Knjižnica Velenje Titov trg 5 3320 Velenje
ra:]
H
NAPOVEDNIK
Pogovor z Milico Kovač
Nadzorni odbor brez predsednika
stran»
Bele Vode so zaživele
InteleÉalno-relomijski tabori
stran 4
Srebrna maša
Svečan jubilej našega častnega občana
stran 7
Nabor v domači občini
OBČINE
De lenje
Sp Do 35
LIST
1997
352(497.4 Šoštanj)
9000G24 . ~7
_ Z
£1
STEMMI
, MIJ lil
6. OBLETNICA PREBEGA GAZELLE
ŠOŠTANJ
VROCE-HLADNO
Odkritje spominske plošče pri Žoharju v Zavodnjah
NA SOSTANJSKEM BAZENE
a domačiji Žohar v Zavodnjah so v petek, 18. junija, odkrili spominsko ploščo oh 6. obletnici prebega helikopterja Gazelle na stran Teritorialne obrambe. Župan Bogdan Menih je najprej pozdravil predstavnike slovenske vojske, ki zaradi izredno goste megle in deževnega vremena iz Ljubljane žal niso mogli prileteti s helikopterjem, kot je bilo načrtovano, ter poudaril pomen obeležja dogodka izpred šestih let: “Zdi se mi, da le nekaj let po osamosvojitvenem letu 1991 vse preveč ljudi pozablja, kako usoden je bil ta čas za naš narod. Dogodki, kot je ta, ki se ga spominjamo danes, sestavljajo mozaik enega najpomembnejših obdobij zgodovine Slovencev, zato ne smejo utoniti v pozabo.”
Nato je načelnik generalštaba Slovenske vojske generalpolkovnik Albin Gutman v svojem govoru opisal potek dogodkov pred šestimi leti in se vsem zaslužnim pri prebegu in skrivanju helikopterja zahvalil za požrtvovalnost, preživet strah in trud, da je Slovenija pridobila na tak način prvo plovilo.
Pilot Jože Kalan in tehnik Bogomir Šuštar sta odkrila spominsko ploščo na gospodarskem poslopju Žoharjeve domačije, kjer je bil od 16. julija do 13. novembra 1991 skrit helikopter, s katerim sta preletela na stran TO. Svečanost se je zaključila z nadvse prijetnim družabnim srečanjem, ki so ga pripravili pri Žoharju. Udeležnci takratnih dogodkov in domačini so ob bogato obloženih mizah in zvokih godcev klepetali in obujali spomine. Nadaljevanje na strani 6.
»
ekaj neusmiljeno vročih uric pa temni oblaki že prekrijejo nebo in začne se ploha, nevihta, tudi toča.
Ja, takšno je letos poletno vreme.
Le sodelovanje obrodi sad
Športno društvo Šoštanj je letos pričelo upravljati z odprtim bazenom. Stanje bazena, ki ga je prevzelo, je bilo res porazno. Še vedno niso povsem zadovoljni s kompletno urejenostjo in ponudbo, pohvalijo pa se lahko z eno najčistejših vod v Sloveniji, kar priznavajo tudi republiški inšpektorji. Skupaj z Občino so si prizadevali tudi pri ureditvi dokumentov in tako v prihodnjih dneh pričakujejo obratno dovoljenje, ki je tudi temelj za naprej, saj doslej v nobenem od arhivov vse od leta 1964 niso zasledili obratnega dovoljenja.
Športno društvo se zahvaljuje občinski upravi, vsem njenim sodelavcem ter Termoelektrarni vki so omogočili odprtje bazena, saj se je že v prvih dneh izkazalo, da je bazen v Šoštanju potreben. Doslej so z obiskom zadovoljni, želijo si le več sonca in toplih poletnih dni.
Rekordno število obiskovalcev, kar 680, je bilo na najlepšo nedeljo v juliju, sicer pa jih je ob lepih dnevih okrog 200. Kopalci prihajajo iz vse Šaleške in Savinjske doline ter Koroške ter se zaradi prijetnega lenobnega vzdušja in nizkih cen radi vračajo.
Žal so tudi drugačni
Nekaj brezdelnih mladih domačinov ne ve, kako bi sproščali svojo uničevalno energijo. V noči na 4. julij so vdrli na bazen in vlomili v prostore upravitelja ter napravili za približno 200.000 tolarjev škode. Svojo objestnost pa so nadaljevali tudi s tem, da so polomili tuše, luči in smetnjake. Policija je storilce že odkrila, vendar imen še ne želi izdati. Od tega vandalskega dogodka je upravitelj v spodnjih prostorih namestil senzorske luči in problema z nedovoljenimi vstopi ni bilo.
Se bolj pestro bo
Za dodatne športne aktivnosti bodo že v kratkem končali z ureditvijo igrišča za beach volley, kar bo popestrilo ponudbo kopališča.
Bazen bo odprt vse do konca poletnih dni. Ker je voda ogrevana, upajo, da jim bo tudi vreme naklonjeno in bodo lahko v septembru izvedli tečaje plavanja za šolarje.
Boste med počitnicami ostali doma, ste se že vrnili z morja, se šele pripravljate na letni dopust? Ne pozabite, da lahko porjavite in se najceneje naplavate na šoštanjskem bazenu vsak dan od 9. do 19. ure, ob petkih pa traja nočno kopanje vse do 22. ure.
Cene vstopnic: odrasli 350 SIT, otroci 250 SIT.
U. M.
Odpri dlan
V	prejšnjih številkah smo vam v akciji Odpri dlan predstavili dve različni življenjski usodi. Nevsakdanji, ki sta se zgodili povsem vsakdanjim ljudem, povsem različni, a vendar s skupno bolečino, občutkom nemoči, željo po razumevanju in prošnjo po pomoči.
V	maju smo predstavili 25-letnega Danija Strožiča iz Lokovice, ki je priklenjen na invalidski voziček. Lokovičani so se odločili, da mu bodo pomagali uresničiti njegovo željo po novem elektromotornem invalidskem vozičku tako, da bodo organizirah dobrodelni koncert. 8. junija je bil šotor na lokoviškem igrišču premajhen, da bi lahko sprejel vse poslušalce. Organizatorji so prodali preko 600 vstopnic, pa tudi veliko posameznikov, privatnikov in podjetij je darovalo v ta namen. Danijeva mama je povedala, da se je zbralo dovolj denarja in voziček, ki bo prišel iz tujine, že pričakujejo. Kmalu bomo lahko obiskali Danija, ki bo z novim vozičkom vsaj deloma laže premagoval svoje poti, ki niso vedno lepo tlakovane.
Junija smo pisali o Toniki Pungartnik in njenem sinu, ki živita v Ravnah. Zagotovo so vsakogar, ki živi v urejenem domu, pretresle njune nepredstavljivo slabe življenjske razmere. Sokrajani so se odločili, da jima postavijo nov dom, skromen a njun, suh, topel in čist. In v torek so dela stekla. Kopač je pričel pripravljati zemljišče pred staro hišo, kjer bodo postavih temlje nove hiše. Gospod Marjan Kotnik, ki vodi gradbena dela, je dejal: “Izgubili ne bomo niti dneva. Hiša mora biti postavljena pred zimo, saj streha stare podrtije letos ne bi vzdržala več. Delali bomo udarniško, vsak po svojih močeh. Seveda sredstev primanjkuje. Vsaka pomoč je dobrodošla. Prepričan pa sem, da nam bo uspelo. ” Gotovo se je vsakemu, ki je prebral, kako izgleda pri Pungartniku, zganilo srce in je pomislil: Pa saj ni mogoče, da danes še kdo tako živi! Zal je temu res tako. Vendar pa se zdi, da vzame postopek za nakazilo pomoči na žiro račun človeku preveč časa. Ponovno trkamo na vaš čut za sočloveka v stiski. Če ste pripravljeni darovati, telefonirajte na OO Rdečega križa Velenje (tel. št. 853-249) ali predsedniku KO RK Ravne, gospodu Jožetu Jančinču (tel. št. 893-055), izrazite svojo pripravljenost pomagati. Poslali vam bodo že izpolnjeno položnico, vseeno pa še enkrat objavljamo številko posebnega žiro računa pri 00 RK Velenje: 52800-678-80331, sklic na številko 00 24020, s pripisom solidarnostna pomoč pri izgradnji hiše za Pungartnik Antonijo.
Številno poslušalstvo v Lokovici
Začetek gradbenih del v Ravnah
MILICA KOVAČ RAZREŠENA FUNKCIJE PREDSEDNICE NADZORNEGA ODBORA
E L
POGOVOR
Svet Občine Šoštanj je na 25. seji pod točko 10: Kadrovska vprašanja prejel informacijo Službe za lokalno samoupravo Vlade Republike Slovenije o razlagi Zakona o lokalni samoupravi o tem, kdo je občan. Občina Šoštanj je to vprašanje zastavila zaradi dvoma kršitve 42. člena Statuta Občine Šoštanj, v katerem je določeno, da občinski svet imenuje člane nadzornega odbora izmed občanov občine. Tako ta razlaga zadeva tudi predsednico nadzornegav odbora, gospo Milico Kovač, ki nima stalnega prebivališča v Občini Šoštanj.
V zvezi s to problematiko, pa tudi v izogib netočnim informacijam, smo za pogovor in pojasnilo prosili gospo Milico Kovač.
Volitve v organe lokalne samouprave so bile že v decembru 1994, nove občine pa živijo od 1. januarja 1995 samostojno; tako v svoji zakonodajni, izvršilni in nadzorni funkciji. Ena prvih nalog občinskih svetov je bilo imenovanje različnih delovnih teles. Nekaj dvomom o zakonitosti vašega predsedovanja nadzornemu odboru se je pojavilo že ob vašem imenovanju za to funkcijo.
Milica Kovač: Svet Občine Šoštanj ni imel najbolj srečne roke pri oblikovanju svojih organov, saj je več odborov imenoval razmeroma pozno. Med temi “zapoznelimi” je bil tudi nadzorni odbor. Že pri samem imenovanju v nadzorni odbor sem izrazila dvom, pač na ne-logiko, da živim v drugi občini. Ker pa je bilo stališče [travne službe državnega zbora, res takrat pridobljeno le ustno, pozitivno, sem funkcijo prevzela.
Sicer pa je svet je nadzorni odbor polnoštevilno imenoval in potrdil šele v aprilu 1996.
Verjetno je bila ovira tudi dejstvo, da občani ne sprejmejo mesta člana v nadzornem odboru z navdušenjem?
Milica Kovač: Funkcija v nadzornem odboru ni vabljiva zaradi dveh temeljnih razlogov: prvič, vprašanje nadzora v lokalni skupnosti je povsem nova funkcija, predpisi so izredno skopi; računsko sodišče je tudi samo bilo šele v ustanavljanju, brez kadrov, brez usmeritev, kaj naj bi nadzorni odbori počeli. Drugi razlog je, da vsaka nadzorna akcija pri uporabniku, kakor tudi pri občinski upravi, že vnaprej vzbuja dvom in razumljivo ni sprejeta širokosrčno.
Na kakšen način je nadzorni odbor opravljal svojo funkcijo nadziranja porabe občinskih proračunskih sredstev?
Milica Kovač: Nadzorni odbor je sledil pobudam svetnikov in lastnemu preudarku. Pri delu nismo imeli nasprotovanj. Ocenjujem, da je nadzorni odbor dokumentacijsko leta 1996 dobro pregledal, saj je bilo obdelanih cca 30 odstotkov proračunske porabe. Tudi za tekoče leto smo sprejeli plan dela, ki [ta bo izveden v drugem polletju.
Vzrok za to, da ste predlagali svojo razrešitev torej ni neupešno sodelovanje ali spor z upravo, kot se širijo novice, temveč dejstvo, da je v zakonu o lokalni samoupravi določeno, da so občani osebe, ki imajo na območju lokalne samoupravne skupnosti stalno prebivališče. Clan nadzornega odboru torej ne more biti oseba, ki ima stalno prebivališče v drugi občini.
Milica Kovač: Na osnovi tega stališča Službe za lokalno samoupravo sem ocenila, da ne bi bilo primerno tega stališča “spregledati”, saj se vendar vsi zavzemamo za upoštevanje zakonitosti, in tudi ena glavnih nalog nadzornega odbora je nadzor nad izvajanjem zakonitosti.
Moj predlog za razrešitev sta z razumevanjem sprejela župan g.
Menih in predsednik sveta g. Skornšek, prav tako pa tudi svetniki. Le članom nadzornega odbora ni bilo po godu, saj smo vendar delo dobro zastavili in tudi opravljali. Do imenovanja novega predsednika nadzornega odbora je funkcijo vodenja prevzel podpredsednik, g. Herman Mrak.
Posebej želim poudariti, da sem z veseljem delala, saj je nadzorni odbor v prvi vrsti strokovno telo, imela sem dobre sodelavce tako v članih kot v občinski upravi. Sicer pa tudi v bodoče ostajamo sosedje.
v
To pomeni, da boste razvoj Šoštanja spremljali tudi v prihodnje?
v
Milica Kovač: Seveda, vsekakor ne mislim dati slovo Šoštanju. S Šoštanjem sem živela več kot trideset let, čeprav direktno v službi le zadnjih sedemnajst let, v prvem delu pa sem bila s Šoštanjem nekako drugače povezana. Tako me bo seveda še naprej zanimal, predvsem pa me bo zanimalo, kako se bo Šoštanj razvijal kot kraj in kako bo občina kot novo ustanovljena lokalna skupnost uspela tudi v bodoče.
Uredništvo
OBČINA ŠOŠTANJ Trg svobode 12 3325 Šoštanj
Na podlagi Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih (Uradni list SRS št. 18/74 in 34/88) in na podlagi 6. člena Pravilnika o pogojih za oddajo poslovnih prostorov v najem ter o določanju najemnin za poslovne prostore (Uradni list Občine Šoštanj št. 4/97) objavljamo
JAVNI RAZIMS
ZA ODDAJO l'OSLOVXt PROSTORA V NURSI
Predmet oddaje je poslovni prostor v pritličju občinske stavbe na Trgu svobode 12 v Šoštanju, kvadrature 8,86 m2 z možnostjo souporabe sanitarij in skupnih prostorov tako, da znaša skupna površina poslovnega prostora 14,46 m2.
Izklicna cena za poslovni prostor znaša 11,00 DEM/nr. Osnova za izračun izklicne najemnine za poslovne prostore je metodologija o me-' rilih in načinu ugotavljanja vrednosti stanovanj in stanovanjskih hiš predpisana s pravilnikom. Najemnina se bo obračunavala mesečno po srednjem tečaju Banke Slovenije.
M?
Poslovni prostor je primeren za poslovne storitve in se oddaja za nedoločen čas.
Interesenti naj dostavijo pisne ponudbe priporočeno po pošti na naslov Občina Šoštanj, Trg svobode 12, Šoštanj s pripisom “ Ne odpiraj -ponudba - Javni razpis za oddaja poslovnega prostora v najem” v roku 15 dni od objave do vključno 8. avgusta 1997.
Ponudba naj vsebuje dejavnost ponudnika, ponujeno ceno za m2 najemnine ter dokazilo o plačani varščini, ki znaša 3 mesečne izklicne najemnine, v znesku 43.337,50 SIT na žiro račun Občine Šoštanj št. 52800-630-10168. Varščina bo obračunana v najemnini ali vrnjena vlagatelju ponudbe v roku 3 dni od izbire najugodnejšega ponudnika.
Odpiranje ponudb opravi komisija, ki hkrati izloči prepozno prispele in nepopolne ponudbe. O izbiri najemnika bo na predlog komisije odločal župan. Vsi ponudniki bodo o izbiri pisno obveščeni.
OBCÌNA S WJSTANJ
Komisija za okolje in prostor
Komisija je imela v začetku tega meseca 15. sejo. Obravnavala je program priprave sprememb zazidalnega načrta (ZN) kare ob Paki. Gre za trikotnik med Levstikovo cesto in Pako, od nove bencinske črpalke do vključno trgovine Saše in bivše ribarnice na Prešernovem trgu. V spremembah ZN bodo načrtovane novogradnje s poslovno cono, ureditev parkirišč in legalizacije. Obravnavana sta bila odloka o komunalnih taksah in o plakatiranju. Komisija se je zavzela za spremembe prostorsko ureditvenih pogojev (PUP) na območju Koroške ceste za potrebe avtocentra.
Franc Rogelšek, predsednik
Lekarna Šoštanj
je v času letnih dopustov (julij, avgust) odprta:
od ponedeljka do petka v soboto
od 8. do 15. ure od 7. do 13, ure
SDS za znižanje plačil za vrtce
V petek, 18. julija, so na seji sveta občine svetniki iz vrst SDS na podlagi 7. člena Pravilnika o plačilih staršev za programe v vrtcih (Ur. Ust RS 44/96) vložili pobudo za znižanje plačil za vrtec. Predlagajo znižanje plačil za en plačilni razred, ki naj bi veljalo za vse starše.
CINE
Svet Občine Šoštanj Komisija za priznanja
na podlagi Odloka o jpriznanjih občine Šoštanj (Uradni list Občine Šoštanj št. 7196) objavlja
RAZPIS
ZA ZBIRANJE PREDLOGOV ZA PODELITEV
PRIZNANJ OBČINE ŠOŠTANJ
V LETU
1997
1.	Predloge za podelitev lahko vložijo -strokovne ustanove, zavodi, društva, organizacije, fizične in pravne osebe.
2.	Vrste priznanj v skladu s 3. členom odloka so:
-	častni občan
-	priznanje Občine, Šoštanj
-	plaketa Občine Šoštanj
3.	Priznanje se lahko podeli posameznikom, skupinam, organizacijam in skupnostim, podjetjem, društvom, zavodom ter drugim pravnim osebam. Priznanje se lahko podeli tudi uglednim gostom oziroma delegacijam, ki uradno obiščejo občino.
4.	Priznanje se podeli za: dosežke, ki prispevajo h kvalitetnemu življenju občanov in imajo pomen za razvoj in ugled občine na področju gospodarstva znanosti, umetnosti, kulture, športa ter humanitarnih in drugih dejavnosti.
Priznanje se podeli tudi za izkazano izredno požrtvovalnost, hrabrost in človekoljubnost ob izjemnih dogodkih.
5.	V letu 1997 so predlagana naslednja priznanja:
-	eno priznanje častni občan
-	dve priznanji Občine Šoštanj
-	dve plaketi Občine Šoštanj
6.	Predlog za podelitev priznanj mora vsebovati naslednje podatke:
-	naslov predlagatelja
-	naslov kandidata za podelitev priznanja
-	vrsta priznanja, za katerega se predlaga
-	utemeljitev predloga
7.	Predloge je potrebno poslati na naslov:
Svet Občine Šoštanj, Komisija za priznanja, Trg svobode 12, Šoštanj do vključno 25. 8. 1997.
8.	Komisija si pridružuje pravico, da po roku dospelih ali nepopolnih predlogov ne bo obravnavala.
Predsednica komisije Jožica Andrejc, s. r.
^ *
SMRTI
V času od 12. 6. do 17. 7. so umrli
Marijan KARAT, Aškerčeva 7 c, Šoštanj Marija GOLOB, Topolšica 28 Maksimiljana MELANŠEK, Lokovica 102 a Tomaž KOTNIK, Ravne 122 Avguštin VETERNIK, Ravne 34 Cecilija JAKOP, Tekavčeva 2, Šoštanj Robert KOVAČ, Lokovica 115 Jožef KOREN, Topolšica 58 Viktor DRE V, Topolšica 118
KRSTI
V mesecu juniju so bili krščeni
Julijan, Matic, Jurij, Barbara, Eva, Vid, Denis, Martina, Gregor, Ane m arie, Darja, Barbara

		PETEK,25.JULLJI997		STRM		1
	i	L ]	L s_1	P		
PRAZNOVANJE DNEVA DRŽAVNOSTI
Kresovanje v Skornem
v
Kresni običaji v Šoštanju
If ljub slabemu vremu se je veliko krajanov Skorna in zavednih držav-M ljanov iz sosednili krajev zbralo ob kresu, ki ga je pripravilo Turistično II društvo Skorno, da bi tako počastilo šesto obletnico samostojnosti naše lepe dežele Slovenije. Zal nekateri niti ne vedo, zakaj je kresovanje, ali pa prehitro pozabljajo na prehojeno pot za boljšo prihodnost nas, Slovencev.
Se vedno velja geslo: “Kar se Janezek nauči, to Janez zna!”, zato moramo našim mladim vliti te simbole v zavest, da jih bodo znali spoštovati. Tega praznovanja se radi udeležujejo mladi in stari, pa tudi sicer so takšna srečanja pogoj za čimboljšo sodelovanje med različnimi generacijami. Z glasbo in pesmijo smo se veselo družili pozno v noč, kres pa je gorel do jutranjih
ur.
Franc Skornšek
Praznično v Topolšici
Na občinski proslavi na šoštanjskem jezeru so sodelovali pihalni orkester Zarja z mažoretkami, Mešani pevski zbor DU Šoštanj, folklorna skupina Vandrovčki iz Raven, taborniki in člani TD. Zupan je v svojem govoru kritično povedal: “Seveda nismo zadovoljni z gospodarskim, pravnim in socialnim redom, manjka poštenja, manjka etike, manjka socialne varnosti. A tudi to ne opravičuje posmehljivega odnosa posameznikov do lastne države, do državnih simbolov in praznikov. Nezaupanja in dvoma so deležne vse občinske in državne ustanove. Sele ko bo mlada država Slovenija postala v zavesti Slovencev najvišja vrednota, ko se bomo zavedli, da je neprecenljivo premoženje prihodnosti, bomo našli izhod iz sedanje zagate. ”
Za številne obiskovalce, ki so se kljub slabemu vremenu udeležili proslave, pa so bili nekaj novega in posebnega kresni običaji, s katerimi so prireditelji opozorili na naše kulturno izročilo ob kresni noči.
V Topolšici je na kulturnem programu številne gledalce navdušila folklorna skupina Vandrovčki iz Raven. Potem pa so druženje na prazničen dan nadaljevali pri lipi samostojnosti.
KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA ŠOŠTANJ, Trg svobode 12
VAS VABI
V SVOJE MESNICE:
• MESNICA ŠALEK PRI PRISLANU
•	MESNICA Z DELIKATESO - TOMŠIČEVA 10 B
•	MESNICA ŠOŠTANJ ZA KAJUHOVIM DOMOM
IN KMETIJSKI TRGOVINI:
• VELENJE, Cesta talcev 2 • ŠMARTNO OB PAKI
NA DELOVNI ENOTI VELENJE - TURN PA LAHKO KUPITE JABOLKA OD PONEDELJKA DO PETKA OD 12. DO 16. URE.
BELE VODE SO OŽIVELE
začetku julija seje v Belih Vodah odvijal tabor, na katerem so otroci spoznavali znamenitosti tega kraja, preizkušali športne sposobnosti in se skozi igro seznanili z računalnikom in novimi tehnologijami. Kako je bilo, smo povprašali študentko ekonomije Mihelo Hladin, ki je bila ena od mentoric na taboru pod zelenim Smrekovcem.
Zakaj ravno Bele Vode?
Mihela: Bele Vode so neodkrito in dokaj neokrnjeno področje povsem blizu Velenja. Včasih so že obstajale pobude za različne dejavnosti, vendar dlje od ideje ni šlo. V kraju je tudi šola, ki je praktično povsem neizkoriščena. Letos poleti so se njeni prostori začeli urejati, saj je za našo dejavnost šolsko poslopje prostorsko in vsebinsko zelo primerno. In vse dejavnosti se odvijajo tukaj prav zato, da bi šola kljub temu, da jo obiskuje le pet otrok, obstala.
Ta tabor je eden redkih, ki ponuja hkrati intelektualno, računalniško izobraževanje in obilo rekreacije in sprostitve po napetem vsakdanjiku. Kakšna je bila vsebina prvega tabora, ki se je že uspešno zaključil? Mihela: Tabor, ki se je odvijal v začetku julija, pravzaprav ni prvi, saj se je podoben dogajal že pred dvema letoma, čeprav v krajši in malce drugačni obliki.
Namen tabora je predvsem naučiti otroka to, kar ga šola ne nauči. Gre za timsko delo, ki ga šola, lahko rečem, ubija. V zahodnem svetu je to uveljavljen, vsakdanji pristop, pri nas pa se vse šele začenja. Ce hočemo slediti zahodnim kulturam in modernizaciji, moramo mi naučiti otroke, kako lahko združujejo svoja znanja in potem prihajajo do rezultatov v skupnih projektih. Da pa do teh znanj pridejo, seveda ne gre brez računalnika. In zato tukaj otrokom nudimo možnost, da se seznanijo z najsodobnejšimi informacijskimi tehnologijami, kot so internet, poslovanje oziroma dopisovanje z elektronsko pošto, skratka vsem od osnov računalništva, Worda, Excella do poglabljanja teh znanj.
Kdo pa so bili udeleženci tabora?
Mihela: Julijski tabor je bil namenjen vsem otrokom, katerih starši so zaposleni v Esotechu. Sodelovalo je 23 otrok od prvega pa do osmega razreda osnovne šole. Vodja tabora je bil Bogdan Plaznik, sodelovali pa so še strokovnjaki z Esotecha. Imeli smo zastavljene cilje, kaj bomo z otroki delali. Ker pa je bila skupina starostno zelo heterogena, je šlo bolj za osnove.
Z dekleti smo nabirale zelišča in rastline, iskale po literaturi, kaj pomenijo, zakaj se uporabljajo, na računalniku oblikovale besedila in jih lepile na škatlice. Fantje so oblikovali besedila o tem, kaj smo počeli na taboru, risali slikice, na koncu pa vse to razobesili in razstavili.
Se enkrat bi rada poudarila, da bi radi otroka skozi igro in druženje naučili kar največ koristnih stvari, za katere drugače nima niti časa niti volje.
In s katerimi spremljevalnimi aktivnostmi ste še navdušili udeležence tabora?
Mihela: Najprej je bil tu spoznavni večer. En večer smo preživeli pod nebom, saj je prišla na obisk astrologinja, s katero smo strmeli v zvezde in v prihodnost. Zelo pomembno je bilo tudi popoldne, ko smo pripravili predstavitev za starše. Otroci so na ogled postavili izdelke, ki so jih oblikovali iz gline. Pred šolo smo pripravib kulturni program, dekleta so pokazala, kaj so se naučila pri aerobiki, skupaj s fanti pa smo zapeli. Sledila je nogometna tekma Bele Vode : Esotech, v kateri so bili domačini neusmiljeni. Svojo odprtost in prijaznost so pokazali šele po tekmi, ko se je skupno druženje razvilo v prijetno veselico.
V Belih Vodah življenje res ni bilo posebej pestro, pa so vas domačini vseeno lepo sprejeli?
Mihela: Res je, prav presenečena sem, kako so se domačini odzvali na nas. Vsi, ki so sodelovali z nami, so nam pomagali na vsakem koraku. Domačinom, delavcem Esotecha in udeležencem tabora bo ta večer zagotovo ostal v spominu.
V avgustu pripravljate že drugi tabor, ki je namenjen ožji skupini mladih in kjer so cilji že zastavljeni. Bo tudi rezltat dela na taboru vidnejši in pomembnejši?
Mihela: Na tabor, ki ga pripravljamo od 18. do 23. avgusta, so vabljeni vsi osmošolci - odličnjaki in vsi mladi raziskovalci, ki so že kaj počeli tudi izven šolskih obveznosti. Za cilj skupnega projekta smo postavili oblikovanje turistične predstavitve Belih Vod na internetu. Tako bi Bele Vode imele na internetu dve, tri strani o tem, kaj lahko tukaj ponudimo obiskovalcem tega kraja. Je pa to že zahtevnejši projekt. Otroci bodo za računalnikom presedeli štiri, pet ur dnevno. No, seveda pa ne bo manjkalo športa in rekreacije-
Se enkrat bi rada povabile vse, ki morda niso dobili našega vabila za ta tabor, ki pa jih zanimajo naši računal-niško-izobraževalni programi ali pa bi se radi imeli fajn, naj pokličejo gdč. Mersido Rogo na Esotech, tel. št. 854-690, int. 139, pri kateri dobijo vse informacije v zvezi s taborom.
Urša Menih
PETEK, 25. JULIJ 1997
V Gaberkah se 17. avgusta obeta zanimiva prireditev
ruštvo PKG Kulturnica Gaberke tudi letos z veliko vnemo in veseljem, ob podpori številnih dobrotnikov ter pokroviteljev, pripravlja že 5. tradicionalne kravje
dirke.
Prireditev zaradi spontanega vzdušja, ki vlada na njej, vedno zbere veliko število obiskovalcev. Na njej se krajani prijaznega kraja ob Velunji trudimo prikazati veselo plat sobivanja z naravnim okoljem. Pridih tekmovalnega vzdušja, ki vlada ob dirjanju konjenikov in spretnih jahačev govedi, pa zabava prav vse udeležence. Prešerno vzdušje dopolnjujejo stojnice, ki predstavljajo izdelke pridnih kmečkih rok in kmečke običaje. Letos ne bo manjkal niti bogat srečolov.
Dobro je vedno poskrbljeno za pijačo in jedačo. Ob veselih zvokih znanih izvajalcev narodnozabavne in zabavne glasbe [ta številne, ki prijetno druženje želijo
nadaljevati v noč, zagotovo zasrbijo pete.
Letos bo še posebej veselo, saj bodo za dobro razpoloženje poskrbeli Darja Mihelič in Oto Pestner ter ansambel Vagabundi. V programu pa bo poleg navedenega prav gotovo še kakšno prijetno presenečenje.
To druženje ljubiteljev sproščene zabave bo tudi letos potekalo na travniku ob cesti Soštanj-Gaberke in se bo pričelo ob 14. uri.
Kdaj ste zadnjič stisnili roko znancu in z njim prijetno pokramljali? Tudi za to bo na 5. tradicionalnih kravjih dirkah dovolj priložnosti. Zato vam organizatorji kličemo: Na svidenje v nedeljo, 17. avgusta, v Gaberkah in dobrodošli znova med prijatelji!
Za PKG Kulturnica Gaberke Marko Jevšenak
Slovesna srebrna maša
o številnih deževnih dneh je prišla svetla, sončna in topla nedelja. V župnijski cerkvi je bilo posebej slovesno, saj je svoj srebrnomašni jubilej praznoval naš župnik g. Jože Pribožič. Skupaj z njim so mašo darovali še štirje srebrnomašniki: Vinko Potočnik, Ivan Napret, Martin Pušenjak in Jože Zidanšek. Pri oltarju se jim je pridružil tudi škof g. Metod Pirih. V imenu ključarjev in župnijskega pastoralnega sveta je vsem zaželel dobrodošlico in jim ob jubileju čestital g. Peter Turinek.
Župan občine Šoštanj g. Bogdan Menih je v čestitki g. Pribožiču, ki je tudi častni občan občine Šoštanj, poudaril,da njegovo delo spremlja z odobravanjem in naklonjenostjo, da je vesel, da s svojo zagnanostjo pri delu ogreva tudi okolico. Zupan želi, da si še vnaprej skupaj prizadevajo za prihodnost, ki bo prepoznavna po moralnih in življenjskih vrednotah,
saj svojega poslanstva nihče ne more izpolniti sam. V spomin na proslavitev srebrne maše je župan g. Pribožiču podaril relief akademskega kiparja Antona Hermana iz cikla Križev pot.
Vsa množica se je po maši zadržala pred cerkvijo, kjer smo si izrekli veliko prijaznih besed. Želim, da v srcu še dolgo ohranimo veselje in milost tega dne.
MaM
Obisk v Halozah
Predstavniki TD Šoštanj so lepo junijsko sobotno popoldne obiskali prijatelje iz Cirkulan in okolice. Od tu so k nam prihajali v času pustnega karnevala pred leti najprej kurenti, zdaj pa se oblačijo predvsem v orače in pokače. Ob izmenjavi izkušenj za organizacijo pustnega rajanja je TD Šoštanj simbolično obdarilo prijatelje z oljeni, ki prikazuje orače, izpod čopiča našega	Domina.
Valentin Heindl je	daroval
pokončnega petelina. Šoštanjčani pa so bili izdatno pogoščeni. Ob tem ni bilo mogoče mimo dveh haloških zidanic in najboljših želja za nadaljnje sodelovanje.
F. R.
Koristno in zabavno bo s čebelarji
Čebelarska družina Ravne prireja tradicionalno srečanje v nedeljo, 3. avgusta, ob 16. uri pri Francu Pečovniku v Ravnah. Srečanje bo potekalo po zelo pestrem in zanimivem programu, saj bodo prisotni lahko prisluhnili predavanju znanega strokovnjaka, se udeležili čebelarskega kviza ter poskusili srečo na medenem srečelovu. Hkrati pa bo potekal tudi izredni občni zbor, kjer bo družina sprejela nov pravilnik ter praporu dodala žebljičke. Čebelarji vabijo medse vse prijatelje narave in ljubiteje dobre volje, da pridite in se poveselite z njimi. Obljubljajo tudi, da bo za pijačo in jedačo ter ples poskrbljeno.
Dan odprtih vrat
C
as neutrudno polzi mimo nas, našemu mlademu rodu v veliko veselje, ker si čim hitreje želi med odrasle, nam, ki pa smo sredi najlepših let, pa seveda vse prehitro. Še posebej hitro se obračajo okoli šolska leta. Od septembra do junija je le malo daljši sprehod. Tako je zopet tu trenutek, ko delamo obračun za iztekajoče se šolsko leto.
Zato smo v torek, 3. 6. 1997, odprli vrata šole in staršem pokazali, kako delamo in živimo na šoli. Najprej so starši uživali ob kulturnem programu, ki so ga predstavile gledališka, plesna in gimnastična skupina v kulturnem domu. Nato so pokukali še skozi vrata
učilnic in telovadnice. Tam so opazovali svoje otroke pri različnih dejavnostih od integriranega pouka, predstavitev projektov, kvizov znanja na razredni stopnji, do eksperimentov, praktičnega in raziskovalnega ter projektnega dela, ure pravljic in odbojke. Kuharski krožek je obiskovalcem pripravil osvežilne in zdrave napitke, saj tudi letos nadaljujemo projekt ZDRAVO ŽIVLJENJE.
Popoldan je tako minil v prijetnem delovnem vrvežu ne samo učencev, marveč tudi staršev, ki so morali tu in tam priskočiti na pomoč svojim otrokom.
Jožica Andrejc
VRATA V PRIHODNOST SO ŠIROKO ODPRTA
Osemkrat odlični so bili:
Matic Dobnik, Nina Ovčjak, Urška Kurnik, Barbara Mazej, Helena Menih, Jasmina Razgoršek, Gregor Zimic, Danijela Brglez, Natalija Hodournik, Andreja Jazbec, Vid Javornik, Gordana„ Grofelnik, Dejan Kovačevič in Tomaž Spegelj.
Že v prejšnji številki Lista smo vam predstavili osmošolce obeh šoštanjskih osnovnih šol. Nekateri so hodih v šolo, ker so morali, drugi so svoje obveznosti opravljali z zanimanjem in zagnanostjo. Zagotovo je odsev zanimanja tudi uspeh. Tiste, ki so bili vseh osem let odlični, je sprejel župan g. Menih na popoldanskem pomenku v vili Široko. Sprejema so se udeležili tudi razredniki osmih razredov ter oba ravnatelja, ga. Rudnik in g. Prah. V dar so dobili potopisno knjigo dr. Boruta Koruna Kača in jaguar. Pisec jih je ob tej priložnosti obiskal. Župan jih je nagovoril in poudaril, da si želi, da se po šolanju vrnejo v svoj domači kraj in pripomorejo k boljšemu življenju. Odličnjaki so se zahvalili za sprejem, posebej še razrednikom, ki so jih vsa leta spremljali in spodbujali. Nato je ob sladici stekel prijeten pogovor o preteklih dogodivščinah in poti, ki jih še čaka. Ta je še dolga. Naj ne bo prelahka, da ne izgubijo zagnanosti, prav tako pa ne pretežka. Zaželimo jim lahko le SREČNO!
Š. M.
Kažipot po Pristavi
rajani Pristave skrbno skrbijo za izgled svojega naselja. Od začetka tega meseca so kot eni redkih v naši občini postavili informativno tablo, ki je obiskovalcu teh krajev prijazen in razumljiv kažipot po Pristavi. Gospod Drago Kotnik je povedal, da je to šele prvi korak k cilju širše zastavljene akcije. Na odcepih z glavne ceste bodo namreč postavili še manjše modele kozolcev z napisom, h kateri kmetiji vodi cesta.
Pristava je kraj, kjer lahko turisti in popotniki obiščejo več zanimivih točk, pa tudi izvrstno domačo hrano jim lahko ponudijo.
Najpomembnejše pa je, da se ohranja ponudba, ki je v tesni povezavi z neokrnjeno naravo in dediščino naših prednikov.
Le upamo lahko, da bo odlična ideja in izvedba kažipota po Pristavi vzpodbuda, po kateri se bodo zgledovali tudi turistični delavci drugih krajev.
U. M.
ROKOMETNI VETERANI USPEŠNI
ot že nekaj let nazaj smo člani veteranske rokometne ekipe iz Soštaja tudi letos zelo aktivni. Po nabiranju moči prek zime v športni dvorani so se z mesecem majem pričeli veteranski turnirji po Sloveniji. Prvi je bil v Izoli od 1. do 3. maja -Mednarodni turnir za Rodinov memorial. Na njem je sodelovalo v naši starostni skupini 10 ekip iz Avstrije, Madžarske, Hrvaške in Slovenije. Zmagala je ekipa ASKO iz Avstrije pred Usnjarjem iz Litije in Šoštanjem. Na koncu turnirja so prireditelji razglasili tudi najbolj vneto skupino navijačev. To nagrado - torto - so dobili navijači Šoštanja.
Konec maja je bil v Zagorju Dornikov memorial. Ob sodelovanju petih ekip smo zasedli tretje mesto za ekipama Usnjarja in Zagorja.
V mesecu juniju smo sodelovali na že 18. tradicionalnem turnirju Majolika v dvorani Tabor v Mariboru, ki je tudi turnir v spomin na nekdaj odličnega vratarja RK Branik Miša Eferla. V finalni tekmi smo z 9:7 premagali domači Branik 66, tretja pa je bda ekipa iz Zagorja.
Organizatorji vseli turnirjev, tudi tistih, ki bodo po letnem premoru, se zavzemajo, da bi vsi ti turnirji šteli za državno ligo veteranov. Zmagovalec na koncu pa bi bil veteranski državni rokometni prvak. Turnirji bi tako pridobili na kakovosti in postali privlačnejši.
Vseh uspehov smo veseli, velik delež pri tem pa imajo naši sponzorji, ki nam omogočajo udeležbo na tekmovanjih. Tudi njim gre iskena zahvala.
Marjan Stvarnik
Ekipa Šoštanja: stojijo: Robi Lesjak, Matjaž Klemenčič, Anton Skok, Vili Poznič, Jože Javornik, Anton Skornšek, Slavko Vačovnik, Jože Hajsek, Ivan Vajdi; čepijo: Samo Mernik, Ivan Vačovnik, Boris Jambrovič, Tone Blagotinšek, Marjan Stvarnik, Jože Silovšek
n KONEC PA ŠE NA IZLET
lepem, sončnem popoldnevu smo se zbrali pred vrtcem in skupaj odšli proti Slatinam. Pot nas je vodila skozi gozd, vmes pa smo se večkrat ustavili in poskrbeli za zdravo telo (različne gibalne vaje). Na cilju nas je prijazno sprejela družina Sevčnikar. Pogostili so nas z domačim kruhom, potico in golažem. Žejo pa smo si pogasili s sokom.
Ko je muzikant raztegnil meh, smo skupaj zapeli in zaplesali.
Kolektiv vrtca “Maja” Šmartno ob Paki
Priznanja pevcem iz Zavodenj
Ko so pred mesecem dni pevci okteta Zavodnje praznovali dvajsetletnico, je bil to za sestav visok jubilej, hkrati pa praznik tudi za vsakega pevca posebej. Za dolgoletno petje so prejeli Gallusova priznanja, in sicer pet bronasto, en srebrno ter Anton Grabner in Jože Grabner zlato Gallusovo značko. Pevcem iskreno čestitamo in želimo, da bi tudi v prihodnje ohranjali lepo slovensko narodno in umetno pesem, ki sta eden od temeljev našega narodnega obstoja.
OBČINSKO PRVENSTVO INVALIDOV
Rusko kegljanje (69 tekmovalcev): I. Bernard Rogelšek, 2. Tilka Andrejc, 3. Ruža Vrtačnik, 4. Greta Mravljak;
Met na babo: 1. Andrejc, 2. Hribernik, 3. Hudovernik in Viktor Drev;
Ruski biljard: 1. Štefka Strožič, 2. Ivan Bobek, 3. Jože Avberšek, 4. Katarina Juvan
Skupno število vseh tekmovalcev je bilo 160, zato bi glede na odziv takšno tekmovanje radi ponovili.
M. L.
balinanju pa pokale. Tekmovanje v balinanju je potekalo po regijah, ekipe pa so bile izbrane naključno in brez predhodnih treningov. Zlati pokal je osvojila ekipa članic iz Gaberk.
Ostali rezultati:
Turnir v balinanju:
1.	Gaberke-ženske, 2. funkcionarji,
3.	Topolšica, 4. Šoštanj;
Vlečenje vrvi: 1. funkcionarji (z županom), 2. Gaberke, 3. Ravne, 4. Lokovica;
Pikado: 1. Ivan Bobek (40), 2. Marinka Pušnik (31), 3. Slavko Meh (29), 4. Mirko Goltnik (28);
14. junija je šoštanjski odbor društva invalidov na športnem igrišču pri gostišču Kotnik v Ravnah za svoje člane priredil družabno srečanje, združeno s športnim tekmovanjem, ki se ga je udeležilo precejšnje število članov. Izbor panog je bil prilagojen sposobnostim invalidov in je obsegal ruski biljard, pikado, met na babo - zbijanje tarče, kegljanje, balinanje ter vlečenje vrvi. Tekmovanj so se udeležili skoraj vsi člani in čeprav je bilo bolj važno sodelovati, kot zmagati, so podelili tudi pokale in odlikovanja. Prvim trem v vsaki posamezni disciplini so podelili odličja, prvim trem ekipam v
V	ŠOŠTANJU MOJO KLUB.................................
V	Šoštanju je pred desetletji deloval moto klub, ki je bil zelo dejaven. Počasi pa se je skupaj z drugimi institucijami preselil v Velenje. Z namenom, da Šoštanju povrnejo nekaj nekdanje živahnosti, so se zbrali zanesenjaki in ljubitelji jeklenih konjičkov. Organizirali so se v klub. Predsednik kluba v ustanavljanju, gospod Vili Pečovnik, je povedal, da je prvenstvena naloga kluba vzgoja in preventiva pri vožnji z motorji in motornimi kolesi zlasti pri mladih. S tem namen bodo organizirali razna predavanja priznanih strokovnjakov.
V	kratkem bodo priredili srečanje motoristov in privržencev kluba, kjer se bodo lahko ti med seboj pogovorili, se spoznali, izmenjali izkušnje in se poveselili, saj bo srečanje bolj družabno naravnano.
Trenutno največ aktivnosti namenjajo iskanju sponzorjev in podpornih članov.
L. M.
ČAS TABORNIKOV JE TE
Takoj ko so se pričeli toplejši dnevi, ko je najprijetneje preživeti prosti čas v naravi, so na piano pokukali tudi taborniki. Vso pomlad so se urili v taborniških veščinah in se začeli udeleževati tekmovanj. Rod Pusti grad je konec maja v Šoštanju organiziral področni mnogoboj, ki so se ga udeležile 4 ekipe murnov, 50 ekip medvedkov in čebelic ter 14 ekip gozdovnikov in popotnikov obeh spolov. V istem času je v Topolšici potekal sodniški seminar, na katerem se je izobraževalo 20 tabornikov - in vsi so ga uspešno zaključili.
Izvrstne uvrstitve medvedkov in čebelic
Naši taborniki so se nato pod pokroviteljstvom Občine Šoštanj zelo uspešno udeležili državnega mnogoboja medvedkov in čebelic od 13. do 15. junija v Tolminu. V močni konkurenci 54 ekip iz vse Slovenije je vseh pet ekip roda Pusti grad Šoštanj poseglo po najvišjih uvrstitvah: trikrat 1. mesto, eno 2. in eno 3. mesto. Prav tako so bile uspešne tudi tri ekipe roda Topli vrelec Topolšica, ki so zasedele 3., 5. in 8. mesto.
Popotniki državni prvaki
Teden dni kasneje se je v Zagorju odvijal državni mnogoboj gozdovnikov in popotnikov, ki so se ga udeležile 3 Šoštanjske ekipe. Med 22 ekipami so gozdovniki zasedli 8. in 14. mesto. Izvrsten uspeh pa so z zmago v konkurenci devetih ekip dosegli popotniki roda Pusti grad: Maksi Kvas, Draško Stankovič, Borut Jonko, Jože Školč in Boštjan Rezman.
Kresovanje ob dnevu državnosti
Na predvečer dneva državnosti so šoštanjski taborniki sodeloyali na občinski proslavi ob jezeru. Pričarali so čarobno vzdušje, ko so se na vodni gladini zalesketali odsevi bakel, ki so jih v čolnu peljali proti obrežju in z njimi zanetili taborni ogenj.
Sončno mesto
Od 30. junija do 4. julija je na Slemenu zopet sijalo sonce. V Sončnem mestu seveda, ki ga je rod Pusti grad pripravil v sodelovanju z Medobčinsko zvezo prijateljev mladine Velenje. Tabora je potekal pod vodstvom Teje Podgoršek, program je vodila Darja Komar, kot vodniki pa so sodelovali Mojca Čebul, Anja Lampret, Petra Volavc, Rok Skornšek, Andrej Peunik in Janko Urbanc. Čudovitemu sproščenemu vzdušju, neokrnjeni naravi in dobrim vodnikom in oskrbniku se je zaupalo 67 otrok iz Šoštanja in Velenja.
Ni ga čez Ribno
Ko šaleškemu taborniku omeniš Ribno, mu zaigra srce in spomini na nepozabne trenutke na poletnih taborjenjih oživijo. Letos se bodo v ta čudoviti kotiček Gorenjske znova podale stare in nove generacije. V torek so se tja za deset dni že odpravili taborniki Toplega vrelca. 110 tabornikov mlajše izmene Pustega grada (od 6 do 13 let) bo v Ribnem od 31. 7. do 7. avgusta, starejša izmena (nad 13 let) pa bo taborila od 7. do 15. avgusta. V tem času bo 130 naših tabornikov gostilo tudi 50 skavtov z Irske. O tem pa boste brali že v prihodnji številki Lista. Do takrat pa uživajte v naravi, na počitnicah!
V.M.
KMETIJSKA
SVETOVALNA
SLUŽBA
SLOVENIJE
W
I
DOSEVKI
Strniščni dosevki vedno bolj pridobivajo na pomenu. S setvijo strniščnih dosevkov si lahko zagotovimo dodatne količine zelene krme in poskrbimo, da bomo imeli njivske površine skozi vse leto pokrite z rastlinsko odejo (zmanjšamo negativne posledice poletnega vremena na tla), tla bomo hkrati obogatili z organsko snovjo in dušikom ter poskrbeli za prenos hranil, nakopičenih v nižjih slojih tal, v višje sloje. S pridelavo strniščnega dosevka bomo zadovoljni le, če bo izbira le-tega pravilna. Pri izbiri ustreznega dosevka si lahko pomagamo z odgovori na naslednja vprašanja: kdaj bomo dosevek posejali, koliko časa bo imel dosevek na razpolago za rast, ali bomo dosevek uporabili za zeleno krmo ali za podor, kako se dosevek sklada s predhodno in naslednjo poljščino ter koliko nas bosta stala seme in priprava setvišča. Na žitna strnišča lahko posejemo krmne dosevke ali pa dosevke za podor oz. zeleno gnojenje.
In kaj vse lahko posejemo na strnišče in kasneje uporabimo za krmo?
- V juliju še lahko posejemo AJDO za zrnje (potrebujemo okrog 80 kg semena /ha, vendar je posevek odvisen od višine temperatur v septembru in začetku oktobra. Zrnje je bogato z ogljikovimi hidrati, beljakovinami in minerali, zato ima svoje mesto v ljudski prehrani.
- Prav tako lahko v juliju posejemo pri nas sicer manj razširjeno SUDANSKO TRAVO (30-40 kg semena /ha). Sudanska trava je enoletna krmna rastlina, ki ima dobro sposobnost obraščanja ter ji prija predvsem sušno in toplo vreme. Uporabljamo jo lahko za zeleno krmo in za silažo. Primerna je za setev v mešanicah z jarim krmnim grahom in jaro grašico.
-V juliju in avgustu lahko sejemo tudi enoletno prezimno deteljo INKARNATKO (čista setev: 30 kg semena /ha). Slabo prenaša zimski mraz in dolgotrajno snežno odejo. Priporočamo vam setev inkarnatke v mešanici z mnogocvetno ljuljko ali pa v mešanicah,
imenovanih grašljinka ali popelsdorfska mešanica.
-	V avgustu lahko posejemo
tudi KRMNO REPICO (10-15
kg semena /ha), ki jo lahko krmimo do zime. Ker pa prezimi, jo lahko znova krmimo v prvi polovici aprila (pred cvetenjem).
-	V avgustu lahko sejemo tudi KRMNO OGRŠČICO (10-15 kg semena /ha), ki je zelo bogata s hranilnimi snovmi, zlasti z beljakovinami in se pri krmljenju odlično kombinira s koruzno silažo. Ker dobro prenaša nizke temperature, jo lahko krmimo še pozno v jesen.
-	Se vse do konca septembra lahko sejemo MNOGOCVETNO LJULJKO (40-50 kg semena /ha). Mnogocvetna ljuljka spada med prezimne krmne dosevke in z njo lahko pridelamo obilo zelene masa in hranilnih snovi. Primerna je tako za siliranje kot za svežo krmo za živino.
Poleg teh, pri nas najbolj razširjenih vrst krmnih dosevkov, lahko sejemo še druge, kot so na primer krmni bob, krmni grah, ozimno in jaro grašico, krmno kolerabo...
V zadnjem času pa se ljudje večkrat odločajo tudi za setev strniščnih dosevkov, ki jih kasneje podorjemo. Pri izbiri dosevka za zeleno gnojenje moramo izbrati vrsto, ki bo dala v letu setve obilen pridelek suhe snovi in pri katerem v naslednjem letu ne bomo imeli težav z regeneracijo le-te v glavnem posevku. Za zeleno gnojenje lahko na strnišče posejemo krmno repico, oljno redkev ali facelijo, v zadnjem času pa v trgovinah dobimo že tudi komercialne mešanice za zeleni podor (npr. Polje je mešanica ajde, gorjušice, facelije, perzijske in aleksandrijske detelje). Ker ne želimo imeti po žetvi njiv praznih in tako izpostavljenih neugodnim vremenskim razmeram ter ne želimo, da bi bile te površine idealne za razmnoževanje nadležnih plevelov, velja razmisliti in se odločiti za setev strniščnega dosevka, primernega za naše naravne danosti in usklajenega z našimi potrebami.
Iris Zičkar
J E N E Al
*
o se boste sprehajali po gozdu in vas bo želja po osvežitvi zanesla k potočkom in izvirom, boste opazili plemenito drevo, ki je skupaj z gorskim javorjem vladar vlažnih območij okoli gozdnih potokov. Že naši predniki so ga zelo cenili zaradi njegovega kvalitetnega lesa. To je jesen.
Jesen je listopadno drevo, redkeje grm. Na severni polobli poznamo okob 65 vrst. Pri nas sta najbolj razširjena vebki jesen (Fraxinus excelsior) in mali jesen (Fraxinus ornus). Bolj pogost, veliki jesen raste od nižin do 1500 m. Zraste do 40 m visoko in lm v debebno. Pogosta je rogovilasta rast, do katere pride zaradi propada vršnjega popka (obžiranje od divjadi, pozebe). Ima močne, dolge veje, poganjki pa so ukrivljeni navzgor. Ima razvejan koreninski sistem z dolgimi stranskimi koreninami. Skorja je pri mladih osebkih gladka in siva, pri starejših pa globoko vzdolžno in plitvo prečno razpokana. Listi so sestavljeni iz 7 do 13 lističev, torej so lihopernati. Semena, ki odpadejo jeseni, vzkalijo pomladi, tista, ki odpadejo ah pa so sejana spomladi, pa vzkalijo naslednjo pomlad. Izredno hitro raste. Že prvo leto zraste do 20 cm in do 70 leta ohrani hitro rast. Treba je omeniti, da ločimo obstoj dveh talnih ras jesena in sicer počasi rastoči jesen na apneni talni podlagi in hitreje rastoči vodni jesen. Za dobro uspevanje rabi jesen veliko vlage v zraku in v tleh. Kjer ni vode v tleh, je potrebno dosti padavin. Najboljši les zraste v mešanih sestojih skupaj z javorjem, gabrom in bukvijo. Pri tem mora jesen imeti prosto krošnjo. Veliki jesen je gospodarsko zelo pomembna vrsta. Les je trd, težak, dobro elastičen in se zelo dobro polira. Uporabljajo ga za izdelavo pohištva, parketa, orodja in najzahtevnejšega športnega orodja (telovadno orodje, smuči).
Mali jesen pa zraste kot grm ali okoli 10 m visoko drevo. Od vebkega jesena ga ločimo po listih, ki so sestavljeni samo iz 5 do 9 jajčastih bstičev. Pomemben je kot sestavina varovalnih gozdov. S svojo steljo
ugodno vpliva na tla in marsikje na degradiranih tleh predstavlja pionirsko vrsto. Tudi mali jesen ima trd in težak les. Uporablja se v kolarstvu, domači obrti in tudi za kurjavo. Sadijo ga tudi v parkih. V južni Italiji prestrezajo iz debla sladek izcedek (manna), ki ga uporabljajo za pripravo slaščic.
Jesen je že od nekdaj prisoten v človeških verovanjih, mitih in legendah. Kar dve mitologiji, grška in nordijska pa povezujeta stvarjenje človeka z jesenom. Po Hesiodu je Zeus ustvaril eno človeško generacijo iz jesena. Pesnik pripoveduje takole: “Zeus pa tretji je rod ljudi umrljivih ustvaril, divji in čvrst, rojen iz jesena...”
V	nordijski mitologiji pa ima jesen vlogo kot svetovno drevo, Yggdrasil, ki sega s krošnjo v nebo, s koreninami pa v podzemlje. Na sredini drevesa najdemo zemljo (Midgard) v obliki diska, obdaja jo ocean, vse skupaj pa oklepa kača. Bivališče bogov (Asgard) je na gori, kamor sega jesen s svojo krošnjo.
Motiv kače in jesena je že dolgo povezan. Že v 1. stoletju n.š. je Pbnij napisal, da je jesen zelo učinkovit zoper kače, ki naj bi se izogibale celo njegove sence. Se v 16. stoletju so ljudje v Evropi verovali, da varuje človeka pred kačjim pikom jesenovo listje zataknjeno za klobuk. Prav tako naj bi bila palica iz jesenovega lesa najbolj zanesljivo sredstvo, s katerim se ubraniš kače. Kmalu se je pojavilo mnenje, da pomaga jesen proti čarovnijam, zato so starši dajali dojenčkom piti jesenov sok, ki naj bi jih varoval pred zhmi duhovi, hkrati pa so morali dojenčke prvič okopati pred ognjem, ki so ga netila jesenova drva. V podoben namen so uporabljali tudi jesenovo bstje v postelji.
V	naših krajih je znan Orlov jesen, ki raste ob domačiji in ima premer 125 cm, visok pa je 16 m. Pred leti ga je zadela strela, zato se suši.
Damjan Rožič
V VETERINARSKO AMBULANTO
Govoril sem že o mnogih znakih in obnašanju živali pri boleznih in obolenjih. Danes bom spregovoril o tem, kaj in kako v veterinarski ambulanti.
Zelo pomembno je, da lastnik pozna svojega ljubljenca. To poudarjam zato, ker je v ambulanti vedno več obiskovalcev, za katere ni nujno, da se med seboj marajo. Ce nismo prepričani v svojega psa, mu raje nadenimo nagobčnik. Povodec naj bo močan, kajti posledice nesimpatičnosti med dvema ali več živalmi so lahko neslutene.
Gotovo veste, da so v isti čakalnici razhčne vrste živali, zatorej bi tudi za muce priporočal, da jih lastniki prinesejo v košari. Muca se bo tako zagotovo bolje počutila, kot pa na rokah.
Lepo bi bilo, če bi psa pred obiskom veterinarja sprehodili vsaj toliko, da bi opravil potrebo. Da ne bo pomote, tudi to se lahko zgodi v ambulanti - in nič zato; vendarle, če pa je možnost, da se to ne bi zgodilo, bi bilo lepo.
Ce vemo, da naš pes ni družaben ah da slabo prenaša gnečo, ne bo nič narobe, če v čakalnici počakamo sami, pes pa zunaj ali v avtomobilu. Nekateri pač težje prenašajo bližino množice. Dodam naj samo še to, da je zelo pomembno, da imamo svojo žival pod kontrolo, najsibo s kletko, košaro ali nagobčnikom.
Tomo Wankmüller, dr. vet. med.
Nadaljevanje s l.strani
v
Kako je vojaški helikopter prišel na Zoharjevo domačijo?
V času, ko je v Sloveniji potekala vojna za osamosvojitev in neodvisnost, se je 28. junija 1991 posadka v sestavi pilota Jožeta Kalana in letalskega tehnika Bogomirja Šuštarja odločila za prebeg s helikopterjem na stran Teritorialne obrambe Republike Slovenije. Njuna pot prebega se je začela v vojašnici v Mariboru. Po pristanku na Golteh sta vzpostavila stik s pripadniki TO in poskrbela za maskiranje helikopterja. In tu se pravzaprav začenja zgodba o pravem letalstvu TO RS in letenju, ko so se v dogovoru med posadko in 89. območnim štabom za teritorialno obrambo odločili za prelet helikopterja Gazella na bolj varno točko in to je bilo v neposredni bližini planinskega doma na Smrekovcu. Pred tem preletom so se odločili hebkopter prebarvati in oznake JA nadomestiti z našimi. Gazella s slovenskim grbom na repu, napisom TO na pokrovu motorja, številko 001 na boku in ščitom TO ter vebkim belim napisom Velenje ni bila več podobna plovilom bivše armade. Vendar
tudi na Smrekovcu ni bilo dovolj varno, zato so se zelo hitro v območnem štabu Velenje odločili za premestitev. Že 10. julija so helikopter preleteli na domačijo Leskovšek, ki leži v ozki dolini med Smrekovcem in Svetim križem. Gazella je bil skrita, posadka se je aktivno vključila v delo TO. Ves čas pa so na terenu iskab še primernejše skrivališče. Razsežen travnik na posestvu Ivana Juvana v Zavodnjah je omogočal pristanek kar nekaj helikopterjem. Šupo so nekajkrat premerili, predvsem vrata in 16. julija med 11.00 in 11.05 je posadka helikopter iz ozke doline preletela na greben hriba pri Žoharju. Helikopter so po delih varno spravih v šupo, kjer je ostal do 13. novembra istega leta.
Kasneje je bil dan na generalni remont v tujino in 23. oktobra 1992 registriran pod oznako SL-HAA in dan v uporabo 15. brigadi vojaškega letalstva na Brniku, kjer so ga uporabljali za osnovno šolanje pilotov. Leta 1994 je bil uničen v letalski nesreči. Zaradi zgodovinskega pomena, saj sta bila ta helikopter in prebeg posadke začetek oblikovanja letalske enote Slovenske vojske, so ga obnovili in je postavljen v bazi na Brniku.
V. M.
(jW&.f «*1, tok...
Ja, pa kaj je zdaj z dolgim vročim poletjem. Vse skupaj postaja čedalje bolj oblačno. Mislil sem ne samo vreme, pač pa tudi našo slovensko politiko. A se še spomnite, kako so nas pitali s superlativi, kako je Slovenija napredovala in kako nas tuji politiki podpirajo v naših prizadevanjih za članstvo v NATO paktu. No, pa menda ni bilo čisto tako. Izkazalo se je, da so imeli prav tisti, ki so že pred nekaj meseci govorili, da so nas odpisali. Ja, pa so vrli novinarji naših časopisov takoj začeli pisati, da ni nič zamujenega, da vsi tako ne moremo biti v prvem krogu in da vsi govorijo, da smo mi prvi, ki bomo sprejeti v naslednjem krogu. Hahaha, lepo jim odgovarja Janša, da se še ne ve, kdaj bo ta naslednji krog, če sploh kdaj bo. Nekomu je zadnjič v prisotnosti ameriške sekretarke ušlo nekaj besed čez Češko, verjetno ni vedel, da so njene korenine prav tam. Ja, tako ga kronajo naši ta glavni. No, pa saj imajo že spet za nas novo vabo. Se že na veliko piše, da smo prvi kandidati za sprejem v Evropsko zvezo. No, kako se bodo kaj opravičevali, če nam bo spet spodletelo.
Hm, spodleti pa vsakomur kdaj. Tudi meni je spodletelo, ker sem v prejšnji številki napisal, da so table na kandelabrih že pred več kot enim letom bile obsojene, da so postavljene nezakonito. Hja, lastniki imajo soglasje krajevne skupnosti, pa tudi predstavnik občine je primaknil svoj avtogram in štampiljko. Torej je s strani občine vse O.K., kar pa ni nihče uspel napisati in pojasniti. No, v bodoče bodo pa stvari tako bolj jasne, ker bomo imeli
občinski odlok, kje, kdo in kaj lahko postavlja, kar se tiče reklam na javnih mestih. No, bo res zanimivo, kako bomo v bodoče lepili plakate za kakšne veselice, pa še kaj, ker je za povrhu obljubljena še komunalna taksa. A kaj je zdaj to? Ja to je to, da se ne bo več smelo na vsako japko ali pa toplovodno podpostajo lepiti plakatov in drugih reklamnih sporočil po mili volji, pa še za vsak plakat bo potrebno nekaj primakniti v občinsko blagajno, pa tudi lepiti ne bomo smeli sami, ampak samo od občine posvečene, pardon pooblaščene osebe, pa temu se ne reče komisar pač pa koncesionar. No, to je pa lokalna samouprava. Kjer pa se stvari tud’ hitro spreminjajo. Se lani je bil greh, če si rekel, da bi se na kakšni cesti lahko z udarniškim delom krajanov privarčevalo kakšen tolar ali pa na račun tega potegnil kakšen meter asfalta več, ker taka dela niso strokovna. Letos pa je to že možno. Nisem sicer ugotovil, kdo se je česa naučil, da se lahko udarniško gradi, važno pa je, da se gradi. Mogoče, pa bomo enkrat dohiteli tudi tiste nerazvite in ne vem kakšne občine še, ki skoraj ne poznajo več makadamskih cest. Poglejte malo okrog sebe, seveda ne takrat, ko namakate noge v lavorju, pač ko si privoščite kakšno turo z avtomobilom, ja, al’ pa s kolesom.
Pa prijetne počitnice, dopust, udarniško akcijo ali kakor že temu rečete, glavno je, da se boste imeli fajn, pa včasih se spomnite na kakšno vrstico tehle čvek.
PeTur
Praznične ulice mojega mesta
Pod gornjim naslovom sem poslala uredništvu Našega časa sestavek, ki je bil skoraj v celoti objavljen. Ne dvomim, da ste ga bralci Lista tudi pečitali. Seveda pa niste prečitali tistega, kar je bilo izpuščeno. Manjkajoča vsebina pa je sledeča:
Naš čas je bil brez prazničnega uvodnika, čestitko občanom je posvetila le Mestna občina in še to skupno z vabilom na proslavo. Na kanalu 5 sta se vrteli le čestitki dveh političnih strank (SKD in ZLSD), kanal 52 takega sporočila ni imel. Radio Velenje sem poslušala le 50 minut, v tem času ni bil praznik omenjen niti z besedo niti ga ni bilo slutiti po izbrani glasbi, morda pa sem izbrala napačni termin.
V občini Šoštanj je stanje bolj vzpodbudno. List občine Šoštanj je imel uvodnik “O, domovina, ti si kakor zdravje!” in deset čestitk raznih firm in političnih strank, tudi osnovna šola je pripravila proslavo v Kulturnem domu za svoje učence.
Zares me je presenetilo dejstvo, da je bil moj sestavek predolg ravno za gornja kritična odstavka. Ali pa je morda tudi to korak v demokracijo in svobodo tiska.
Milica Kovač
NABOR V DOMAČI OBČINI
Fantič sem star šele osemnajst let, cesar me hoče k soldatom imet’.
Kako bom soldat, sem še premlad, ne morem še puške držat.
o fantje končajo šolo, je čas, da gredo za kratek (za nekatere je dolg!) čas služiti domovini. Seveda morajo prej uspešno prestati preglede naborne komisije. Kot je v navadi, so se fantje z lepo okrašenimi vozovi pripeljali iz domačih vasi pred Občino Šoštanj. Nabornike so pričakali člani komisije, sprejem pa so si ogledali tudi ponosni starši. Sledilo je naporno delo, ko skušajo člani naborne komisije nabornike razvrstiti v rodove po njihovih željah in zmožnostih.
Želimo, da jim bo čas v slovenski vojski minil hitro, da se bodo naučili braniti domovino, čeprav upamo, da tega ne bomo nikoli več potrebovali.
Š. M.
Kaj muči mlade v Šoštanja?!
oštanj, ne pozabite na to, je res lep kraj. Res ga je nekaj pod vodo, nekaj zanemarjenega, vendar živi. Živi s svojim Pustim gradom, preljubo graščino, mestno hišo, ki sploh ni nikjer omenjena, svojo tovarno usnja , da o termoelektrarni in ostalih objektih sploh ne govorim. Pa verjetno to sploh nikogar ne zanima. Vsaj tistih ne, h katerim sem zadnjič prisedla na klopco. Prijeten večerje bil in je človeka zvabil na sprehod. Nisem prišla daleč. Moj sin je srečal prijatelje, s katerimi se je zapletel v klepet. Ker nisem hotela biti huda mama in ker hi z dušo in srcem takoj sedla z. njimi na klopco ob Paki, sem poskušala priti zraven. In uspela. Nisem jih spraševala, koliko so stari, kaj si želijo, kaj pričakujejo, zakaj razbijajo (pardon, samo nekateri), zakaj sproščajo svojo energijo v drugačnih, negativnih stvareh. Samo tiho sem bila in jih poslušala.
Pa veste, da je naša mladina dobra. In morda njihovo ravnanje nosi posledice naše dediščine. Zakaj posedajo po klopeh, se zbirajo po vagonih, pozimi po hodnikih in toplih prostorih. Zakaj jim ne damo vsega tega mi, ki jim to lahko omogočimo. Zakaj ni topline, zavetja, zakaj se
ne bi mladi družili na enem kraju, ki bi jim pomenil prijateljstvo in udobje? Sami so izrazili to željo. Želijo si prostora, kjer bi igrali nogomet, pikado, biljard, poslušali glasbo. To vsekakor ni gostišče. To je prostor, ki bi bil njihov, kjer bi se srečevali s prijatelji, poklepetali in se sprostili. Saj tudi naši najstniki rabijo sprostitev, ne samo mi, odrasli, ki rinemo s svojimi težavami skozi življenje.
Morda bi bilo tudi Šoštanju potem lepše. Lepše bi bilo vsekakor našim otrokom, ki bi namesto temnih hodnikov, trdih stopnic in čečkanja po zidovih doživeli svoj kotiček. Svoj prostor pod soncem, ki bi bil namenjen le njim.
V imenu svoje stranke (pa politika tu sploh ni pomembna), v svojem imenu in v imenu svojega sina, s katerim sem se potem o tem pogovarjala, vlagam pobudo, da se v Šoštanju najde prostor za to mlado in še poznejšo generacijo, kjer bo verjetno na pozitivnejši način in z več pozitivne energije sproščala svojo mladost.
Mladost je le ena.
Milojka Komprej ■ (SDS)
KONGRES SLOVENSKIH KRŠČANSKIH DEMOKRATOV
Novem mestu je 28. junija pod geslom “za deželo in ljudi združimo moči potekal 5. kongres Slovenskih krščanskih demokratov - SKD. Kongresa se je udeležilo okrog dvesto delegatov iz Slovenije in Slovencev po svetu.
Geslo kongresa nakazuje tudi enega od bistvenih problemov stranke SKD. Samo s skupnim delom je stranka močna in samo taka stranka SKD lahko stori nekaj za Slovenijo. To je bil tudi osnovni povod za sklic kongresa, ki je po lanskem slabem volilnem rezultatu na državnozborskih volitvah padla v situacijo ukvarjanja s samim seboj in iskanjem notranjih sovražnikov. Kongres je bil poleg formalnega dela (dnevi red, poslovnik, delovno predsedstvo) razdeljen v dva glavna vsebinska dela. Prvi del je zajemal poročila od minulega kongresa (1996 v Škofji Loki). Poročal je predsednik stranke g. Lojze Peterle, vodja poslanske skupine g. Mozetič, predsednik nadzornega odbora in predsednik častnega razso-
dišča. Drugi del pa je zajemal volitve predsednika in v organe stranke. Delovno predsedstvo je predlagalo časovno omejitev za predstavitve kandidatov za predsednika stranke, podpredsednika, izvršilni odbor, svet stranke, predsednika in podpredsednika sveta stranke, nadzorni odbor in častno razsodišče. Z večino glasov je bila sprejata časovna omejitev za predstavitve. Za predsednika stranke so bile vložene tri kandidature in sicer: Maksimiljan Indihar, Primož Bulc in Lojze Peterle. Za po mojem mnenju nekorektni zaplet je poskrbel g. Indihar, ki je prekoračil odmerjeni čas in kljub opozorilu govoril naprej. Po ponovnem opozorilu, je izgubil živce in začel s povišanim tonom govoriti, kako je celoten kongres, tudi zaradi časovne omejitve nedemokratičen. Predsedujoči ga je opozoril na to, da je bila to z glasovanjem sprejeta odločitev in da žali delegate ter mu, ker je nadaljeval z žalitvami, na osnovi poslovnika vzel besedo. Kasneje je umaknil kandidaturo. Tako, da smo izbirali med dvema kandidatoma. Z
večino 95 glasov je bil za predsednika ponovno izvoljen Lojze Peterle, protikandidat Primož Bulc je dobil 48 glasov. Mojc osebno mnenje je, da Primož Bulc ni bil pravi protikandidat Lojzetu Peterletu, zato je tudi prišlo pri glasovanju do tako velike razlike v korist bivšega predsednika. Vse pa kaže, da se notranja trenja v SKD kljub kongresu niso zgladila. Zaradi tega bo potrebno še naprej stalno povezovalno delo od vrha stranke navzdol do občinskih odborov in obratno. Volitve (državnozborske, lokalne) so vedno strankina žetev. Vsem tistim, ki kritizirajo politiko SKD ali vodilne ljudi v tej stranki, pa na koncu vprašanje za razmislek! Ali bi, če bi stranki ne predsedoval Lojze Peterle volili SKD? Trdim, da večina ne bi, ker je trn v peti stranka SKD in ne njeni vodilni politiki. So pa prav gotovo tudi pri SKD napake. Čas pa bo pokazal ali smo se na kongresu odločali pravilno.
Za 00 SKD Šoštanj Peter Turinek, predsednik
Za hudomušnim nasmehom skriva leta
V dneh okrog 17. junija so si obiskovalci na vratih stanovanja gospe Tončke Novak v Šoštanju kar podajali kljuko. Na ta lep poletni dan je namreč slavila že svoj 90. rojstni dan. “Veliko otrok je bilo pri hiši in bila sem najstarejša. Pa sem jaz pobrala rso energijo.” pravi s prešernim nasmehom na licu. Veliko jih je bilo, ki so jih hoteli čestitati ob njenem visokem jubileju, med njimi tudi šoštanjski župan. “Lepo, da me kdaj vi obiščete, saj jaz res ne najdem časa, da bi prišla po zdravila.” se je še pohecala. Želimo ji, da bi bila še dolgo tako zdrava in polna energije.
NADOMESTNA GRADNJA
••••••••••••••••••••••
oštunj se glede porušenih hiš ne more merili z Družmirjem, kljub temu pa premore že kar lepo zbirko hiš, ki so ohranjene le še na starih fotografijah . Večino teh starih hiš so porušili zato, da bi naredili prostor za gradnjo novih objektov, kadar gre za manjše, nefunkcionalne objekte, ki nimajo posebnih arhitekturnih značilnosti vrednih varovanja, je taka rušitev tudi upravičena. Eden takih objektov je bila tudi hiša na Kajuhovi (glej fotografije), na mestu katere danes stoji večstanovanjska stavba z Zavodom za varstvo najmlajših v pritličju.
Zanimivo je, da veliko ljudi NADOMESTNE gradnje sploh ne smatra za novogradnjo, čeprav gradbena zakonodaja govori le o novogradnji. V trenutku, ko se objekt poruši, je namreč zemljišče le prazna gradbena parcela, ki ima pred običajnim zemljiščem prednosti predvsem v že pripravljeni komunalni opremi (cesta, voda, elektrika,...).
Stavba na Kajuhovi, ki je nastala na ruševinah stare dvoetažne hiše, je zanimiva predvsem zaradi arhitekturne zasnove, ki izrazito poudarja dvokapno streho. Streha s svojim naklonom skuša loviti naklon sosednje hiše s spominsko ploščo. Arhitekt, ki je stavbo snoval, je sicer še malce “sramežljivo” vendarle poiskal dialog s sosednjimi objekti. Torej lahko že govorimo o zametkih KONTEKSTUALNE ARHITEKTURE, ki nekaj let kasneje v Šoštanju postane že kar pravilo. Lokacija stavbe spet postane vhodni podatek pri snovanju posamezne stavbe.
Vzhodna fasada
v •
nasi b i s e H/Ayi
Paranoični biseri
Ji*
ekaj je zadnje dni hudo narobe z mano. Morda sem paranoičen. Preganja me namreč občutek, da je ta država nora.
Prvo, kar sem norega slišal, je bilo to, da bo Telekom v soglasju z državo (pa da se zmenimo, kaj je država: to je neki parlament, pa neka vlada, pa neke službe in ministrstva, ki jih, mimogrede, plačujemo mi, da bi delale za nas, za ljudi, kolikor se to že so-ciabstično sliši) podražil usluge za 8 % - z besedo (kot v uradnih dokumentih) za osem odstotkov. Dobro, do tod še ni nič norega, saj je telefon pri nas res bil veliko prepoceni (vsaj za 80 %). Toda pojdimo dalje.
Torej, peku smo dovolili podražiti kil-sko štruco kruha za 8 %. Ta isti pek pa bo sedaj prodajal štruce po pol (upam, da ste opazili ta “pol”= 1/2) kile po novi ceni (to je: cena za kilsko štruco plus 8 %) in trdil, da je vse po zakonu in da je to 8 %. Država pa tega ne vidi ali noče videti. Pa se grej o neka sranja po TV o dialogu in skupnih rešitvah po evropsko. Poslušte
ljudje, nekdo je vendar idiot, ker misli, da smo mi idioti. Zraven se pa smehlja in te gleda v oči. (Vsaka podobnost z Miloševičem je zgolj naključna. Vsaka podobnost z Balkanom, Arabci in turško tržnico je tudi zgolj naključna. To sem zapisal, da me ne bi kdo od njih tožil zaradi žaljenja časti, kajti taki triki presegajo tudi njihove sposobnosti.)
Recimo vendar bobu bob, povejmo, da bomo podražili telefonske usluge za 270 %, parlament ali kdor si že bodi naj to izglasuje in jaz bom lepo tiho, saj je to moja edina telefonska družba. Imel bom pa zadoščenje, da nisem nor in da me nihče ne poskuša “von hinten”.
Pa še ena - še boljša. Prometne kazni. Plačaj takoj - 50 % popusta. Naredi štiri, plačaš tri. Naredi osem, plačaš pet. Kapitalistično trženje. Ubiješ človeka, pet let, ubiješ dva, cassa sconto 30 %. Krasna država, ve, kaj je trženje, ve, kaj je kapitalizem (beseda pride od besede kapital, to pa menda vemo, je denar). Več prekrškov, več popusta. Divjajte fantje, divjajte, v Sloveniji so znižali
prometne kazni za polovico; za tiste, ki nosijo “cash” s seboj. Država išče dobiček.
Del civilizacije človeštva, na tej stopnji, kot pač je, je rimsko pravo. Izhodišče in temelj vsega, kar bi pošteni ljudje hoteli poštenega uveljaviti. Ne bom zgrešil, če ga bom opisal z osnovnim pravilom: dejanje proti pravni normi - ustrezna kazen. Upošteva sicer olajševalne okoliščine v določenih primerih, vendar nobene takšne, da storilcu pol dejanja oprostimo, ker je policaj pač “prešvoh”, da bi Cefizlja vklenil.
Vem, da mešam prekrške s težjimi delikti, vendar je pred bogom to vse isto; le decimalka je druga. Gre za moralo in logiko. Ko ju danes pohodimo na stranski cesti, ju bomo jutri na glavni. Po pravilu, vse za denar. Noben slovenski pravnik še ni protestiral proti temu predlogu zakona, noben politik (to so tisti kratkohlačniki, ki morajo nenadoma hoditi okoli v frakih in jih še ne znajo nositi) se še ni uprl idiotizmu.
Smilijo se mi policaji. Vedno sem jih cenil kot ljudi, ki se izpostavljajo tudi
zame, da bo pač v dežeb red. Po moje je za njih to ogromno ponižanje. Sedaj bodo s kršitelji vsake sorte debatirali kot branjevec, na koncu pa še prijazen nasmešek: “pa pridite še” (in imejte gotovino s seboj).
Da so stvar predlagali amaterji bo razvidno že iz mojega nasveta; če bi stvar namreč obrnili tako, da kdor ne plača takoj, bo plačal pol več, bi se jaz samo režal - naj kurbe plačajo, če ga že fiksajo (pa tudi sam kdaj prehitro vozim). Pohcaj bi pa ostal spoštovan gospod. Mi bi pa res malo bolj počasi vozih.
Ali pa sta obe “cvetki” samo psihološki manever tipa par-nepar, da bi ljudje imeli o čem govoriti in bi trošili energijo kot jaz sedaj, pozabili bi pa na to, da nam kradejo gozdove, žrejo certifikate, spravljajo firme na kant in ustvarjajo novo kasto “rejenih”.
V tej državi je nekdo nor. Dopuščam možnost, da sem to jaz. Če ni nor, je pa lopov ah pa vsaj strahoten diletant. To pa jaz nisem,
Mungo.

KHnHnRBHHHI
Ostaja pa vprašanje, če ni spoštovanje do obstoječe stavbe pripisati zgolj dejstvu, da gre za objekt, ki je varovan kot spomenik NOB (gre za spominsko ploščo bratov in partizanov Mravljakov). Kakorkoli že, projektantu ni odrekati spretnosti, da je kar nekaj stanovanj in pritličje za otroke zložil v objekt, ki ne izgleda prevelik. čeprav ima poleg pritličja še tri nadstropja. Zadnja etaža je skrita kar v strehi (izkoriščeno podstrešje), kar je značilnost skoraj vseh kasneje zgrajenih objektov v Šoštanju.
Zanimivost te stavbe se skriva tudi na vzhodni fasadi (to je tista, ki je vidna iz smeri Kajuhovega doma). Dekorativno barvanje zaobljenih oblik z odprtino v obliki kroga je likovni element, ki ni značilen za arhitekturo. Težko je oceniti, ali gre zgolj za osebno ekspresijo projektanta, ki se je (za razliko od projektanta stavbe, ki smo jo obravnavali v prejšnji številki Lista) zavedal pomena fasade za mestno podobo, ali pa likovne forme le označujejo ustanovo za varstvo otrok, ki se nahaja v pritličju.
Omeniti velja tudi umirjeno rjavo barvo, ki previdno poskuša poživeti objekt, zgrajen še v času (bolj sivega) samoupravnega socializma. Barva je namreč, vsaj zame, najbolj očten znak družbeno političnega sistema. Tisti, ki si je ogledal sivino nekdanjih realsocialističnih dežel (Bolgarija,
Romunija,...) bo vedel, kaj imam v mislih. Živo pisane barve so po drugi strani znak tržnega gospodarstva, ki temelji na potrošnji blaga z možnostjo izbire kot glavnim regulatorjem družbe. Preizkusite mojo teorijo in sami ocenite stopnjo obarvanosti našega
V bližini stavbe na Kajuhovi, o kateri teče beseda, se trenutno odvija najnovejša NADOMESTKA GRADNJA v Šoštanju. Gre seveda za Pibernikovo gostilno na Trgu bratov Mravljakov. Čeprav je v tem primeru na obliko objekta odločilno vplival Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine, bo zanimivo opazovati, kakšen dialog bo projektant z objektom uspel vzpostaviti z okolico objekta in Šoštanjem na splošno.
Edi VUČINA
Stara stavba v času rušenja mesta.
ŠOLSKIA'-0'^^
Nasj najboljši............................................
Ob koncu šolskega leta, ko delamo obračune in primerjamo rezultate, je prav, da predstavimo še najuspešnejše učence, ki so Kajuhovo šolo dostojno zastopali na različnih tekmovanjih in natečajih.
VESELA ŠOLA: Na tekmovanje 2. stopnje se je uvrstilo 11 učencev. Jernej Mazej iz 7. razreda je dosegel vse možne točke in prejel diplomo. Prav tako je bila uspešna Barbara Mazej iz 8. razreda. Oba sta se udeležila državnega tekmovanja v Ljubljani, na katerem sta prejela diplomo državnih prvakov.
KAJ VEŠ O PROMETU: Na repubhškem tekmovanju v Tolminu je učenec 8. razreda Uroš Skornšek zastopal tri občine: Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki. Med 52 tekmovalci je dosegel 7. mesto, kar je lep uspeh. CANKARJEVO PRIZNANJE: Barbara Mazej in Matic Dobnik iz 8. razreda sta na tekmovanju iz materinščine dosegla lepe rezultate. Matic je prejel bronasto in srebrno Cankarjevo priznanje, Barbara pa tudi zlato (5. mesto v regiji).
ANGLEŠČINA: Barbara Mazej se je uvrstila na državno tekmovanje, pred tem pa je osvojila srebrno priznanje na regijskem tekmovanju.
STEFANOVO PRIZNANJE: Na šoli imamo tudi dobre “fizike”. Jrnej Preglav in Jernej Mazej iz 7. razreda sta na regijskem tekmovanju osvojila srebrno priznanje.
LIKOVNI NATEČAJI: V tem šolskem letu so naši učenci prejeli precej nagrad in priznanj na likovnem področju:
-nagrada za likovni izdelek na temo “Skrivna bitja iz gozda” - razpis GG Nazarje;
-nagrada na repubbški razstavi Likovni svet v Šoštanju za kiparska dela; -nagrada na republiški otroški likovni razstavi, od predšolskih otrok do 3. razreda OŠ za grafični izdelek;
-nagrada PETROL Otroci odraslim za grafični izdelek - republiška nagrada; -izbor grafičnega izdelka na mednarodnem otroškem grafičnem bienalu v Ljubljani;
-izbrana cela kolekcija znamk na mednarodnem natečaju Evropa 2000;
-nagrajeni izdelki na razpisu Srednje mlekarske šole v Kranju ob 90-letnici delovanja;
-ob rudarskem prazniku so izdelki učencev šole MPT in KDK polepšali hotel Barbara v Fiesi ter mnoge lokale v Šoštanju in Velenju.
VEGOVO PRIZNANJE: Vsi učenci, ki so na šolskem tekmovanju prejeli bronasto priznanje, od vključno 6. razreda dalje, so sodelovali na področnem tekmovanju. Srebrna Vegova priznanja so prejeli: Darjan Andrejc (I. mesto) in Mirjam Kolar med šestošolci, pri sedmošolcih se je odlično izkazal Jernej Mazej, med osmošolci pa sta priznanje prejela Matic Dobnik (1. mesto) in Lucijan Guzej. Barve Kajuhove šole je na državnem tekmovanju za zlato Vegovo priznanje 17. maja v Celju uspešno zastopal Matic Dobnik.
LOGIKA: Na področnem tekmovanju je Anja Urbanc (5. r) dosegla 3. mesto, Darjan Andrejc (6. r) 1. mesto in Barbara Mazej (8. r) 5. mesto. Na državno tekmovanje sta se uvrstila Anja Urbanc in Darjan Andrejc, ki je zasedel odlično 8. mesto med šestošolci v državi.
ŠPORTNA TEKMOVANJA:
-	atletika: področno atletsko ekipno prvenstvo za OŠ, 2. 10. 1996: 3. mesto učenci, 3. mesto učenke; medobčinsko prvenstvo za mali šolski atletski pokal Slovenije,12. 5. 1997: mlajše dekbce: Jasna Šumnik 3. mesto - višina, Zala Ročnik 1. mesto - daljina; medobčinsko prvenstvo za vebki šolski atletski pokal Slovenije, 13. 5. 1997: starejši dečki: Aleksander Primožič 2. mesto -krogla, starejše deklice: Jasmina Kešpret 3. mesto - 60 m, Helena Menih 3. mesto - daljina, Tina Hriberšek 1. mesto - krogla, Jasmina Razgoršek 3. mesto
-	krogla.
9. junija je bil atletski troboj za 3. in 4. razrede. Občinska prvaka sta Enis Mulavdič in katja Ramšak.
-	smučanje: osnovnošolsko tekmovanje v veleslalomu, 30. 1. 1997: cicibanke: Tina Zager 2. mesto; starejše deklice: Janja Zager 3. mesto.
-	odbojka: mlajši dečki: 1. mesto - medobčinsko, 2. mesto - področno; mlajše deklice: 1. mesto - medobčinsko, 2. mesto - področno; starejši dečki: 1. mesto
-	medobčinsko, 1. mesto - področno, 1. mesto - četrtfinale, 2. mesto - polfinale; starejše deklice: 1. mesto - medobčinsko, 1. mesto - področno, 1. mesto - četrtfinale, 3. mesto - polfinale.
.................................
N V R.Ö C I i $ 1
NAROČAM MESEČNIK LIST OBČINE ŠOŠTANJ
IME______________PRIIMEK__________________
NASLOV ___________________________________
LETNA NAROČNINA: 1000 SIT
NASLOV: LIST OBČINE ŠOŠTANJ, p.p. 4, 3325 Šoštanj
Izdaja: OBČINA ŠOŠTANJ • Naslov: Trg svobode 12, p.p. 4, 3325 Šoštanj • tel.: (063) 882-652 • Odgovorna urednica: URŠULA MENIH • Uredništvo: JOŽICA ANDREJC, IDA JELENKO, PETER RADOJA, PETER TURINEK, EDI VUČINA, BRANKO VALIČ • Oblikovanje: MARKO MARINŠEK • Lektoriranje: URŠA MENIH • Tisk: TISKARNA VELENJE d. d.
Po mnenju Urada vlade RS za informiranje št.: 4/3-12-177/94-23/36 spada List občine Šoštanj med proizvode iz 13. točke tarifne številke 3 prometnega davka.
Tiskano na recikliranem papirju