Naredil si me krhko; takó Ti je bilo vše~. Dan za dnem se s prsti dotikaš te lomljive posode in preizkušaš njeno zdr`ljivost, jaz pa se bojim, da se bo sesula. Re~eš mi: Hodi! Mehka voda bo zadr`ala tvoja plašna stopala in tvoji koraki se ne bodo pogreznili v razpenjenost vodnih valov. Vsaj kos lesa mi vrzi! Da me dvomi ne povle~ejo v temne globo~ine neizmernega oceana, od koder ni vrnitve.  %+ 1.& ! *  (   # teh besed se ne dotikaj ne pribli`uj se jim niti z najne`nejšimi gibi same naj bodo ranljive in ranjene kakor odrto `ivo meso razbolene ni~ jim ne pomagaj samo zavedaj se jih naj te orosijo odznotraj  nisem se še ~isto rodila takšna je namre~ zapoved tega sveta: najprej je treba priti do kruha in do strehe nad glavo in roditi otroke in jih spraviti do kruha in jim priskrbeti streho nad glavo … potem šele smeš dokon~no izplavati iz porodne teko~ine z nagubano star~evsko glavo šele potem lahko sedeš na obre`ja svetov se igraš s kamen~ki zidaš peš~ene gradove rišeš mavrico in se ~udiš ~udiš z utrujenimi o~mi starca (    )  $  Vem, da Si tu — otrpnilo mi je telo; tema se zgrinja, spuš~a se nebo, ne vem, kam naj premaknem okorele ude … Ti sam me milostno odlo`i pod drevo. Tam mirno naj po~ivam tiso~ let. In ko se v son~no jutro mi odpre oko, preide naj vse, kar je zdaj hudó - in moja pamet kon~no naj doume svet.  pošiljava ti ta pogled: v skalnato kotanjo ujeta voda nad njo upognjena drevesa sipljejo svoje šumenje v odpiranje in zapiranje lokvanjevih cvetov gladina se kodra v bronastih zvokih na dno jezera lega spokojnost ~asov in srka vase skrivnostne odseve ~loveških obli~ij … o~i so nama same zaobjele ta del~ek sveta v svojem srcu ljube~e hraniš njegov odtis pošiljava ti ga v temne ~ase ko ga boš lovil na pomolu domoto`nega hrepenenja in si ga s silo spomina prikliceval pod zaprte veke ujel ga boš (   # in midva bova vedela kam po trudu dneva naslanjaš svojo glavo  Otroci tega sveta so si izbrali svoje zlato tele. Dovolj so jim igre in kruh, njihova lakota ne se`e višje od pasu; zadoš~ajo jim umešana jajca z malo mo`ganovine. Slavje `lahtnega humorja je bilo `alostno do kosti. Prazna dvorana je širila svoje oboke v košatih odmevih samovše~nega aplavza. Pokojnikova senca se je plazila po tleh; ~evlji nastopajo~ih so hodili po njej in kriven~ili njeno podobo. Mislila sem na zarezano telo. V neki drugi dvorani je prejemalo nagrado spoznanja o `ivljenju in smrti. Nemo~ se je kot kadilo dvigala proti nebu, grenkoba ni zlakotíla njegovih ust. Nisem bila `alostna zaradi tega. Objokovala sem brezupno zakrknjenost krepkih otrok. (    grem kakor `ivina zve~er v svojo stajo utrujena le`em k po~itku kakor vol ki se je od ranega jutra neumorno naprezal hodil pred plugom in ni gledal kako se sesedajo sve`e zorane brazde za njegovim hrbtom kakor vol se zleknem ob polnem koritu sve`a studen~nica se preliva ~ez sprane robove njegovo oko po~iva v `arenju ve~ernega ognja ki so ga pri`gali pastirji njegovo uho po~iva v zvokih piš~ali fanti~i so si jih urezali ob opoldanskem po~itku on ne razmišlja o poteptanih njivah njega ne skrbi kaj bo jutri ne ve za prihodnost in ne kli~e v nebo naj ne vzide dan ko se z `are~im `elezom dotaknejo `ive ko`e ko zasmrdi po za`ganem mesu ko se na ~ela odtisnejo pe~ati ko se nabrusi klavni no` in se za~ne kozlovski ples (   # (  ko pride klic se ne obotavljaš nemudoma obuješ delovne sandale samaritanke in se odpraviš med blago nihajo~e majske trave ne moreš se upreti njihovemu presunljivemu šepetanju v utrujenih nogah zrelega mo`a se prebudijo bosi deški podplati in zaplavajo v neizmerno morje otroškega prostranstva ko pride klic mu nemudoma slediš vzameš popotno palico in se ne ozreš na streho svojega šotora nad njim se z zadr`ano nestrpnostjo spreletavajo plahutajo~i krokarji in si brusijo la~ne kljune in ne pogledaš pod streho svojega šotora tam le`i `enska zvita je v dve gubi skriven~ene ude je razmetala po svojem telesu nabreklo glavo z navznoter obrnjenimi o~mi je skrila pod zme~kano le`iš~e ko pride klic mu neomajno slediš vra~aš se zadovoljno utrujen v o~eh se ti prelivajo `arki zahajajo~ega sonca noge so prijetno te`ke in pomlajene   na strehi tvojega šotora si krokarji potešeno trebijo rde~e kljune razmesarjeno telo na le`iš~u je toplo mehko in voljno kako da nisi mogla ~akati re~eš kosi njenega mesa se s tihim cviljenjem odplazijo v pasjo uto izpod le`iš~a vzameš glavo gleda te z nepremi~nimi navzven obrnjenimi o~mi boš kdaj lahko sprevidel svojo zmoto … (