne ustvarjalce. Kjer bi lahko tudi kaj dajali v najem in na ta način skrbeli za njegovo vzdrževanje,- »Zdaj ga imamo takega, kot je. Meni je pomembno zapolniti ga s tako vsebino, da bo pritegnila Lendavčane, pa ne samo njih. Veste, koliko je bilo in je še skeptikov, češ kako neki vam bo uspelo na predstave, koncerte, prireditve privabiti po štiristo obiskovalcev, ko pa jih doslej v Lendavi skoraj nikoli ni bilo več kot sto. Zdaj že od otvoritve naprej uspevamo bolj ali manj napolniti dvorano, prodali smo dvesto petdeset madžarskih in tristo petdeset slovenskih abonmajev in vsaj v začetku mislim, da dvomljivci vendarle niso imeli povsem prav. Seveda pa je jasno, da samo od Lendavčanov ne bomo mogli živeti. Jaz resno računam na reden obisk ljubiteljev kulture iz vsega Pomurja in iz bližnjih krajev na Madžarskem.« »Vaša formalna izobrazba, umetnostna zgodovina in etnologija, vam v sedanji funkciji kaj dosti ne koristi. < »Seveda je vodenje kulturne dvorane posel druge vrste. Ustanovitelji Zavoda za kulturo in promocijo Lendava so trije: občina Lendava, Pomurska madžarska narodnostna samoupravna skupnost in njena lendavska skupnost. Program sestavljamo skupaj z Zavodom za kulturo madžarske narodnosti in ZKD Lendava pa tudi od zunaj prihajajo programske pobude, od nas treh zaposlenih pa je odvisna njegova realizacija. Denar za vzdrževanje je problem. Občina je svoj lanski delež poravnala, kulturno ministrstvo kljub obljubi ne In če se vrnem k vašemu vprašanju: zdaj sem direktorica, menedžerka, organizatorka, predvsem pa tista, ki si nobene predstave ne ogledam iz dvorane, ampak zgoraj na pomožnem stolu, čisto tehnike, in se začnem umirjati šel® začno obiskovalci zapuščati dvor^ Problem pa je seveda, da smo trl premalo.« Je težko vzpostavljati stike pinami, izvajalci, ki jih želite vaši dvorani? »Že ko sem hodila v gimnazijo ' riboru pa potem med študijem v Ljubiv in med enoletnim absolventski®' vanjem v Budimpešti sem požf ■ gledališče, vse vrste kulture Tak0 sceno kar dobro poznam. Mora®/, reči, da nas vedno pogosteje po'l izvajalci sami. Seveda se ubada® problemom, ki pesti tudi veliko starejše dvorane: da namreč ne mol vedno ustreči vsem zahtevam izvajaš ki so seveda zelo raznovrstni. Ob • največjih dogodkov doslej, denimčt certu slovenskih filharmonikov, A . problem primerne osvetlitve not Z <1 voljo pa se da vse probleme rešiti “ , »Petek, sobota zvečer. Profesio^ kulturniki imate takrat največ ■, Mala Zala, stara tri leta in pet, i ner Štefan pa čez teden v pesti?- »Se da Štefan prihaja ob koncu tj domov in imava tako čas povse^1 Mislim, da sva z Zalo dovolj časa skl da se posvečava druga drugi, ih ritem, konectedenski paketi, kot imamo in ga edinega pravzapr^ 1 namo, za vse tri ravno pravi« »Odmisliva zdaj službo! Kaj pa^.o izobražena Lendavčanka počAe>' razpeta med kulturno dvor^ družino?* »Tega zadnje čase pravzaprav je podrejeno natanko njima Ampak se ne pritožujem. Našla j tej službi, uživam. Še bolj pa malo Zalo.« ■ X* •Tanja Šimonka, če bo proj^J turni dom Lendava propadel ■ denarja, če bi nenadoma zanimanje za program, bi to * osebni poraz?* »Ne bo propadel. O tem razmišljam. Seveda je naša nal0^^1 skrbimo za privlačen program, " pl imeli dvorano vedno dovolj dobimo vsaj še dva sodelavca, bo specialist za marketing in ki b° 1 za to, da bo med obiskovalci ljubiteljev iz vse severovzhodne , Madžarov iz Madžarske in še kog&^ pa za pomoč pri tehničnem deN j' program, kar se tiče njegovc^^i,/ venskega in madžarskega delu^ ,,; uravnotežen, da ga bodo ljudje svojega. Ampak ne, o tem, da bi ne razmišljam.« rtr Marj**/ Natalij : > II »31 P£H februar 2005 Zgodba o bratih - Jože in Anton Štihec sia z bratom Jožetom odšla na študij v Ljubljano, on nekoliko prej kot jaz, so naju doma zelo pogrešali. Moram povedati, da sem jih razumel. Še najbolj, ko se je moj odločil, da bo kot mlad raziskovalec in nato poznejši doktor ostal v prestolnici, mene k vleklo nazaj fpokrajino ob Muri,« je ob začetku našega pogovora za današnjo številko Pena povedal o sebi in svojem bratu, ki je izredni profesor na Fakulteti za šport fjjjianske Univerze, soboški župan Anton Štihec, univ, dipl, inž, gradbeništva._____ §5!na daljavo_________________________ ___________________ čeprav ju loči tistih slabih dvesto kilometrov, kolikor je med ' ’Jl -«> Soboto in Ljubljano, ostajata še vedno zelo navezana 'JpJU na drugega »Čeprav si vsi prizadevamo, da bi čim Pireje zgradili avtocesto do Ljubljane, nama pri sedanjih ' ^k-idTnivrtih stikih pomaga predvsem računalniška ’ Jogija,« smo izvedeli od soboškega župana. Računalniški igranji za sporočanje in pogovor ter internetna povezava toa omogoča, da. se slišita skoraj vsak dan. v svoj pogovor včasih vključita tudi druge sogovornike, predvsem tako imenovani nočni tip študenta. Drugi so namreč raje vstajali zgodaj zjutraj in ponavadi študirali pred odhodom na predavanja. Bratska pomoč ________ __________________ Jože in Anton Štihec sta med študijem pomagala drug drugemu. Anton je priskočil na pomoč bratu, ko je ta pisal diplomo. »Jože je našel poklic, ki ga res veseli. Poleg tega je v njem združil šport in računalništvo. V prostem času je namreč zagrizen računalničar. Njegovo diplomsko delo je bilo V »študentu« smo imeli Prekmursko nadstropje M Za posebne priložnosti si je bilo treba že v mladih letih včasih zavezati kravato. računalnika, ker je pač potreboval zmogljivejše delovno orodje, je Anton »podedoval« stan računalnik. »Moram povedati, da sem tudi jaz postal računalniški navdušenec. Začel sem programirati, pisal sem v clipperju. Za programiranje procedure, ki bi povzročila prikaz padajočega menija, sem potreboval skoraj dobre tri mesece. Ko sem končal in poslal Jožetu v pregled in mu povedal, koliko časa sem potreboval za programiranje, sem sicer dobil nazaj tudi pohvalo za dobro opravljeno delo, vendar je bil zraven še bolj za šalo kot zares pripis, da bi Jahko to naredil tudi v veliko krajšem času in s samo tremi računalniškimi ukazi, če bi pogledal v eno od računalniških knjižic,« smo še izvedeli od našega sogovornika Jože je namreč eden tistih, ki vedo, da vseh stvari ni treba izumljati na novo. Že v študentskih časih je bil naročen na vse mogoče knjižice, ki so ga obveščale o novostih v računalništvu Celo sam je navezal stike z računalniškimi programerji v Združenih državah Amerike. Časa ni nikoli dovolj *9rali košarko, se jih je v enem avtomobilu peljalo osem potnikov. a skupaj posedijo ob večernem pogovoru »na ''^nl tega srečanja niso omejena samo na ' "T"0 območle Najmanj enkrat na mesec pride Jože Pri Štihče u°m°V in takrat se ponavadi ob nedeljah dobijo ?l po V1 v Rakičanu Obe družini imata po enega sina -h',,. na' ■ »Starejši takrat ponavadi v toplejših dneh Za j- -61 as'ln debatiramo, najina sinova sta seveda oba brata^Una^ni^om' hčerki pa imata spet svoje teme Poleg ’urh " pr‘Pe]ie tz Ljubljane tudi svojega psa, in ker ^osto^. tihčevi svojega družinskega ljubimca, se obisk 'n'r,]| štiheca!'" kakšnimpasjim sprehodom« je povedal . gt^SPO^®^ 2 ^srečanjihpogovori nanese^ čase študij^ na otroštva, štude^ ne pozabil tistega na kmUrcito^arn°r ynuv LlunVani.kier Vselil,ker mojaprva sobav sl Ljubljano s '■"^erna m bj^nie Oh mojem pn a, sem dobil Pr0 , "Jnrat !il ali bodo spoznal! W »o jo nekoč radi prepevali v k pese esbnovi gostilni v Beltincih. Zapel kkirj,,., D«j mi kurva pejneze nazaj, ka. ' », jo'/ 'Ju° kupleraj. »Kako je ne bi, saj je rekel Miška in ba s,,, Melodija po cimbalah, Kocipri |Q Po^' ,J1G/ komande, pritegnili, saj 1Wdi oni naslednje vaje je Sedllom : ' novim, popravljenim be-I'^iden Z"1 lnl Micka pejneze nazaj, ka v ''rtigi kupleraj... Besedilo je bilo sprejeto in začele so se vaje. Ko je Vlado slišal pesem, je bil takoj navdušen. »Takoj gremo na snemanje!« In so šli. Vse je bilo v redu do snemanja, ko je Katica trmasto izjavila: »Ne, jaz pa o kupleraju že ne bom pela. Mama in sin sta si v preddverju studia izmenjala nekaj krepkih, konec dialoga pa je bila sprememba druge kitice, ki se je zdaj glasila: Ne dam tebi pejneze nazaj, idi v drujgi lumparaj. Ko so dve kitici zapeli in posneli, je Milan ugotovil, da “e pesem prekratka in je na hitro »spesnil« še tretjo kitico. Kak naj iden v drugi kupleraj, či mi ne daš pejneze nazaj. Kdoi,; m prešJel vse nastope m v«1 Mari«3 M°ucec' 9'1 v LyOnu ;eta 1992 (od leve pro*1 . r ter Miška. Anton Mnar. Jožek in Ja«®1 K°C P Miška je bil zanimiv človek in skrbel je za nas. Naj samo povem, da imam v delovni knjižici datum 5. maj Če bi igral kje drugje, je vprašanje, ali bi imel redno delovno dobo. Miška je skrbel za vse. Od glasbe, programa do organizacije, za- to je poskrbel, da smo bili vsi redno prijavljeni na Zavodu za zaposlovanje. Je pa zahteval disciplino. Mlajši smo hoteli po končani glasbi še malo naokrog, pa Miška tega ni pustil Ko je bilo plesa konec, smo pospravili in morali smo takoj spat. Andi Sobočan Mojster in njegov učenec »Moj oče je vsako leto delal pri Miški koline, Miška pa mu je vedno govoril: Imaš dva sina, eden bi moral igrati cimbale, naj se pride k meni učit, če bo kateri pokazal voljo! In jaz sem jo pokazal-.-Že prav od začetka sem se pri Miški dobro počutil. Najprej mi je pokazal, kako se držijo palice, da se ne sme udariti z vso roko, ampak le z zapestjem, potem sem moral udariti prvi ton - bil je C ... Pozneje, ko me je učil igrati na note, mi je držal pod vratom zobotrebec, če sem se preveč usločil nad cim-C Spomin* J bale, pa me je pikal v hrbet Včasih je rekel, naj samo igram, da bo on šel v klet po vino, v resnici pa me je le skrivaj opazoval in poslušal. Miška je učil še več kandidatov, vendar niso vzdr žali m so odnehali Bilo je naporno, saj sem k teoriji moral hodi v glasbeno šolo. Pri njem sem se učil osem let. Kot učitelj je bil prijeten človek. Tudi sam bi rad bil takšen kot on. Bil je strog pa tudi popustljiv Ko je videl, da izgubljam voljo, me je znal spodbuditi, da sem spet nadaljeval. Križanke v Ljubljani. Andijev prvi večji nastop in srečanje z Marjanom Kraljem. Miška je dobre volje. Očitno je vajenec odigral tako, kot si je mojster zamislil. Večkrat mi je omenil tudi svojega učitelja Ladislava Šipoša iz Čakovca, Čičari bačija, kot mu je rekel. Pri njem je končal srednjo glasbeno šolo in je bil na to izredno ponosen. Vendar, ker ga je Šipoš velikokrat »učil« s palico v roki (pri tebi te napake ne bom delal!), da je imel modre prste, je večkrat pobegnil domov. Doma je bil zopet tepen, nato pa ga je oče na silo ponovno spravil v Čakovec, da je nadaljeval in tudi končal šolanje Pri Čičari bačiju je igral etude in vse mogoče vaje, melodije pa ni smel igrati. Bogve, kako bi se vse skupaj končalo, če v tistem času Šipoš ne bi umrl. Tako je Miška lahko vstopil v neko bando, čez čas pa se je že pridružil Kociproma . Miška je z veseljem prenašal svoje znanje in me jemal s seboj na nastope. Moral sem sedeti ob njem, ga gledati in poslušati V odmoru, ko so se plesalci preoblačili, pa me je pustil na odru in šele takrat naročil, kaj naj igram Takrat je on sedel ob cimbale, me gledal in poslušal. februar 2005 p^n >V bistve sploj ne potujen rad Telekom Najprej sva naleteli na fanta, ki ni bil preveč zgovoren.Verjetno je bil zadržan zaradi punce, ki je stala ob njem. Njej sva dejali, da potovanje zanjo ne pride v poštev, se bo pa lahko v toplih krajih malce pozabaval njen fant. Počasi je prelistaval ponudbe, zmajeval z glavo in ni pokazal večjega zanimanja. Le kdo pa bi brezplačno šel na dopust za en teden? Očitno nisva bili dovolj mamljivi ali pa je na njegovo odločitev vplivalo dekle, ki je zaradi fotografa stopilo korak vstran, on pa je predse dvignil katalog. Verjetno bi si parček raje privoščil počitnice v dvoje. Pa uganite zdaj, kdo je to ... 34WS!» »Pa praf z vama bi šou ... mhm ...« Fantu je bila ponudba zelo všeč, okleval pa je zgolj zaradi službe: »Daste, je betežnih zaj v ton čase, nemren te še ge faliti ... Škoda, rejsan.« j kolegi so mu torej preprečili privolitev v še neznano avanturo. Majo kljub temu prijateljsko objela, on pa je Še vedno zasanjano zrl v privlak kataloge. Morje, palme, peščene plaže, vroče sonce ... Ne prehitevaj počakajmo še do poletja! Valentinovo, dan žena, gregorjevo - februar in marec sta kot nalašč za obdarovanje in izkazovanje naklonjenosti, prijaznosti in ljubezni. Z Majo sva se vprašali, kaj bi podarili najinim someščanom, in ker moški ponavadi ne hlepijo po rdečih vrtnicah ali bonbonierah, sva jim ponudili potovanje v najinem spremstvu. Na začetku mini bilo preveč prijetno, ker sem se bala, da bodo ob spoznanju, da jih vlečeva za nos, preveč razočarani (kot bi bila najbrž jaz), a se je vse srečno končalo. So bili pa vsi fantje res tako simpatični, da bi jih zagotovo vsaka z veseljem vzela s seboj... »Nemren, rejsan nemren zavolo službe!« ei E »Dajte mi pejneze, pa te iden! Ko enkrat odraseš, imaš družino, službo in vse, kar še spada zraven, se vmes vrine in zasidra tudi odgovornost. Potemtakem se le redko . zgodi, da bi se v danem trenutku odločil za teden dni pustiti vse k za sabo in izključiti vsa varnostna stikala in alarme. Čeprav si to, vsaj včasih, želi čisto vsak, je konec koncev to skorajdc nemogoče, sploh pa, če se moraš na pot odpraviti v šestdesetih minutah. Tu potem pridejo na svoj račun več mesecev naprej »bookirane« počitnice, last minute variante pa ostajajo za mlade ali pa za tiste, ki kljub svojim letom nimajo še (več) nobenih čisto neodložljivih obveznosti. S ll Staša Pavlovič, Maja Prettner V hladnih dneh se vsi tešimo zmishjo na poletje, ko se bomo nasmejani sprehajali po s soncem osvetljenih ulicah in čakali na dopust/počitnice, ko si bomo še bolj napolnili baterije. Še pred poletjem pa bo tu pomlad, ki se že skriva tik pod tlemi in le čaka dan, da nas obišče. Za dan žena in vse druge marčevske dni se spomnite na tiste, ki so vam pri srcu, in jih obdarite. S poljubčkom, objemom, čokoladico, lepimi besedami, pomembno je le, da se vsaj malo potrudite. Želim vam prijeten skok v pomlad in pogum za uresničitev vseh želja, ki se jih malo bojite, ker bi pomenile spremembo. Maja pa vam svetuje malo več spontanosti. Naslednjič torej brez oklevanja sprejmite super ponudbo. In ne bodite preveč razočarani, Če se vse ne izide tako, kot bi si želeli. To so bile gospodove besede, preden sva mu razjasnili situacijo. katerikoli aranžma iz danih katalogov, se spakirajte in čez eno uro šiba®10 Ljubljani. In za to ne potrebujete niti tolarja!« Lepo je sanjati, ko pa si postavljen pred dejstvo, pred težko odločitvijo DRŽI ali PUSTI, pa se že dvomi. Dvom te zlomi in izziv zopet pade na preizkušnji. Že četrtič dan^ »Nemren to ženi naprafti.To je tak, če bi ji podaro bodečo vrtnico F h' I' d*. Kljub temu da sva se zelo močno trudili, da bi gospoda prepriča*1' odpravi na dopust in se odpočije, je bilo neuspešno. Niti trznil »”1 prvi, ki brošur ni niti pogledal. Dejal je, da bi kateri drugi dan šel, r° sta imela z ženo bbletnico poroke, ki sta jo kanila praznovati drug * in ne tako, da bi ravno na njun dan eden od njiju lovil sončne žark® * Vsaka bi si gotovo želela takšnega moža. In vse najboljše ob vajini 9 čeprav z nekajdnevno zamudol . Jurij Zauaeker I RSTNIK 35 p^n februar 2005 Romunija po padcu zadnje absolutistične vladavine v Evropi oh Za spoznavanje in odkrivanje zanimivosti neke države zima ni *1 najprimernejši čas, zato to tudi ni bil cilj našega potovanja v Romunijo. Tja nas je popeljal Renault Slovenija z namenom, da obiščemo avtomobilsko tovarno Dacia, iz katere tudi na slovenski kg že prihajajo prvi avtomobili. Logan, ki so ga razvili Renaultovi strokovnjaki, nastaja pa v celoti v Romuniji, že srečujemo tudi na Pomurskih cestah, smo pa bili nekateri slovenski novinarji prvi, ki smo se lahko zapeljali s temi avtomobili in njihove vozne sposobnosti preizkusili na romunskih cestah. In če se že odpraviš 'takšno pot, skušaš vsaj delček časa nameniti tudi odkrivanju. -^dejn spoznavanju njenih ljudi._ Porajajoči se kapitalizem ni rmmw uh Megalomanska parlamentarna palača v Bukarešti, v kateri je živel in vladal Nikolaj odpravil revščine Causesco z ženo Eleno. Po velikosti naj bi jo presegal le Pentagon, saj je »ljubljeni vodja« na mestu, kjer stoji, in v njeni okolici dal podreti vse zgradbe, tudi kulturne spomenike. V zgradbi so razkošne sobane, ena od njih se ponaša z 90 metrov visokim stropom, eno pa krasi nekajtonska preproga. Ob našem obisku je bil trg pred palačo brez obiskovalcev, tale fotografija pa je nastala za spomin. V času Causescuve vladavine, ko je okolico nadzorovala tajna policija Securitate, taksna fotografija gotovo ne bi bila možna. mJŽ PrV° srečanje z Ro’ jj^ 'e za^° na !eta' mesta 1X1 glavnega »ri." Kamor smo prispeli ‘ letališča. Slovenske । državljani Evrop- 'br.e 614 vstop v to drža-ear^^^ujejo vizuma, po ^ormahtostih pa °bi občutek, da se dobro zavedajo za vstop kjer v Bukarešti, se namestili, se po Prav nk. razlikuje katego-' " "dlh Evropi Prijaz-S^° osebie i11 okusna ' ne dajejo vtisa, da nq eno od ulic v Bukarešti smo na Balkanu, kjer se s čistočo ne morejo pohvaliti. To bojda velja za hotele nižje kategorije, ki so vprašljive kakovosti, so pa zato tudi cene izredno nizke, V hotelu Sofitel se cene lahko primerjajo z našimi, se pa zato v teh hotelih zadržujejo v glavnem tuji gosti. Romunija, ki se po velikosti in številu prebivalstva lahko primerja z nekdanjo Jugoslavijo, je po padcu komunizma in železne zavese doživela pomembne spremembe Komunistični sistem je zgradil močno industrijo in nova oblast si prizadeva vzpostaviti ekonomsko stabilnost. Kmetijstvo, za katero so tu vse naravne danosti, je bilo v vlogi oskrbovalca prebivalstva s hrano, ki so jo pridelovali na velikih državnih posestvih, in je še vedno bogat bazen potencialne romunske blaginje, ki ustvarja petmo bruto domačega proizvoda, medtem ko prispeva industrija k BDP 44-od-stotni delež. V zadnjem času posvečajo posebno skrb razvoju storitvene dejavnosti, ki je doslej zaostajala V Bukarešti živi desetina od 22 milijonov romunskega prebivalstva, tu so velika stanovanjska naselja, medtem ko so na podeželju še vidne posledice nekdanjega socialističnega kmetijstva. Zemlja ni ravno vzorno obdelana, kakšnih večjih kmetij pa ni opaziti. Hiše so skromne, največkrat slabo urejene, z ohišnico, kjer so pridelali le kakšno malenkost za lastne potrebe. Romunska prestolnica se ne razlikuje od drugih vzhodnoevropskih. Duh kapitalizma in zahoda je čutiti tudi v Bukarešti, kjer je v velikih trgovskih centrih dobiti izdelke vseh svetovnih blagovnih znamk, ki pa seveda Vlad Tepes, znan po imenu Drakula, je v tujini gotovo med najbolj znanimi Romuni. Mit o Drakuli temelji na liku romunskega vladarja Vlada TepeŠa, ki je sredi 15. stoletja vodil bitke proti Turkom. Ujete sovražnike je dal nabosti na kole in takrat je zaslovel kot krvoses. Leta 1477 je padel v boju proti Turkom, ki so dali njegovo glavo v med in jo poslali sultanu. Obglavljeno truplo so pokopali pred oltarjem samostana pri Bukarešti, njegova grobnica pa sodi med najbolj čaščene in obiskane v Romuniji, saj je Tepeš postal narodni junak. Kapitalizem in zahodnjaški način življenja nevzdržno prodirata tudi v Romunijo. Restavracije za hitro prehrano rastejo kot gobe po dežju. niso za navadne državljane. Zanje so njihove trgovinice, kjer je domače blago za naše razmere izredno poceni. Mesto so preplavile tudi številne restavracije za hitro prehrano po zahodnem vzoru. Romunija je še vedno zaostala država in revščino je še mogoče opaziti tudi v glavnem mestu. Na ulicah je mogoče srečati brezdomce in reveže, ki prosjačijo za denar m so vsiljivi predvsem do tujcev. Se pa življenjski standard v zadnjem času izboljšuje, vendar sfe hkrati povečujejo tudi socialne V veleblagovnicah je mogoče dobiti blago vseh svetovnih blagovnih znamk. Seveda za primerno ceno, ki navadnim državljanom ni dostopna. V eni od veleblagovnic v Bukarešti smo naleteli tudi na trgovino, kjer svoje izdelke prodaja Gorenje. Izdelki so več ali manj samevali, saj kupcev ni bilo. razlike, kar je seveda pos ledica privatizacije. So pa še vedno močno opazni ostanki stalinističnega gospodarstva, ki so ga do leta 1939 razvijali pod vodstvom diktatorja Nikolaja Ceusesca Bil je zadnji absolutistični vladar v Evropi, na oblasti pa se je obdržal s terorjem, ki ga je izvajala zloglasna tajna policija Securitate. Na oblast je prišel leta 1965, prepričan je bil, da je med ljudstvom priljubljen m dal se je naslavljati z vodjem. Medtem ko je ljud stvo živelo v bedi, so se njegova družina in najbližji kopali v razkošju, saj jim je podeljeval najvišje vladne in partijske funkcije. Ljudstvu je končno prekipelo, leta 1989 je v Temišvaru izbruhnila ljudska vstaja, ki je zajela vso državo, zadnjega evropskega absolutističnega vladarja in njegovo ženo Eleno pa so ustrelili Ko se zdaj pogovarjaš s tamkajšnjimi ljudmi, jim je žal, da je prišlo do tako hitre obsodbe in usmrtitve. Pravijo, da bi ga morali zapreti, da bi zdaj lahko opazoval napredek in spremembe, ki so zajele državo. Ludvik Kovač februar 2005 p^n Olga Paušič Banane, kava Gvatemala (v jeziku Majev dežela dreves} je dežela izjemnih nasprotij: bogastvo in revščina se prepletata na vsakem koraku, čudovita raznolika narava in divjina pragozdov, kjer kot da se je čas za vedno ustavil, da pestuje v svojem neskončnem naročju sledi nekdaj mogočne kulture AMfe Antigua - špansko kolonialno mestece velja za biser Srednje Amerike. Zgradili so ga Cortesovi konkvistadorji^ 1543 in še danes se domačini trudijo ohraniti avtentično podobo kraja. Nekdaj je bila Antigua prestolnica Gvate"1^ 1776. je to vlogo prevzel Gvatemala City. Od leta 1979 je Antigua pod zaščito Unesca. Prelepe zgradbe se skrw’ za .visokimi ograjami, središče mesta, kjer poteka javno življenje, pa je razkošen park, poln cvetja in zele^ Antigua sodi med najdražja turistična središča v Gvatemali. Za turista so zelo privlačne lepo urejene prodaji izdelkov domače obrti. Mesto se ponaša tudi z delavnicami, kjer vrhunski mojstri izdelujejo najlepše predm®*611 žada. So tudi strokovnjaki za izdelavo replik, tako smo si lahko ogledali celo zbirko replik Pakalove posr”^ maske iz žada. (Pakal je bil znameniti vladar Palengeja • Mehika). Po Zklicu sem prosvetarka, poučujem slovenščino na Šolski M> Zan mata me igo Mehiko, S^v-tako me je pot zanesla v Peru, narop . v Belize, Gvatemalo in Honduras, k^r »e * 1 ° j. še in Južne rvr •„*i:b!»riv »zgodovinarja« bodo te dežele se napre, vehk • Quirigua - majevska naselbina, ki sodi v klasično periodo majevske ’ ’ ji—-zgodovine, je cvetela v 8. in 9. stoletju. Bila je pomembno trgovsko središče in vojaška utrdba na poti med Tikalom in Copanom (Honduras). Obiskovalec si lahko ogleda prekrasne stele s prizori iz življenja Majev, podobami majevskih vladarjev. Iz hieroglifov je mogoče razbrati, da je v Quirigui vladal Cauac Sky (725-784), ki je v številnih spopadih s copanskim vladarjem, imenovanim Osemnajst zajcev, težko zagotavljal neodvisnost Quirigue. Mesto je bilo do nedavnega poraslo s pragozdom. Od 1981. je tudi Quirigua pod Unescovo zaščito. Tikal • eno največjih in najpomembnejših majevskih središč (po oceni strokovnjakov je živelo v mestu 80 000-100000 prebivalcev). Tukaj najdemo najimpozantnejs® P,/ da ! na (višja meri 74 m), med njimi tudi svetišče Velikega jaguarja. Ime je dobilo po sliki jaguarja, urezani na preklado nad vrati. Tikal je, podobno kot druga velika središča, zače L propadati v začetku 9. stoletja. Vprašanje, zakaj, je še danes predmet arheoloških raziskav. Majevske piramide niso bile le svetišča, bile so tudiv*^ gledališki odri. Po strmem stopnišču so se smeli povzpeti na vrh le predstavniki plemstva in svečeniki. Ob žrtveniku na vrhu piramide so potekali krvavi obredi, žrtvovanje ljudi. Zanimivo je, kako so Maji gradili svoje piramide. Stopničasta gmota stavbe je znotraj napolnjena z gruščem, le-ta pa je obdan s kamnitimi zidovi, kJ prvotno obarvani rdeče * barva krvi. Težave na meji Potovala sva s skupino pustolovščin željnih turistov iz Berlina Dežela naju ni sprejela posebno prijazno Iz Bekzeja smo prispeli na gvatemalsko mejo pri S Ignaziju v poznih popoldanskih urah Prepričana sva bila, da ne bo težav, saj smo Slovenci vendar stopili v Evropsko unijo in torej ne potrebujemo vize za vstop v Gvatemalo. Za vsak primer sva imela s seboj pismo gvatemalskega ambasadorja z Dunaja, ki je potrjevalo navedeno dejstvo. A glej ga, zlomka! Takoj so naju izločili iz vrste čakajočih pri okencu na mejnem prehodu. Slovenca, o pa, brez vize ne bo šlo! Vodnik nama je priskočil na pomoč, razlagal vljudno, nato že vidno razburjeno, mahal uslužbencem pred nosom s pismom gvatemalskega ambasadorja, a nič ni zaleglo Po več telefonskih pogovorih z višjimi pristojnimi je iz ropotajočega faksa v kotu pisarne prilezel dolg seznam držav, katerih prebivalci lahko brez vize vstopajo v Gvatemalo . , in očitno je bila med njimi tudi naša država, kajti kmalu potem sva končno dobila žig v potni list. Očitno je Slovenija zelo malo znana v svetu, kjer niti okrožnice ambasadorjev ne veljajo kaj prida. Dobrih 40 kilometrov smo se vozili po makadamski cesti, levo m desno pa pragozd Neprehodna goščava z lianami, ki so prepletale drevesne velikane, ki so zbujali spoštovanje. Pred Floresom se je cesta na mah spremenila v gladko asfaltirano, solidno prevozno pot. Srečevali smo le malo vozil, saj turizem v Gvatemali še ni dosegel polnega razmaha, v mraku pa tudi ni priporočljivo potovati po deželi, v kateri je veliko kriminala Flores ob jezeru Peten Itza je zelo lepo in predvsem zgodovinsko mestece. Po prihodu Špancev na ozemlje Majev v 16. stoletju je bil Flores eno zadnjih še živih religioznih središč Indijancev, ki so jih nato konkvistadorji pregnali v pragozd, mesto pa porušili. Srečanje z zgodovino Majev Naslednje jutro nas je čakalo skrivnostno majevsko središče sredi pragozda, Tikal Kljub silni vročini (39 stopinj Celzija) in sopari se za čudo komarji niso pojavili. Dobro opremljeni z zalogami pitne vode v plastenkah smo se odpravili na ogled enega najveličastnejših krajev v Srednji Ameriki, majevske metropole, ki je bila zgrajena nekje leta 600 pred našim šfl se kasneje širila, mesto z 100 000 prebivalci pa je doseg'0 f razcvet, v 8. stoletju n, št., nato so ga Maji iz skrivnosti razloga zapustili in prerasla ga je džungla. Piramide in■ štrlijo nad visokimi drevesi kot osamet pomniki zgodo^e,' molčeči stražarji, ki varujejo zapuščino Majev. Prepolj čisto brez sape smo prilezli na vrh piramide Dvoglave ko smo se razgledali po okolici 70 metrov pod sabo, se j®f pokazalo, kako veliko zgradb m še neočiščenih objektov pragozd v svojem razkošnem zelenju. Od vseh strani paf^ petje, vreščanje opic in rezko oglašanje tukanov. In son^ žge kot za stavo. Največ turistov smo srečali na glavnem trgu, kjer K* buiiouv«* umu oi uta giavjiciAi li ’ ‘J tempelj Velikega jaguarja, trg pa obkrožajo stanova« objekti, začasna bivališča plemstva, duhovščine, in pokopa Livingston - živopisno mestece sredi pragozda, de* le po vodni poti, velja za pravo pustolovščino, k«te £ zanese vanj. Po enourni vožnji po reki Rio Dulce zdJTTj sredi razkošnega zelenja pisan grozd lesenih hiš'4 * oblikovanimi pročelji. Povsod odmeva glasbd' prodajalci pa ponujajo vse, kar prebivalci kraje za hrbtom pridelajo oziroma izdelajo v do>” delavnicah. »37 p^n februar 2005 zad, vulkani in ... zgodovina ®mpelj mask in zadaj še igrišče za pok-a-tok (peloto), igro z fflijasto žogo, ki je bila priljubljena ne le pri Majih, ampak igrali tudi Azteki. Človek bi se najraje povzpel b $ ern° °d piramid, a v vročim in sopari se utrudiš, da si a) urah ob vse moči. Doživetje je pa vsekakor nepozabno! Nenavadno mesto ^pragozdu _______________________________ ot nas je vodila do največjega gvatemalskega pristanišča o Barria ob reki Rio Dulce. Od tod potujejo v širni svet ceni tovori banan in kave. Plantaže banan zaposlujejo ti ne^al največ domačinov, po proizvodnji kave pa je mala peta na svetu. Sadja je nasploh ogromno in še 1 ga dobiš. Vsekakor je skodelica sadne solate ali krožnik sadja ob ve zna sestavina vsakega ob rok a Spotoma izv>X' ’ Plantažo banan in na haciendi z nasadom kave Zr. v Marsikaj o proizvodnem postopku, si nabrali zrela ■^dljnn "' Pa gvatemalsko kavo tudi poskusili. Bila je _q in kar gosta, pa celo pepelnike so nam ponudili Po narnreč ne kadijo. Pra LU smo s a z motornimi čolni odpeljali globlje v t| 1 do nenavadnega mesta Livingston. Ustanovili so ga p ’' SUzn^' k* so se v 18. stoletju tja zatekli pred britanskimi npr . Večina prebivalcev je temnopoltih, mestece pa Olin p^110 živoPisno in zelo živahno prava paša za uho in ujj. ' Prepleskana lesena poslopja, številne stojnice na dornjJ karibska glasba vsenaokrog, prodajalci izdelkov Prji ' °brti, veliko dišeče hrane in nenavadno sproščenih, 1J ^d ■ Govorijo melodičen jezik garifuna, mešanico jezikov. Nenavaden kraj, povsem drugačen od „e rta i ' sm° J ib imeli priložnost obiskati. Med večerjo Predstavila skupina domačih plesalcev in gias-kar.. " spremljanju njihovega živahnega nastopa so nas k; " ' ■ podplati. Vroči tropski ritmi in vroča- tropska noč, । le sklenilo silno neurje z grmenjem m bliskanjem1 ''^Lsrednje Amerike______________________________________ Ni h ■■.. 1 proti Antigui, ki slovi kot eno najlepših mest v ■ nt,r HI,1D ustavili v Quirigui, starem majevskem središču, jtjjj^l ■ čudovitih stelah s podobami in hieroglifi. Le-ti 11 bila Quirigua trgovsko središče, obenem pa tudi ^4aj „ Postoianka. Prebivalci so imeli dobre stike tako s s Kopanom v Hondurasu. Videli smo eno redkih ‘ b zgradb, ki jo zaljšajo okna Maji namreč niso dolbli kamnita svetišča. 0^ 'L'' 0113 je prevzela s svojo urejeno kolonialno podobo. i;. . ” ulice z zanimivimi, visoko ograjenimi stavbami v Obv-j.ta| sl°gu iz 16. stoletja. Mesto španskih osvajalcev leži 'rulkarm Aqua. Leta 1773 je Antiguo prizadel močan -a U| ' ’J danes si jo turist lahko ogleda v vsem njenem sijaju. SOS? na stotine prodajalcev izdelkov domače ■' riE| ’ ulične glumače, glasbenike, ljudje so prijazni in j, da Z1V* Prebivalstvo precej bolje kot ljudje na podeželju. M v zelo popularna med tujci, predvsem Američani, ki Zan kupUjej0 hiše oziroma stanovanja. 12žad|, 'j '' spoznati, kako nastajajo izdelki in okrasje 1e bil Ma j e m s vet a kamn i na, v grobo vih ma j e vs kih laižn V arheologi našli prekrasne predmete iz žada. R je Pakalova posmrtna maska iz zelenega ' iiT||.. ' ' templju v Palenqueju. Zaman je iskal osvajalec lrneij ? Cortez pri Majih tako zelo želeno zlato, ker ga niso stebr0 30 se in v religiozne namene uporabljali žad in ^rn' Or°bje pa izdelovali iz obsidiana, črne vulkanske ’:Hrn r" 'j'danes kopljejo tako v Gvatemali kot Mehiki, k* Vaj-,, videti veliko težko oboroženih varnostnikov, 'Sovine v Antigui pomembnejša poslopja in lepo urejene Iz A-,. / turiste. Prav radi so se dali fotografirati. ^turg , " 5tna se odpeljali v gorati del Gvatemale. Tempe-^^la j ll' znosnejše, pragozd je ostal globoko pod nami ' " ebinja\ ? : ll' da hi dihala večno pomlad Majhne vasice ^hisk & l|ran' cestb ki pelje od Puerta Barria do La Mesille 1 hieji, pa so prava podoba revščine Hiše, bolje rečeno kolibe so pretežno lesene, pred njimi smo videli družinsko življenje ženske kuhajo zunaj na odprtih ognjiščih, perejo perilo v koritih na prostem ali v poto- Nasad banan Na gvatemalskoj meji kih, veliko je otrok in psov vseh vrst. Na dvoriščih je tudi živina, kjer jo pač imajo. Povsem drugačna podoba kot v Floresu, Antigui, okolici Tikala Zanimivo je tudi, da imajo v bližini naselij in v vaseh veliko »ležečih policajev«, tako da je vožnja z avtobusom prav polževa Sutuhili - potomci Majev__________________________ Kmalu se je pod namf zableščalo čudovito jezero Atitlan, obdano z vulkani Atitlan, Toliman in San Pedro. Hladno visokogorsko jezero (2200 m) je eno najlepših v tem delu sveta. Ob njem so se naselila številna plemena Indijancev, potomcev Majev. Naš cilj je bil, da obiščemo vasico Santiago, v kateri živi 30 000 Sutuhilov. Z ladjo smo prečkali jezero, modro kot akvamarin. Kot večina Indijancev v Ameriki so tudi potomci Majev potisnjeni na rob družbe. Večinoma nepismeni so obsojeni na revščino, ki jo začutiš, še preden stopiš mednje Tudi v Santiago je bilo tako Sutuhili se preživljajo z ribolovom, nekaj s kmetijstvom, izdelujejo predmete ljudske obrti, v novejšem času pa je postal tudi turizem priložnost za zaslužek Kraj, naslonjen na breg, je velikanska gomila lesenih koč, okrog katerih kraljujejo kupi smeti In vonj po bedi. Vabili so nas, da si ogledamo notranjost njihovih domov, seveda vse za plačilo.Veliko otrok na ulicah nam je ponujalo spominke, kemične svinčnike z našimi imeni, tudi lepe tapiserije in okrasje iz nanizanih steklenih kroglic to je v Gvatemali zelo priljubljeno. Izpraznili smo žepe in razdelili mednje sladkarije, ki smo jih še imeli. Otroci pač! Namesto v šoli preživljajo dneve na ulicah, da prispevajo čim več kecalov v družinski proračun. Tudi v Santiagu, tako kot v večini gvatemalskih mest, poteka življenje na ulicah, predvsem pa na tržnici, ki je resnično paša za oči. Indijanci se oblačijo v svoje noše, ki so zelo pisane, za vsako vas je značilna nekoliko drugačna oprema. O tem smo se lahko prepričali na tedenskem krajevnem sejmu v Sololi na drugem bregu jezera, kjer so se zbrale branjevke in prodajalci iz številnih okoliških vasi. Za turista so zelo zanimivi izdelki iz usnja, tapiserije, oblačila, krojena po evropski modi, a okrašena z narodnimi motivi, izdelki iz žada. A za vsak nakup se moraš pogajati ■ to pač pričakujejo, je neke vrste šport m zabava obenem Čeprav se ti zdi že »izklicna« cena smešno nizka, je ne smeš kar sprejeti, kajti prodajalec bi zameril. Le hrane na takšnih krajih ni priporočljivo uživati, kajti za higieno jim ni kaj dosti mar. Dežela kecala____________________________________________ Iz goratega dela dežele smo se spustili v nižavje in se ustavili v drugem največjem kraju Gvatemale, Quetzaltenanga. V Gvatemali je marsikaj povezano s quetzalom (kecalom), čudovitim ptičem, katerega razkošno perje je v davnini krasilo glave majevskih kraljev. Danes je ptič zaščiten, težko naletiš nanj Kecal je simbol države, naziv denarne enote (1 US dolar = 7 kecalov), Quetzal se imenuje veriga gvatemalskih bencinskih črpalk itd. Spet vročina in neznosna sopara. Mesto je pomembno upravno in kulturno središče, posebej lepo je urejeno središče z velikim trgom, parkom in lepo ohranjenimi starimi stavbami. Presenetilo me je, ko smo izvedeli, da je obisk vseh kulturnih ustanov v mestu brezplačen Narodni zakladi so dostopni vsem! Na poti proti mehiški meji je bilo vedno več vojaških patrulj, preverjali so, ali nosimo s seboj sadje, kajti določenih vrst sadja ne dovolijo prenesti cez mejo. Predvsem pa iščejo begunce - iz Gvatemale jih namreč veliko hiti v Mehiko in nato tudi dalje v ZDA, da bi si ustvarili boljše življenje. V La Mesilli, na mejnem prehodu, smo presenečeni srečali mlada Slo-■ venca z nahrbtnikoma na plečih Fant in dekle sta vstopala v Gvatemalo in pri carinskih formalnostih nista imela nobenih težav! Torej je gnjavljenje, ki sva ga bila deležna midva z možem pred tednom dni, le za nekaj koristno. Gvatemala je odprta tudi Slovencem! Perice iz Quetzaltenanga Atitlan - najvišje ležeče jezero Gvatemale, površina jezera 128 kvadratnih kilometrov, globina 320 metrov. Za Gvatemalce pomembno turistično središče, zanimivo tudi zaradi številnih vasic, v katerih živijo potomci Majev. Modrino jezera prelepo dopolnjuje pogled na mogočne vulkane Atitlan, Toliman in San Pedro. Ribolov je pomemben vir preživetja za sicer revne Indijance Gvatemale. Na obalah velikega jezera se polagoma razvijajo turistični kraji, kot so Solola, Panajachel, Santa Katarina in drugi. Prava paša za oči so razkošne tržnice, kjer je mogoče poceni kupiti prekrasne tekstilne in usnjene izdelke ter predmete iz žada. 3GB*® -------------Pe" — Pred dobrimi 70. leti je bil rojen Niko Toš, 38 doktor socioloških znanosti. Je redni profesor za sociologijo na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani in predstojnik Centra za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij. Kmalu bo 40-letnica ustanovitve. Očetov rod izvira iz Slovenskih goric. Tam še vedno stoji rodbinski dom. Gre za rod izobražencev In priimek Toš naj bi bil škotskega porekla Oče, in pozneje sin Niko, sta poročila Ljubljančanki. Danes živijo trije rodovi Tošev^ v vzorno obnovljeni vili na Perovem pod kamniškim starim gradom. Večna razpotja Ko smo se rešili stare Juge, smo mislili, e, zdaj smo pa na konju. Prihajamo v civilizirani svet, svet kulture in prijaznosti Zdaj, po tolikem času pa ugotavljamo, da se Slovenija, razen z Madžarsko, kjer so stvari kolikor toliko urejene (kako je že s trianonsko pogodbo?), s svojimi sosedi ne more ravn o pohvaliti Kaj lahko torej pričakujemo v prihodnje? Da nam bo stvar nekoliko jasnejša, se moramo nekoliko povrniti v zgodovino, recimo v zgodnji srednji vek. Takrat so naši predniki dobro začeli. Iz daljnih pustih step so si izbrali prijazen košček Evrope. Vendar ga sami niso bili sposobni ubraniti, zato se je prostor ves čas manjšal in se še manjša (včeraj pri Hotizi, jutri Piranski zaliv). Poganstvo so opuščali s takim srcem, zato so nam s palico vcepljali krščanstvo drugi. Svojega plemstva (naš knez je le prvi med enakimi in v kmečki opravi mora biti') nismo razvijali in tako smo ostali tudi brez svojega meščanstva, s tem pa tudi brez inteligence. Trubarje bil slučaj, božji dar. Ravno tako general Maister. Malce za ilustracijo: proti koncu 19. stoletja je neki krojaški pomočnik madžarskega rodu, a to ni važno, poskušal narediti na cesarja atentat. Zabodel ga je z nožem, vendar je le-ta preživel Številne delegacije so takrat hitele na Dunaj, da cesarju izrečejo zelje po čim hitrejšem okrevanju. Tudi iz Ljubljane je krenila delegacija, vendar presvetli ni imel časa, da bi sprejel Slovence. Svoje želje so lahko povedali le državnemu tajniku. Tako! Slovenci smo razpad Avstro-Ogrske pričakali nepripravljeni, izgubljeni, nismo se še zavedali ali pp premalo, da smo, da imamo priložnost. Kdo lahko pove, da Cankar s tistim o narodu hlapcev ni imel prav? Dobro, ostali smo. ohranili smo se. Langobardi na primer, ki so živeli tukaj pred nami, so bili pametnejši in razvitejši, pa so se nekje v Italiji Ne sosed, vrag nam je mejak! stopili z drugimi in jih danes ni nikjer. Mi pa smo kljub vsemu, stisnjeni med Romane in Germane, še vedno tukaj. Torej smo sposobni za ta svet. Toda, ne bodimo naivni, da nas bodo stari evropski narodi kar tako vzeli za enakopravne. Vzeli nas bodo, samo prej jim moramo dati kakšnega Shakespeara, Leonarda da Vincija ali pa vsaj novega Jurija Vego, ki bo Slovenec kremeniti in bo ves čas govoril v materinem jeziku, da nam bo vlil samozavest, da se ne bomo v Radkersburgu pri Hoferju (kot še ne dolgo od tega) ponižno plazili, naj nam dajo voziček. Torej kaj storiti, da nas bodo sosedje jemali resno in da se bodo s/joštljlvo vedli do nas in - da se bomo tudi sami do sebe vedli spoštljivo? V spomin se ml je prikradla knjiga Vzhodni izziv (tako nekako), ki se je brala konec sedemdesetih let in je opisovala gospodarski vzpon Japonske, ki je bila leta 1952 manj razvita kot Jugoslavija (na gospodarskem zemljevidu takrat še ni bilo Kitajske in drugih vzhodnoazijskih držav). Tako nekako, enostavno povzeto, so govorili učitelji učencem: Nič nimamo!Nimamo rudnin, nimamo vodnih potencialov za elektrarne, nimamo rodovitne zemlje, nimamo proizvoda, ki bi ga svet spoštoval. Nič, nič nimamo. Edino naše bogastvo in edino naše orožje je pamet. Če je ne bomo razvijali, bomo propadli. Tudi nam ne preostane drugega. Nimamo kaj pričakovati od drugih Nobene sentimentalnosti, spoštljivosti in poštene igre. Le špekulacijo, preračunljivost, škodoželjnost, aroganco pa tudi sovraštvo lahko pričakujemo v prihodnosti. Zato bo država morala spodbujati učenje in ga s sodobno opremo, pripomočki in razgledanimi učitelji omogočati., če hoče, da preživimo v tej džungli. In česa se moramo še zavedati: nič se ne bo zgodilo čez noč. To je dolgoročen proces. Do takrat pa bomo morali še marsikaj potrpeti in požreti in, bognedaj, tudi srčno braniti. med mnenjem množic in željami oblastnikov Življenje rodovine prof. Nika Toša je prepleteno z družbenimi tokovi minulih stoletij in s sedanjikom Ded je bil rojen v Vitomarcih v Slovenskih goricah Babica je bila Toplakovega rodu od Sv. Martina na Ptujskem polju. V Brengovi v sedanji občini Cerkvenjak sta zgledno kmetovala. Hišno ime je bilo Blažinovi. Dedek je rad rural s konjsko vprego. Kot mladenič je bil avstrijski vojak v Bosni. Pozneje se je razdajal pri Sv. Antonu v Slovenskih goricah kot požrtvovalen gasilec Zakonca sta povila več otrok Nikovega očeta, rojenega leta 1900, sta poslala študirat. V Mariboru je obiskoval klasično gimnazijo. Leta 1917 ga je prestregel vpoklic v prvo svetovno vojno. Na soški fronti je bil zajet in je zbolel za tifusom. Dnem so mu bili šteti, a ga je rešila mednarodna skupina Rdečega križa. Po vojni konča trgovsko akademijo Ne dobi službe in se zaposli v vojski Z delom ni bil zadovoljen Na srečo kmalu spozna brhko, lepo in bistro Ljubljančanko. Bila je hči premožnega gostilničarja m trgovca z vinom Še danes deluje v Ljubljani na Rimski cesti gostilna Pri Mrak. V eni od gostinskih sob visi stara fotografija babice in dedka Nika Toša. Zakonca se zaradi vojaške službe selita v Črno goro in se ustalita v Celju Očetu je bilo 34 let, ko se loti študija prava. Diplomira leta 1939. Leto pozneje sleče uniformo in se zaposli kot pravnik. A je bil njegov srčni poklic delo v prosveti. Po drugi svetovni vojni se znajde v Mariboru kot ravnatelj ekonomske srednje šole in zatem je ravnatelj enake šole v Ljubljani. In rojevali so se otroci. Starejši Nikov brat je dr. Ljubo Toš. Do upokojitve je bil kirurg v ptujski bolnišnici Bil je primarij in tudi direktor bolnišnice. Sestra Teja Toš je bila uveljavljena st eno grafi st k a. Službovala je v Beogradu v poglavitnih organih vlade SFRJ Beležila je pomembne mednarodne pogovore. S Titom je prepotovala pol sveta Nadaljevala je z nasledniki do leta 1986, ko se je kot upokojenka vrnila v Ljubljano. Ni se poročila. A ima sina, ki ima na Ptuju zasebno kirurško ordinacijo Nadaljuje s stričevim poklicem. Mlajši Nikov brat Peter je pravnik. Bil je veleposlanik Jugoslavije v Tanzaniji, Slovenije v Egiptu in ambasador Slovenije v Izraelu Prof. Niko Toš je bil rojen v Zagrebu leta 1934 Družina je sicer takrat živela v Celju, a je v tamkajšnji bolnišnici razsajala okužba. Zato rojstvo v Zagrebu Širši slovenski javnosti je danes Niko Toš poznan v glavnem s televizije. Občasno pojasnjuje izsledke raziskav javnega mnenja. Nas tokratni gost je po študiju pravnik Poučeval je tudi pravne predmete in je čutil močno pripadnost poklicu Še med študijem se je poročil z Ljubljančanko Tatjano. Pisala se je Klopčič. Študiral je ob družini Diplomiral je leta 1958, a je pravniški poklic zapustil. Odločil se je za sociologijo in ji ostal zvest do danes Leta 1986 je doktoriral na FSPN v Ljubljani. Od leta 1962 je zaposlen na Fakulteti za družbene vede, od leta 1993 je redni profesor za sociologijo Predava metodologijo družboslovnega raziskovanja Predmet je sam zasnoval Leta 1966 je ustanovil in od takrat vodi Center za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij. Od leta 1968 vodi projekt Slovensko javno mnenje Tovrstno raziskovanje je pomemben prispevek k demokratizaciji slovenske družbe. Raziskovanje je povezal z najpomembnejšimi mednarodnimi projekti. Raziskoval je vprašanja neenakosti, mednarodne migracije, politično javno mnenje, procese demokratizacije, volitve, v mednarodnih politične stranke Sodeluje Dr. Niko Toš nam je širše poznan s televizijskih ekranov. Pojasnjuje izsledke javnomnenjskih raziskav. Domovanje Toševe rodovine na Perovem. Vzorno obnovljeno spomeniško zaščiteno vilo obdaja stoletni park. projektih o volilnih procesih, vrednotah, religiji V letih 1969 do 1975 je bil predsednik Slovenskega sociološkega društva. Zadnjih deset let je častni član. Bil je predsednik Jugoslovanskega združenja za sociologijo in član sveta Mednarodnega sociološkega združenja. S tem je prispeval k uveljavitvi znanstvene avtonomnosti sociologije m k njeni družbenokritični ustvarjalnosti Bil je član uredništev, urednik in soavtor mnogih publikacij. Pri svojem delu naleti na večna razpotja med mnenjem množic in željami oblastnikov. Sociološke raziskave so po svoji naravi kritične. In taka so bila tudi odkrit ja kritične razpoznave stanj. Spoznaval je, da teoretično zamišljene predstave o odnosih v družbi pogosto niso živele Da življenje pogosto teče bistveno drugače. Bile so nazorske, ideološke zapore Ni bilo omogočeno normalno družbeno dogajanje, v katerem se izmenjujejo človekovo delo, uspehi, kakovost življenja, pogoji družine. Marsikaj, kar se je nekoč v ravni si- matematik ... stema pri nas bleščalo, v stvarnosti ni obstajalo, meni prof. Toš. Na leta ne misli In ker mu je dano, še vedno dela kot nekoč Nikova žena Tatjana je upokojena nješolska profesorica. »In mene je prenaša1 pripomni sogovornik. Letos bosta prazni 50-letnico poroke. Njuna hčerka je pra^^ predsednica delovnega in socialnega so^ Izjemno je predana, delu. Sin Peter je čil ■ kabineta prejšnjega predsednika repo^j Milana Kučana, Zdaj je odvetnik Hčerka in sin imata po dva otroka- j I vnuki so v veliko veselje dedku in babici- f ' 1977 si je kupila rodovina Toš stoletno ' Perovem pri Kamniku. Uresničila se I želja in sredi starih dr®' in okrasnega grmič®’ stoji vzorno obnovljen “j Je izjemen kraj za p0®1 in ustvarjalno delo. ' novo spomeniško za* nega poslopja so vk nešteto ur lastnega del* Zdaj živijo pod eno si^ trije rodovi. Vsaka df'č ima lasten del posl0^ Skupaj so, a vendar W|j zagotovljena posan11^ družinska intimnost 4 gosto pa se jih zbere f deset za veliko miz° v dilnici dedka in babic®' Nikovo otroštvo Je nepretrgoma vezan0 Slovenske gorice ozir° domačijo dedka in bab* Brengovi od pomlad*. 1944 do jeseni 1945-vojna in štirim otrok01 bilo treba zagotovit1 nost, zato se je dr^1 umaknila iz Celja. In potem so se i±jl puuciu □u o" v a, ; Ljubljano. V Breng0^0^ prihajali poleti vse 11 £1 lIlcLfCUl pUlCbl M||| davna Čez njihovo sko posest bo speljana trasa nove v ki bo vodila proti Prekmurju. Domači]0 podrli in spomin nanjo bo le še oljna P°'J^ ki visi v domu na Perovem. In tam ie J1 ’ d#* glinena čutara, v katero je nekoč « j. natakal žganje in ga ponujal prihajai°c Brengovo. ^rr Niko Toš je klen, visok skoraj 19° ti met rov Njegov glas je svojstven 1 ■ ... krepil z vožnjo samokolnic med ■' y gradnjo proge Šamac-Sarajevo, ।1 skega strelišča in drugod. Danes se. 2 in vnuki, skoraj vsakodnevno odptaV JO sprehod po arboretumu v Volčjem Ppt je v bližini. In kako se je Niko Toš znašel 01 Ijančankami in Ljubljančani? Ni bil ° . Vzeli so ga za svojega Že v Valvas01 časih je namreč tam živel lekarnar 1 ' . . angleški potopisec je pred kakim1 ' pisal, da je v Ljubljani srečal lekarna’ Is ki je škotskega porekla. In tam Je ^^1’ časih žive! še soimenjak, ki je bil Franček i n$miK39 YU-arhivi še nedostopni en jih je odprl! Na stopnicah Zate ku-če nas je tik pred snemanjem prve oddaje v novem studiu takrat še na film (Še ni bilo digitalnih fotoaparatov) ujel Jure Zau-neker. V spodnji vrsti teta Berta (Berta Kološa) gleda Edeka (Ljuba Kralja). V drugi vrsti strijc Džouži (Jože Brunec) žuga ma- r*i n i pa tudi v kleti soboškega gradu je v času SFRJ deloval t^Pešnc) KUD Štefana Kovača. Kot predstavniki Slovenije smo W amaterskih gledališč v Trebinju sodelovali kar trikrat. ?redstavo Draga Jančarja (Zalezujoč Godoja) v režiji Duše f°tovek m.*-* ““ 11 prejšnjega stoletja smo živeli v siromaštvu. Na mizi je bila le tista hrana, ki smo jo sami pridelali, nabrali ali ulovili v gozdu in vodi. Najbolj smo bili željni mesa, saj uboga svinja, ki smo jo zaklali, če bi imela tudi dvajset šunk in reber, ne bi mogla nasititi večno lačnih ust Človek se je pač znašel in mrtvi rokavi Mure so nam ponudili marsikatero dobroto,« pravi, kot da bi hotel opravičiti nekdanje raubšice, krivo lovce, ki so ribili tako, kot je to počel xraKrat še * »ujno pričesko) drži ne* prednika človeštva. Pred-sed; na Van ek o vi tam*. O teorgi evo-»to razmišljalo v hotelu v Carigradu (sin* ^’Mniixlet). pračlovek Njegova pripoved o zimskem ribolovu je tudi pričevanje o odnosu prek murskega človeka do narave »Vedno smo nalovili le toliko rib, koliko smo jih lahko pojedli ali prodali ob postu m drugih prigodah V katoliških vaseh so se močno držali posta, od pepelnice do velike noči se niso dotaknili mesa m zabele. Riba je mrzlokrvna žival, ki jo Lahko uživaš v tem času, a kaj, ko je post sredi najhujše zime. Vode so zamrznile, in ko je led bil debelejši od 15 cen timetrov, smo v bližini brega naredili večje ali manjše luknje. Tisti brez mreže je proti večeru izrezal manjše 50 x 50 centimetrov velike luknje. Ribe so priplavale izpod ledu na zrak in v strupenem mrazu so se ujele v nov tanki led. Naslednje jutro jih je pobral. Drugi so naredili take, da so vanje namakali manjše mreže. Ribe so v jatah priplavale proti odprtini in se ujele na mrežo. Tisti, ki so vsak dan prihajali na led, so s sekiro izrezali manjše luknje m sproti lovili, nato so jih na debelo pokrili s trstjem ali suho travo in tako so jih celo zimo uporabljali za lov, obenem pa ribam omogočili dihanje.« O načinu lova na zamrznjeni vodi je pripovedoval na mrtvem rokavu, kjer je prikazal, kako so pred šest in več desetletji poskrbeli zase in za ribe Ljudje ob Muri kot tudi povsod ob panonskih vodah so poznali mnoge načine zimskega ribolova, od nastavljanja vrš do lova z mrežo velikanko V stari Jugoslaviji in še prej je ribiška družina iz Kota najela pri čakovskem srezu Muro od Svetega Martina, do mosta ob Murskem Središču Vsako zimo so vsaj enkrat priredili veliko vleko, ko so po zamrznjeni vodni površini od enega brega do drugega v led izkopali nekaj metrov širok jarek in spustih v vodo deset, in več metrov dolgo mrežo ter nalovili po več sto kilogramov rib.« Luknja v ledu je bila za zračenje in ribolov. »To je bilo v času, ko je v Muri in po rokavih mrgolelo rib in drugih živali. Če bi celotno prebivalstvo ob vodi noč in dan ribilo vse dni v letu, se ribji zarod ne bi zmanjšal, kot se dogaja zdaj. Povem vam, niso krivi ribiči, da ni več rib m da nekatere vrste izginjajo, ampak pohlep, strupi, brezbrižnost do okolja uničujejo vse živo. Poglejte, vse je zamrznjeno, led je debel vsaj 20 centimetrov, a nikjer nobene 1 iknje za zračenje, prej je bilo tod polno takih kupov, kot sem ga zdaj naredil Nekaj rib smo res ujeli, a večini smo dali možnost za preživetje,« razmišlja Janez Zadravec, ki pozna marsikatero ribiško izročilo o Muri Ella Pivar februar 2005 Irena Savel, arheologinja p e n------------“o vb» To sem jaz Rojena v Murski Soboti, v mestu in pokrajini, ki sta moji stalnici skozi življenje. O mestu - najraje ga imam tistega iz otroških let s širokimi ulicami, tlakovanimi cestami, s parkom, kjer so bila drevesa gosta in mogočna. Velika hiša, kjer smo stanovali (danes policija), je imela široko kamnito stopnišče z umetelno izdelano kovinsko ograjo, ogromne sobe in balkon, od koder sva z bratom Andrejem opazovala dogajanja v mestu. Za hišo je bil velik vrt. Najraje sem se igrala s sosedovo Šerbecovo Ljubico. Bila sem neizmerno žalostna, ko sem nekega dne izvedela, da so pobegnili v Ameriko. Pojem pobegniti in Amerika sta mi bila v tistih časih skrivnostna in neznana. O šolanju - srčno sem si želela postati modna oblikovalka. Da bi sla po osemletki v Ljubljano, je bilo za starše nepojmljivo, zato sem obiskovala soboško gimnazijo in se odločila za arheologijo. Pravzaprav sem imela srečo, da sem po končanem študiju dobila delo v soboškem muzeju. O starših - ob njiju in bratu sem preživela srečna mladostniška leta. V poznih petdesetih letih smo se preselili v ulico Štefana Kuzmiča in kupili fička, s katerim smo prevozili Slovenijo in vsako leto pot na morje. Crikvenica je bila naša najljubša desttnacija. Večkrat smo se peljali na ogled operet v Zagreb, kjer je moja teta Lili Legenstein - Čaki igrala, prepevala in plesala. Čaroben svet so mi zapolnjevale mam ine pripovedi o njenem zgodnjem otroštvu in vzbujale hrepenenja po tistih časih, pripovedi o Auschwitzu, kjer je izgubila mamo, očeta in brata, pa strah, grozo in zavedanje krutosti življenja. O muzeju - ki je v soboškem gradu in me z značilnim vonjem vedno znova in znova prevzema. Pravzaprav sem. srečna, da delam prav v tem muzeju, kjer smo si z dolgoletnim trudom postavili vsi, ki delamo v njem., temelje in na njih zidali več ali manj uspešno zgodbo. Kot arheologinja in tudi pozneje kot direktorica sem bila v različnih odborih, komisijah itd. in lahko rečem, da sem po več mesecev na leto preživela na vlakih ali avtu na relaciji Sobota-Ljubljana-Sobota in vedno znova sem Zgodba z naslov^ si rekla, kakšna sreča, da sem dvesto kilometrov severi O arheologiji - ta veda mi je odkrivala, ob raziskoval naše pokrajine, čaroben svet preteklosti. Moj najljubši P je bakrena in bronasta doba, zato sem se posvetila, M® drugim, raziskovanju tega časa. Za mano so večja tereni dela v Bukovnici, Šafarskem, Dolnjem Lakošu in * Vuč/a vas-Beltinci. Še letos me čaka delo na trasi #47 Lendava, kjer je s terenskimi pregledi odkritih deset nov? najdišč. Za mano so razstave, strokovni članki monografije, na objavo pa čaka publikacija o Gor^ njivah pri Dolgi vasi. Depoji in kleti soboškega gradu® prepolni arheološkega gradiva. Želim si, da bise uresni^ gradnja arheološkega muzeja (oz. centra za varavi arheološke dediščine Pomurja) ob Soboškem jezeru. O prijateljih - nedvomno je res, da težko vzpost^ nova prijateljstva, zato so mi ti, ki jih imam, dragocenejši. Vedno znova se veselim brezskrbnega in druženja z njimi. Poseben čar je poletno druženj Suhem Vrhu na pokriti verandi za hišo ob dobri jedači1 pijači, za katero velikodušno in od srca poskrbi moj O družini - mi nedvomno pomeni največjo dragoceni Ježe kot moj antipod je komunikativen, ima veliko prijati se znajde v vsakem položaju in je vedno znova poln d® kako iz boljšega narediti še boljše. Saša -delovno1,1 razmišljajoča, polna intelektualnega naboja, bojevito hkrati zelo občutljiva, Iztok - samosvoj. nekakšna med Jožetom in menoj, strasten ribič in ljubitelj narave pa tretja generacija tiskarjev v naši družini. Tren utki, k" ** vsi skupaj, so čedalje redkejši, ko pa smo, je to zame čar. Domoljubova pot ir V mesecu februarju mineva 60 let od smrti Sobočana Slavka Nišelvicerja. Po izjavah preživelih umrl 20. februarja 1945 v nemškem koncentracijskem taborišču Flossenburg star 48 let. Njegov siF Slavko je bil po rodu koroški Slovenec. Rodil se je leta 1897 v Celovcu. Po neuspelem plebiscitu, ko je bila Koroška priključena Avstriji, se je kot prebežnik zaposlil v Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. Po odredbi takratnih oblasti je bil 1 novembra 1920 dodeljen v Prekmurje, v Dobrovnik, kjer je delal kot poštni uslužbenec, nato je bil tajnik v Markovcih na Goričkem, okupacijo 6. aprila 1941 pa je dočakal kot poslovodja Električnega podjetja v Murski Soboti Čas, ki ga je Slavko preživel v Murski Soboti je v glavnem izkoriščal za aktivnosti na kulturnem in športnem področju Od vsega začetka je sodeloval v društvu Sokol ■ in bil tudi eden od ustanoviteljev tega društva v Soboti, zato je normalno, da ima pomembne zasluge tudi pri gradnji Sokolskega doma [danes TVD Partizan). Nova dvorana z odrom mu je dala nov zalet. Pri številnih gledaliških predstavah je sodeloval kot igralec ali režiser. Igralstvo je spodbujal tudi na podeželju. S kolesom je prevozil Prekmurje po dolgem in počez in sodeloval pri ustanavljanju vaških gledaliških skupin. Z okupacijo so se njegove aktivnosti končale. Ostal je brez službe in brez vsakršnih pravic. Kot zavednega Slovenca ga je že drugi dan okupacije obiskala nemška vojska m naredila hišno preiskavo. Po prihodu Madžarov pa je prišel pod stalno policijsko nadzorstvo in se je moral vsak dan ob 9 uri dopoldne javljati poveljstvu žandar-merije. Prepovedano mu je bilo obiskovanje gostiln, kina in' drugih javnih lokalov in občevanje z drugimi osebami, kar je razvidno iz dokumenta Postavitev inozemca Nišelvicer Alojzija pod policijsko nadzorstvo. Nevzdržno stanje in izobčenje se je končalo 17 oktobra 1944 z aretacijo. Prišli so zjutraj ob dveh m dah družini dve uri časa, da se pripravi na odhod. Najprej so jih (razen hčerke Dragice) zaprli v sinagogo, nato pa skupaj z drugimi rodoljubi depor-tirali v koncentracijsko taborišče. Šele leta 1953 so ga na Matičnem uradu v Murski Dušan, študent matematike in fizike, je umrl kakšen mesec prej v sosednjem taborišču Merzbruck star komaj 20 let. Žena oziroma mama Gizela je strahote taborišča Bergen Belsen preživela in sef6 zdravljenju v zavezniški bolnišnici oktobra1945 vrnila na dom, ki pa je bil opustošen. Slavko Nišelvicer, kot ga je ovekovečil fotograf Jerolim Purač okrog leta 1939. Hrbtna stran fotografije je še posebej i01*' f Zabeležene so posamezne postaje družine Nišelvicer, od aretacije doma do taborišča smrti Bergen Belsen, ki jih je i svinčnikom zapisovala soproga Gizela: 17. X, 1944 od doma (v židovsko sinagogo, op. avtorja.), 20. X. iz M. Sobote/ v vojašnica v Szombathelyju, 22. X. iz vojašnice v ječo, 7. XI. zvečer na pot, 9. XI. zjutraj v Komorno, 11. XI. iz Komorna, Dachau (tu so družino ločili, op. avtorja), 21. XI. iz Dachaua, 25. XI. prispeli v Bergen. Soboti vpisali v mrliško knjigo. Podatke Slavku N. nam je posredovala hčerka Dragica Juteršnik. ki se je usodnega 17. oktobra uspela z mamino pomočjo skriti v kleti in tako izogniti zanesljivi smrti v taborišču, Po številnih pripetljajih se je iz Sobote prebila v Slovenske gorice in nato naprej v Lackov odred na Kozjaku. Ob koncu z roko napi- sanih zapiskov je Dragica p* puščam vsem, ki so storili zlo, po^1 tega ne morem Pc” februar 2005 čilnice so bile ob Titovi cesti, zdajšnji Slovenski ulici, Pr°storih nad knjigarno. Večina dijakov je bila vozačev 'istem obdobju so bile še slabe prometne povezave z Vzpf/ v roke porumenelo fotografijo in z njo poseči v preteklost - na njej opaziš sebe, zato se ustaviš ob dogodkih, ki so te zaznamovali - zna biti nadvse zanimivo. fotografiji, ki je nastala 12. decembra daljnega leta 1970, so dijaki vajenske gradbene šole, ki je trajala tri leta. V ta triletni izobraževalni proces je bila poleg Pouka v šolskih klopeh všteta tudi ^ff^napraksa. M>rn ' S°bo,:o’ predvsem iz odmaknjenih predelov , Ur'a' Pri tem se mso pritoževali tisti, ki so na avtobus °Pali na relaciji Murska. Sobota Lendava, kjer je s vedno poln ljudi peljal vsako uro, včasih še celo tni, saj se je hitro napolnil. na' ’ dijakov med odmori je bilo podobno kot danes da h ' ' ' š°^ah- Mogoče ima kdo od mlajših pomisleke, . Ovi starši res niso bili taki kot so oni, ki danes med okadijo cigareto Pri Fridi, v Desperadu, pri ' drugih lokalih, kamor mladi radi vstopajo, ko prosto uro ali k učni uri sploh rie gredo Tudi nekoč ,Qk° 'e 50 l°kale zamenjali drugi. V kot '" 1 50 srednješolci radi posedali prav tako soj. 1 Povedal eden od nekdanjih dijakov, nedaleč od zgradbe, v tako imenovanem ciganskem bufetu, za njen konec krajina 14. aprila 1940 katerega je bilo značilno, da je bil vedno poln. Valeto so imeli dijaki s fotografije skupaj s tekstilnim vajenskim oddelkom v Polani v gostilni Horvat Lovenjak. Tam so fantje doživljali krst, saj so morali, ko so opravili izpite in postali izučeni, popiti liter vina na dušek Simbolično so pili iz zidarske žlice, ki je bila prej dezinficirana. Dandanes po dobrih treh desetletjih kateri od dijakov pogleda na fotografijo in se spominja lepili mladostnih časov, ki so minili kot bi trenil. Tako kot ves svet so se spremenili tudi oni. Nekateri so postali že dedki, nekateri živijo zunaj dežele ob Muri, nekateri so že pokojni. Na fotografiji od leve proti desni v prvi vrsti: Franc Andrejc, Jože Vučko, tovariš profesor Anton Varga, Anton Opaka, Anton Grah, Emil Zrim; v drugi vrsti: Martin Vučko, Karel Štivan, Franc Režonja, August Zadravec, Janez Vdroš, Vinko Sabotin; v tretji vrsti: Jože Škrebenta, Vincenc Kolenko, Jože Muzinčič, Jože Kolarič, Josip Brezovičar, Janez Škafar , —— Bojan Zadravec se a-■a. 8-D tn Jubilej dela Delo se ne sme cceniti po čaiu v ^tereni je bilo opravljeno. Vrednost ^Orjencga je v uspeh h, ki so vidni. ^°velja v polni meri za g Nišel vicerja Slavka, poslovodjo luk. elektr. pod- ki praznuje te dni 10 0^e °dkar je vstopil v imenovano P . ht je v človek * epoha. Deset let mar dtl* pa ne odtehtajo ne dnev ’ . ^a' Razvoj podjetja, kateremu PqL . ’ ’ 2 vsem srcem, je zvezano z 'x časopisa Murska krajina (pred-j Takratnemu uredništvu se je zdelo , m Qb 1ogih telesnih dogajanj. Hipofeo ki jih glede na medsebojni , rednji, srednji in zadnji Ti različni 1 ez ormOnov. > Amonov. Sprednji reženj tvori sest- » hormon spodbuja rast. Pomanjkanje tega1 !z mleka po porodu, pozneje P zmanjšanjU 1 dojk in povečano mlečno zlez . ACHT । -a pride do kratkotrajnega ^korhkotropmi hormon), imenujemo ga tu “2 Atropin, spodbuja skorjo nadledvične žleze ur^rf4n’u različnih kortikosteroidnl ° ter uP°raho hranilnih snovi v org ^>tmco za m v...... ..... "SM ščitničnih hormonov, hormona hormon -m.iii reženj hipofize izloča sam 7^°^ ki uravnava potemnitev o $^er A1JR bipofizni reženj proizvaja dva m^^ vode vu, a "diiintjn hormon), ki povečuje vs m drugi hOrl'^^h in s tem zmanjšuje količino urn • dk ga imenujemo okitocm, ki V5a, ■ ■ med porodom in izločanje mleka p 'bej nppravdnost v delovanju hipotalamusa, elike ali nedl 26‘ patino pomeni, da žleza ustvai ja P _ pa l- količine enega ali več ^pOfiza privede do sprememb v telesu, e s n' pa največkrat pritiska na vi ‘^ir^ delimo na več dejavnikov, i ,e kaje i ?ene m genetske bolezni. To se najpog, zaradl Car’'u rastnega hormona, ki na pa kldi 6 Wd^hmir: odsotnosti ali nerazvi - raStnega I dl)e pri porodu. Pomanjkanje^ ’e vekkokrat povezano tudi s p imanjkuje ■ ’Po^znih hormonov, še posebej ln teh-ja, ki spodbuja ščitnico. Drugi vzrok obolenja hipofize so hipofizni tumorji, ki so po navadi benigni, niso rakavi, so nenevarni, se ne širijo naprej po telesu, lahko močno vplivajo na pretirano izločanje hipofiznih hormonov, lahko pa tudi na pomanjkanje Tretji vzrok so poškodbe hipofize, najpogostejše so pri porodih ali pri udarcih, padcih. Na poškodbe hipofize pa pogosto vplivajo sevanja (kozmična), tehnična sevanja (elektrika), vodni tokovi (podzemne vodne žile) in glivična obolenja (kandida). Poškodbe, ki vplivajo na delovanje hipofize, so lahko v kateri koli starosti. Četrti vzrok so prekrvavitvene motnje. Če je hipofiza iz različnih vzrokov slabo prekrvavljena, usahne mleko pri doječih materah in pojavi se še več drugih sekundarnih učinkov zaradi manjšega delovanja endokrilmh žlez. Povzročitelji pa so tumorji, vnetje žil, čezmerno kajenje, vaskulitis, spanje na škodljivih sevanjih. Peti vzrok so sevanje, še posebej, če je opravljena radioterapija zaradi hipofiznega tumorja, in tehnična sevanja (radio ali vtičnica pri glavi) Vsi omenjeni faktorji vplivajo na delovanje hipofize, zato prihaja do bolečin v čelnem delu glave (med očmi), na področju čelnih sinusov, pri ženskah zatekajo in bolijo dojke (posebej pri mlajših) m rodila. Zato predlagam tistim ženskam, ki ne morejo zanositi, da si dajo pregledati delovanje hipotalamusa in hipofize. Vzroki se dajo uspešno odpraviti tudi z bioenergijo. Te terapije izvajam tudi sam, vendar najprej poiščem vzrok za nepravilno delovanje hipofize in na osnovi rezultatov nadaljujem zdravljenje ali predlagam način odpravljanja težav. Upam, da sem dovolj nazorno opisal Vaše težave, gospa Klavdija. Moram dodati še to, da bolečine v glavi, ki jih povzročata hipofiza ali hipotalamus, posamezniki prepogosto imenujejo zgolj migrena Kot dodatek pa še podatek, da bolečine v zatilju najpogosteje povzroča vratni del hrbtenice. Svetujem vsem, ki imate opisane težave, da zahtevate pregled pri endokrmologu, če imate probleme v čelnem delu, ali pri ortopedu v primeru bolečin v zatilju O tem pa več prihodnjič. maraton. Ko odkrijemo svoje skrajne telesne zmogljivosti in izmerimo svojo duhovno globino, lahko doživimo transu podobno stanje, ki odpravi negativne občutke in omogoči našo osebno rast. Tudi navadna hoja deluje m prinese povsem praktične koristi, kot so, denimo, skurjene odvečne kalorije in izločeni neželeni strupi. Obstajajo tudi prevozne bližnjice, tako zelo so učinkovite, da po njih sploh ni treba potovati, ker te kar postavijo na cilj. Servirajo presežen (»high«) občutek, po katerem pa ni dolgotrajnega zadovolj stva, ker ni dosežen z lastnim trudom Je le odziv telesa na grob poseg kemikalij vanj, ki pa nikoli ne ostane brez posledic. Do pravega zadovoljstva se, žal, ne da prikrasti, pa naj bomo še tako nespametno pogumni Potešen (»in«) je helikopter, ne Ti, če Te je on dostavil na vrh Triglava. Preden začneva navajati suhoparna dejstva o drogi metam-fetamin, dovoli, da poveva o njej nekaj povsem vsakdanjih reči. Rečejo ji tudi speed, crank, glass, tweak, yaba, meth, crystal, ice in morda še kako drugače. Sprva se srečaš z njo čisto nedolžno. Vzameš jo na zabavi, samo da bi poskusil, kaj je to, o čemer mediji toliko pišejo in prijatelji na veliko govorijo Za nekatere se začne in konča pri tem. Za druge pa postanejo metamfetamin in njegovi bratranci ritual med življenjem in smrtjo. Ne želiva, da bi tudi Ti postal vrač, ki pleše po umišljeni vrvi čez prepad. Kakorkoli že imenuješ priliznjenega prijatelja ali kakorkoli že ti stopi pod kožo, takšne droge še vedno ubijajo, in to prepogosto. Kar pa ne ubijejo, uničijo. Ne pretiravava, tako pač je in najbrž vedno bo Igrati se z metamfetaminom pomeni, igrati se z ognjem. Le da traja malo dlje, da ugotoviš, kako zelo si se opekel. Čezmerno spodbujen osrednji živčni sestav kaže naslednje simptome: nespečnost, nočne more, nervozo, nemir, razdražljivost m evforijo, ki ji sledita utrujenost in depresija Pojavijo se lahko tudi suha usta, neješčnost [anoreksija), trebušni krči in druge motnje v prebavilih, glavobol, • omotica, tremor (drhta-vica), potenje, hitro bitje srca (tahikardija), ki ga spremljajo neprijetni občutki (palpitacije), povišan ali včasih znižan krvni tlak, spremenjen libido in impotenca. Čezmerno odmer-janje stopnjuje neželene škodljive učinke, pridružijo pa se jim lahko visoka vročina, razširjene zenice, čezmerna refleksna odzivnost, bolečine v prsih, srčne aritmije, zmedenost, panično stanje, agresivno vedenje, halucinacije, delirij, krči, oslabljeno dihanje, koma, kolaps krvnega obtoka in smrt. Različni ljudje se zelo različno odzovejo, pri čemer se znaki zastrupitve lahko pojavijo tudi, ko se odmerki le malo presežejo Dragi Silvester! Vsi navedeni učinkr veljajo za neoporečne am-fetamine. Tvoji nejevolji, da na tržišču ni čistih drog, lahko pridruživa le še večjo nejevoljo: »Sploh ni čistih drog!« TUdi »čisti speed«, ki bi si ga teoretično lahko sam naredil, bi namreč uničujoče prizadel Tvoje telo in umazal Tvojega duha. Lep pozdrav! Mateja Velnar, mag. farm. Janez Springer, mag. farm. februar 2004 Pen 44 O* Nagradna križanka Od 24. II do 31. III HOROSKOPOV 1 ■ 4- . . fW PEN SLOVENSKI IGRALEC (PRIMOŽ) ' POPRAVEK IGRA NA SREČO JOSIP STRITAR POLOŽAJ PRI ŠAHU ENAKI ČRK) UMETNIŠKA ČETRT V PARIZU HLAPLJIVA TEKOČINA ZA NARKOZO KRAJŠE PROZNO DELO DELAVEC TKALNICI ZNANSTVEN POSKUS ATOL KR LEŽEVA DRAMA REKA V ST PETERBURGU Trna snov V DIMNIKU j STVAR. PREDMET MESTO ZADETJA DTV1ADI afriška DRŽAVA TRAJEKTNA LUKA MA PAS MAHU p«4erwov« PESEM SESTAVINA PREMOG. KATRANA LEONHARD EULER REČNA STRUGA PEN PRITISK LETOVIŠČE V BEL GUI SLOVENSKI SLIKAR {BOŽIDAR) FINSKA (ORIG.) HERCE GO VE C NEZMOŽNOST GIBANJA TOPILO ZALAM USA KEMIJSKI ELEMENT DEL OSTREŠJA ŽENSKO IME ANTON AŽBE LOVSKA DVOCEVKA VOHUNKA KARI I PEN - ALKALdD VOPUU ■nsočiNA METRA VRTKA RASTLINA ZA KOMPOT SUKA pokrajine PEVEC PES1MB AMERIŠKI DRAMATIK IGEORGE) ZLOBNA ŽENSKA SATAN KA OLGA ORAČEM UČINKA TRAKULJE i ARABSKO OGRINJALO MALTA NA ZIDU ZIDOVJE rTAUJAMEKI IGRALEC (MASSlMO) NATRU SREDIŠČE SLAVONUE GLA GOLNIK OD ODLOMITI PREBIVALEC antične EMONE SVETI VERZ V RUMZMU ST ČEŠ ČE TREH MEJ RDMULOV BRAT RADU ANTIČNE BUTALE POLNI PESNIKI STIK ZAČIMBNA RASTLINA 1 VEZIVO PRI ZIDAVI ANGLEŠKI FILOZOF (FRANCIS) W5IMK Š ASTRI • MED. NARODNA ORGANU ZAČUA ZA BEGUNCE POD STAR SLOVAN LAIČNI SODNIK POROTNIK JEZERO V VZHODNEM n BETU ERBU ZELENICA V PUŠČAVI KRAJ PRI KrthČriRTKU J h. ..Lil ! KOSTUMQ. GRAHNJA VOGELNIK POLJSKI PISATELJ j STANISLAW) REALNO PISALNI POMNILNIK Pripravlja: Agenciji Za mlade od 6. do 96. leta, ki priznavajo Ijubezefl OVEN (21. III. - 20. IV.) EHTNIC V glavnem dober mesec, čeprav se boste za vsako stvar morali posebej potruditi in časa za mirovanje ali celo lenarjenje ne bo. Sprememb bo kar nekaj, vendar jim boste uspešno sledili. Če ni nujno, se ne izpostavljajte. Za pomembnejše dogovore si izberite čas po 15. marcu. Okrog 10 nevarno V ljubezni se bo zgodilo nekaj nepričakovanega, vendar vas bo ra/ veselilo. V začetku meseca možen konflikt, pozneje mogoče zanimivo srečanje. IX. - 22. XI Zanimivo srečanje, ki bo podžgalo vašo doW I]ijo, vendar si v začetku ne obetajte preveč ^i sploh obdobje, ko bo šlo na boljše Najugodo^ med 11. in 21. V tem času bo napetost p op11®1 Po zaslugi drugih se kažejo neke priloži^ vendar pazite, da jih ne zapravite Kdai’’ prebrali kakšno knjigo? Morda bi zdaj P** bovah prijateljico takšne vrste ... V za^ nasprotovanje, nato soočanje. Več časa bližnje. BIK (21. iv. - 21. V.) Imate zamisel, ki pa se zahteva čas in energijo, zato naj zaenkrat ostane v glavi. Stvari, ki so vam delale preglavice, se bodo počasi razjasnile, tako da boste zadovoljni. Službene težave so rešljive Delate prevelike stroške Kreativno boste najmočnejši v sredi meseca, do 20., potem se zna pojaviti nezadovoljstvo. Sicer v megli, vendar zanesljivo se nakazuje romantika. DVOJČKA (22. v. - 21. VI.) Zadeve se bodo v glavnem razvijale v pozitivno smer, vendar je nujno, da zadeto delo končate. Dovolj je bilo odlašanja. Partner vam bo pomagal. Govorili boste o sebi, vendar premislite, koliko to koga zanima Tisti, ki bo nesramen, vam pravzaprav zavida. V začetku meseca bodo v ospredju odnosi z nadrejenimi, sredi meseca pa boste nujno potrebovali dodatno energijo. Srčne zadeve se bodo pomaknile v pravo smer. RAK (22. VI. - 22. VII.) V začetku meseca boste najbolj prepričljivi. To morate izkoristiti. Tvegate lahko bolj kot po navadi Ko boste mislili, da je konec s preglavico, raje še malo počakajte, ker bo treščilo. V ljubezni lep trenutek, ki ga že dolgo niste doživeli. Mogoče bo prišel po spogledovanju. Notranji nemir vam bo vzel energijo. Bi morda poskusili s kakšno pustolovščino? Odpuščali vam bodo, zato ravnajte enako. Novo prijateljstvo. škorpijon (23. X. -21. XU Mesec po vaši meri Kar nekaj pohval W poželi, ker boste izpeljali tisto, kar ste naja®‘ V začetku meseca se posvetite pr«dvS poklicnim zadevam in izkoristite iznajd1^ duh, ki bo imel v tem času nenavadno m°c' ste sami - zdaj je čas za lov na svoj n Izogibajte se prepirom, tudi če vam bodo^J pamet Romantični trenutki v začetku znajo pomeniti kaj več. Proti koncu meS3j počasnost [v različnih stvareh) ne bo odv®^ STRELEC (22.XI. - 21. XIII Vaš uspeh je (boj pomenil nekomu toliko. M bi mu stopili nažulj, zato boste imeli z njim W in porabili zanj veliko energije. Čuvajte f obnavljajte, ker je v tem mesecu ne bo na i11' in vam jo bodo jemali neugodni vplivi v!, dvajsetega. V tem obdobju ne računaiC druge, ampak zaupajte le sebi. Vmesrom*® srečanje. Kljub vsemu boste razposajeI5>i sproščeni in to boste prenesli tudi na drug6 KOZOROC (22. XII. - 20- PRIJETEN VONJ turško Q0$m££E S prenočišči ALPSKA REKA V FRANGUI Rešitve VRSTNIKOVE KRIŽANKE z dne 10. FEBRUARJA 2005 - ZIMSKA IDILA, SNEŽAK, SNEŽNI PLUG Povabilo k reševanju LEV (23. VIL-22. VIII.) Ste pomislili, da bi lahko različne občutke nezadovoljstva mimogrede pometli s telesnimi aktivnostmi. Ne samo to, postali boste odločnejši, to pa vam bo koristilo pri poslovnih pogovorih Do. sredine meseca energija v upadanju, boste pa v tem času zelo komunikativni. Na srčnem področju se obeta nekaj novega ali sprememba pri obstoječi zvezi Lahko si privoščite kakšno darilce, saj bo nepričakovani vir pokril finančni izpad 1. nagrada«vrednosti 10.000 SIT KOHEK MARJETA, MELINCI 154, 9231 BELTINCI 2. nagrada kuharska knjiga Boug žegnjaj: LOPERT ALJOŠA, TROPOVCl. KOLESARSKA 29. 9251 TIŠINA 3. - 7 nagrada - Vestnikova majica: Marija Ošlaj, Puconci 86, 9201 PUCONCI Alenka Kološa, Ledavska 14. Černelavci. 9000 MURSKA SOBOTA Matej Božanovič, Klavniška 7. 9000 MURSKA SOBOTA Dezider Železen, Moščanci 14, 9202 MAČKOVCI Jani Božič. Postružnikova 4. 9240 LJUTOMER Nagrajencem čestitamo. Potrdila za nagrade bodo prejeli po pošti. Potrudite se in rešitev z osenčenih polj orepišite na dopisnico, ki jo skupaj z vašo davčno številko pošljite na naslov VESTNIK, p. p. 107. 9000 Murska Sobota, s pripisom PENOVA NAGRADNA KRIŽANKA, do vključno petka, 4 marca 2005 Pet reševalcev bomo nagradili, in sicer z nagrado v vrednosti 10 tisoč tolarjev, knjigo, čestitko na Radiu Murski val in Vestnlkovo majico. DEVICA 1 (23. VIII.-22. IX.) Večeri in noči bodo pestrejši, kot boste pričakovali. Po drugi strani bo ravno to krivo, da vam bo zmanjkovalo časa Naj vam ne bo hudo, če boste zaradi narave morali prekiniti ustaljeni tok. Sicer ni idealno, vendar se ne tožite, ker so vam nekateri nevoščljivi za to, kar je Malo več prilagodljivosti in kompromisov vam nebo škodilo Nekdo nestrpno pričakuje vaš klic. Izplačalo se bo, če ne boste zahtevni. P^n Pen je, kratko rečeno, Vestnikova mesečna priloga in Ima tudi sicer zvezo z naravnim mesečnim ciklusom. Ustanovljen je bil. da bi, v skladu z Imenom in asociacijami, učinkoval kot časopisni pen (tnalo) in penelrantnež (prodiralec) ter bil poln fotografij, kakor se za tabloid spodobi. Počasi boste vseeno dosegli tisto, kar sam1 pa tudi drugi pričakujejo od vas Še ne kal . bo, vendar naj vas to ne moti ali celo volje. Tako zasebno kot službeno se bodo ’' normalno razpletale, čudežev pa ne prič^ Vitalnosti bo dovolj pa tudi prepirov in mevanja ne bo primanjkovalo Mesec kovanj bo prinesel tudi nekaj hitrih spi'®”1 S m morda celo avanturo. Konec meseca sumje in zavist VODNA? (21.1. - 19. -P Morda bo obdobje pred vami uspešno, c / bo tu m tam kaj šlo •navzdol. V nepredvi situacijah se boste znašli in se rešili iz 1 ■ Neprijetno spoznanje, da. prijatelj m J navdušen nad vašimi uspehi kot vi in se p° ' m kosa z vami. Finančno stanje se bo iz130 V zato lahko resno razmišljate o glavnem umirjeno do 20., ko nastopi vro®JJ Takrat pričakujte obrat RIBI (20. II. - 20 Če boste dobro in uspešno prebrodil1 dneve, vam bo verjetno ostal ta mesec vL-'- spominu. Osnovne naloge in problem® , _ reševali sproti in brez težav, morda tudi ^,jji romantika. Sicer tudi mesec novih ,8^ nekaj priložnosti. Morda nekaj spr®1”' vedenju, ki bi lahko dvignile samozav®5 ■ meseca boste morah razrešiti morali10 ' Pozornost na neodločnost proti koncu m Izdaja ga Podjetje za informiranje .Odgovorni urednik matičnega časopisa je Janko Volek, uredniki Pen a so Bo jan Peček, Jože Rltuper in Irma Benko Oblikuje ga Endre Gonter, za fotografije skrbita Nataša Johnov in Jure Zauneker, lektorira Nevenka Emri. Računalniško ga oblikuje Robert J. Kovač. Za Pen ni posebne naročnine! p^n februar 2005 i nsmu_____________________ Osnovna šola I Murska Sobota S knjigo skozi čas V spomin Janezu Bitencu Kultura je reč, ki je ne gre zanemarjati. e obsežen pojem, s katerim imamo op-' ‘na srečo, več ali, na žalost, manj vse Zale« gotovo izjemnega pomena kako jo približamo otrokom Če ' poukom, je dobra tudi vsaka druga Možnost. Iztok Štefanec K ^tka anketa o prostorski problematiki, ki pesti mlade »Zakaj jim ne bi dali priložnosti?« preteče najemna pogodba. Nekdanjiprostori knjižnice v gradu so prazni in rezervirani za mlade. Poboti se v zadnjem času veliko kj ° mladih in prostorski problematiki, kink ,1 ^tadinski informativni in kulturni "urj,/ ""'k" Sobota, Klub Prekmurskih |( 1 m mnoge druge mladinske Problemu, ki se vleče že kar pa ’e> kQt kaže, konec naredil Sofc, zuPan mestne občine Murska Prosto ' h' "n Štihec, saj je mladim obljubil S^du - tiste, v katerih je bila Užnica- Slednji so se združili, razvoja in njegovo ’Pia ■ j', pozdravili. Kako da ne, saj r^Pili I, danes na voljo celih 45 kvad-rr'',lrJ11,'kar je za okrog sedem tisoč Za klub, ki uspešno širi svojo • Postalo - uganili ste - pretesno. K^en'm' da imajo mladi ' in da za kakovostno Prostega časa potrebujejo ^iski sem za odločitev, da bodo bivše knjižnice namenjeni bodo * po eni strani menim, da °bili tvoj prostor, bodo že odgovornosti in se bodo tis/ l P* drugi strani pa razu-*'■ %, p 6 1 'majo morda slabe izkušnje I® tuj.,