II. leto. Štev. 19.
1915. Maj. 9.
Pobožen, drüžbeni, pismeni list za vogrske slovence.
PRIHÁJA VSAKO NEDELO.
Cena Novin je na leto:
Doma   .    .   .    .    .    .    .    .    .    .    .    .      3	K.
v Ameriko   .    .    .    .    .    .    .    .    .    .    .     6	K.
za naročnika Marijinoga lista, če se jih več na
eden naslov pošila, doma   .    .    .    .     .    .    .    2	K.
v Ameriko vsakomi na 	njegov naslov   .     .    .    .    5	K.
Cena ednoga falata je domá za naročnike Marijinoga lista 4 filere, za nenaročnike 6 filerov.
Dobijo se
Novine, Marijin list i Kalendar Srca Jezušovoga pri
KLEKL JOŽEFI,
vpok. pleb. v Čerensovcih,
Cseröld, Zalamegye. Naročnina i dopisi se tüdi k tomi moro pošilati.
Cena Novin z Marijinim listom i Kalendarom Srca Jezušovoga vküp jo na leto:
domá, če za več naročnikov na eden naslov se pošilajo   .    .    .    .    .    .    .    .    .    .    .     4 K.
če samo za ednoga   .    .    .    .    .    .    .    .     5 K.
v Ameriko vsakomi naročniki na njegov lasten naslov   .    .    .    .    .    .    .    .    .    .    .    .   8 K.
Ci kaj bodete prosimo Očo v iméni mojem, dá vam“.
— Ján. XVI. —
Té evangelium je vdelila sv. ma-ticérkev od inda sveta mao na péto nedelo po vüzmi, ár po toj nedeli pri-hájajoče troje dni očívesno .prošnjo drži pred celim svetom k Bogi, stvori-teli i hraniteli našemi, za potrebne zemelsko dáre.
Pa či je kda sveta potrebna bila tá molitev, zdaj v denéšnjih časaj je posebno potrebno nam z napomočze-závanjom vseh svécov, nikda zemlánov, ki razmejo i znájo našo nevolo ino nas preporáčajo svojemi Bogi v njoj, posebno nam je potrebno, pisem, zdi-hávati k našemi Bogi rekoč: „Od küge, gláda i bojne : odslobodi nás Gospodne! “ Váraški lüdjé, rokodelci i častnicje, fabrikanski težácje, kda neimajo zadosta krüha, te za mestnim pogla-várstvom kričijo ino se njim prtijo, ka je z slüžbe denejo, či njim ne správijo krüha. Kda njim poglavárstvo razloži, ka samo nemre pomočti, ka je višiša pomoč potrebna, te ja j tebi sirmaški minister,skrbi se za krüh, i za zlrávje ovači ne boš dugo ládao t
Jeli, Jübi čte vči, ka se smejéte na ráhi, da je pa tam tak. Tisti lüdjé ne vejo, ka krüh i zdravjé Bog dá, ka tü nikše poglávárstvo ne vé pomágati. „Mi sejamo pa polevamo, nego Bog je, ki odrastek dá!“ právi Sv. Pavel apoštoh Pa velikoga polá nanč poljati ne moremo!
Več jezér lét se že mantrá človek, ka bi rad znao zračunati vremena hod pa svoje delo po njem zravnati, pa smo záto ztem šče li ne dosta dale, kak so naši očácje bili pred 2—3 jezero letih. Pázimo na sunce, na veter, na pod-nébje, na meglo, na zvezde, mesec i
obláke pa kda vse preračunamo, te nam z cela načiše vremen pride, kak je bilo drügikrát pri rávno takšem vetri ino drügih prikáznih.
Záto jas močno verjem, ka Bog v nikši déo človečega posla ne ségne z lastivnov rokov telkokrát, kak rávno v vremena hod ino z tem v naš vsakdenéšnji krüh. Ár je reč krüha rávno tista, štera je vsem zemlánom v ednákoj meri potrebna ino z šterov se lehko vsi pomorejo i vsi pokaštigajo.
Naj se vüpa, ki se ščé, v zemelsko] oblásti, v ravnitelaj, v vračitelaj ino zavéznikaj, naše vüpanje more vsikdár ob prvim v našem Bogi biti.
Pri prorokaj stároga zákona čtémo v več mestih, ka Israel povrgeo svojega Bogá ino se je v človečoj pomoči vttpao, pa čtite sédmo poglávje Ozaia proroka, ka njim právi Bog: „Efraim se sám meše z lüstvi.. pa se ne vrnejo k Gospodi, svojemi Bogi in ga ne išöejo pri vsem tom... Egipt zovéjo ino k Assiriancom idejo, pa kda odidejo, bom je tepeo. Jaj njim, ár so od mené od-stopili, razdjáni bodo, pa spádnejo njíhovi poglavárje...“
Ne, da Bog ne bi dopüsto človek! v nevoli človeéo pomoč iskati, ali prva pomoč naša li more od njega čákana biti.
Záto zdaj, kda idemo iskat v pro-cessijaj to njegovo pomoč, ponízimo si srca, zčistimo je, pobošajmo se nájob-prvim. Ki spáke delajo, oni naj zavr-žejo svoje spáčne poti. Poglavárje naj čuvajo pravico i poštenost. naj podpi-rajo tiste, ki se skrbijo za jákosti lüstva z vsov svojov močjov, pa te se lehko obrnémo k našemi Bogi.
Ár sama molitev nam valála ne bode. Či mi ostánemo, kakši smo bili; či mo trpeli hüdobije v sebi i okoli sebé, te se nam tak zná zgoditi, ka se
Bog Israeli prti: „Kričali bote: moj Bog! pa ne poslűhnem vas*.
Poslűhnimo vsi opominanje lastiv-noga srcá pa včinmo v vsem božo volo pa nas te On tüdi poslűhne, kda. mo ga zváli rekoč: „Od küge, gláda i bojne : Odslobodi nás Gospodne !“	v.
Bojna.
Moj Bog, kak rad bi bio, da od njé več ne bi trbelo pisali. Pa ne morem. Mir je še daleč. Želemo ga. a. beži pred nami. Keliki se moremo strsnili i z žalnim dühom pravili: Po-nüjao mi je Jezuš mir v srcé, me proso, naj se povrném, pa sem bežao pred njim, zdaj pa jaz Prosim mir i on beži pred menov.
Pred krátkim so odpotüvali naši zalavski dečki i možje na bojišče. Meli so bandero. Na ednoj stráni je bilo podoba žalostne Matere Božo, na dru-goj pa Srca Jezušovoga na njej. — Po Mariji ščejo k Jezušovomi Srci priti. Kak genlivo je to! Právi düh matere-cerkvi predočüje ta mila zastava. Mesec maj, mesec Marijin prosimo žalostno Mater za potrplivost i mir i prosimo jo, naj nam od Srca Jezušovoga spravi to dvojo miloščo. Kda smo jo celi mesec májnik to pobožno prosili, se lehko, vüpamo, ka po njé-nih prošnjáh se odpré nam meseca junija Srce Jezušove, štero mo celi mesec napadali z goréčimi prošnjámi za mir.
Močno vüpauje mam, ka kda tidva meseca pobožno i sveto preživljena pretečeta, se nam bo vüpanje bližan-jega mira v srce selilo i veselo proti-smejalo.
K Devici Mariji, k materi žalostno j i k Srci Jezušovomi prihájajmo zato, verne düšice, meseca maja i junija.
2
NOVINE
1915. maj. 9.
Poročila z bojišč so sledeča.
Na Rusko-Polskom se je živo strelanje na vršilo z štüki. Pri Sawli so nemci ruse odbili, šteri so mesto gorvužgali i proti Mitau-i odbežali. Nemci jezero rusov vlovili i zaple-nili 10 strojnib pušk vnogo stlriva i kol. — Pri Kalwarji so nemci tüdi odbili ruse.— Pri Augustoumi so pa rusi naletili naglorna na nemške štraže i njim velike zgübe naredili.
V drügih krajeh Ruskopolskoga so samo menjši spopadi bili.
Venizelosova legija. Venizelos, bivši grčki ministerski predsednik nameráva legijo (vojsko) vküpspraviti, štera bi proti türkam Šla, naj pripomore za-véznikom osvojitev Smyrne i Brusse. V legijo bi stopili predvsem ameri-kanski grki, peneze pa dajo angleški, francozki i grčki bogatini.
Zevzéte ruske postojanke. Nemci so rusom vzéli na Ruskopolskom od Suwalki-je na severoshod 20 kilomet-rov duge postojanke.
Nemci zmágajo v Fiandriji. Flan-drija je ešče del Belgijskoga, šteroga so dozdaj nemci nej mogli zasesti. V nájnovečem čaši pa ido nemci zmago-vito proti mesti Ipern, od kod se lüdstvo v Pariž seli, naj ne prejde v grozovi-tostih bojnih.
V Kárpátih rusi zmerom napadajo. V dolini med Oravvov i Oporom so srdito napadnoli tiste postojanke, štere so njim naši odvzéli, ali odbiti so po velikoj zgübi. 500 zevzétnikov je na-šim prišlo v roké.
V Južno-zahodnoj Galiciji i Bukovini je od časa do časa samo strelanje z'topov! trpelo. Eden naš top je vužgo ruske skladališče za strlivo.
Na Srbskom bojišči se je samo obmejno strelanje vršilo tü pa tam z štüki.
V Srnogori so dobili črnogorci ku-ražo, da so prišli v Herzegovino proti Trebinji gledat, kak kaj naši delajo, ali naši topovi so je razpršili, postojanke njim pa vküpzostrelali.
Vničeni bataljoni. Türki so štiri angležke i francuzke bataljone, štere se obkolili, da so se nej šteli vdati, vničili.
Na Francozkom bojišči nemci ob-strlavajo Dünkirchen mesto i so Veliki napredek napravili proti Ipern-i, mesti v Belgiji, šteroga če zasedejo, je cela Belgija v njuvih rokah. V Champagnei, na Elzaskoj meji so nemci jezero met-rov -duge i 300 metrov šürke vtrdjene postojanke vzeli francozom i je hitro predelali. Med rekama Maas i Mosel ležéče visine so srdite boje vidile, na šterih so nemci 43 častnikov i 4000 prostih francozkih vojakov vlovili.
Proti Dardanelam so zavezniki v šestih mesti prišli na süho, strašne zgübe meli i ščista malo zemlé sasedli. Sam angležki kral spozna velikost zgüb i pohvali junaštvo svojih i francozkih vojákov, ka se njim je posrečilo na süho priti v šešti vesnicah.
Dom i svet.
Naš državni zbor. Pred zbor vlo-žena právda, poleg štere bode 18 let i od 42—50 let star moški spol mogeo pred vojáški nabor stopiti i v potrebi tüdi na bojišče iti, je potrdjena. Oleh-šanje je pa v tom dano, ka se to samo te zgodi, kda do že, ovi drügi vse na bojišči, ki so zmožni za orožje prijéti. Pri nabori (stelingi) pa bo poleg vojáške komišije tüdi pörgarska nazoči, naj se za vojáški stan ne po-zovéjo oni, štere neobhodno trebe do-má. Právda tá bo samo za časa toga boja stála. — Potrdjena je tüdi právda, poleg štere se galicijski i bukovinski polki (regementi) spunijo z našimi vo-jáki, šteri májo tisti materni jezik, kak imenüvani polki.
Držávni zbor je ešče dokončao, ka zavolo boja, da so volitve ne mogoče, ostáne stárim poslanikom (követ) oblást po bojni ešče šést mesecov právde sklenjávati. — Svojo čast ob-držijo tüdi županijski poslanci (virilisti), štera pretečé za tri mesece po sklenje-nom miri.
Rakovszkyjov predlog, v šterom je želo, naj vsi tisti naši vojáki od 20 let više stari, ki so na bojišči bili, v zahvalo, ka so se za dom vojsküvali, májo volilno pravico, to je votume, je od vladne strani odvržen.
Pflanzen-Baltin, konjeniški general, vojáški povoljnik je dobo od apoštols-koga krála čest skrivnoga svétnika.
Auflfenberg, pešije general, je od-poslan v pokoj i se je tüdi Preiskava odrédila proti njemi za toga volo, ka je 1. 1912-ga svojo dužnost vojáško nerédno spunjávao.
Štrti moratorij je izdalo naše ministerstvo, v šterom določüje, kakše právde se smejo zdaj sprejémati i kda se sme eksekvállvati:
Na Francozkom je právda vložena pred držávni zbor, poleg štere bi vo-jaška slüžba do 60-ga leta trpela.
Taljansko. Bülow nemški knez je v Rimi od pape sprejeti bio na audi-jencijo. — Taljanska Vlada je paris-koga, londonskoga, berlinskoga i beč-koga svojega velikoga poslanika domo pozvala na posvetüvanje (tanačivanje.-)
Angleško. Vsa angleška pristanišča so do časa zaprli pred vsemi ladjami, tak domačimi, kak tüjimi.
Japonsko i Kitajsko sta se pogo-dile; samo zavolo mongolske zahteve japoncov so se ldtajci še ne odločili, da bi jo spuniti.
Drtigo vojne posojilo je Vlada naznanila. Na Nemškom je drügo vojno posojilo na devet miliardov mark naraslo. Takša šuma, ka je niti pre-misliti ne moremo. Naša Vlada pa zdaj prosi pá na posojilo peneze, štere z mirnim srcom lehko da vsaki, ki premore. To posojilo je dokaz velike« lübavi do svoje domovine, ár jo to bo vdržalo proti telikim napadalnim silam.
Cár v Odessi. Ruskoga cara so v Odessi z nepopisnov slovesnostjov sprijeli. 25 jezer diákov ga je z igrov čakalo pri železniškoj postáji. Vladar je sprejema© rázna odpostlanstva, po-hodo cérkev, kde njemi je nadškof pokazao križ, šteri je zlejáni iz svetinj v krimskoj bojni zaplenjenih pogledno vojsko i pohodo bolnišnice.
Nemci so vzéli 233 jezér plügov zemlé drzávne na Rusko-Polskom i jo dáli v nájem polákom i nemcom, ali drügim narodnostom, samo právim rusom nej. Tá drzávna ruska zemla je nigda polska bila, samo ka jo je ruska Vlada polákom vkrajvzéla, kda so se tei proti nje) za svojo slobodo boriti i jo razdelila med ruske vojake i čast-nike.
Dovoljenjé pri krühovoj meli.
Vlada je dovolila, ka se pri odaji sme Čisto tržiti krühova mela brez mešanja, ali ž njov vréd se more zed-nim tüdi kukorična mela odjemálci odati.
Domolübnost slovencov.
Pred krátkim se pohvalile peštinske i tüdi lendavske novine domolübnost vogrskih slovencov.
Nam je to veliko zadostilo, ka rávno tisti spoznajo našega lüdstva jákosti, ki so je prle črnili.
Omenjeni listi poročajo, ka se Slovenci za Slovence imenüjejo, radi májo svoj materinski jezik, ali goreči vogrski domlübci so, vogri po domovina štere je od vogrske domovine nikaj nej moglo odvrnoti, nikše od zvünaj pridoče zapelávanje.
Mi se na tom izjavi zahvaIimo; veseli nas to spoznanje. Dvoje pa na njé odgovorimo.
Obprvim,.naj nam naznanijo drági člankarje tiste zvünske, ki so naše Slovence proti vogrskoj domovine hujskali. Takši ne najdejo. Naše lüdstvo je z ne-prijateli domovine nikdár nej v dotiki
1915. maj. 9.
NOVINE
3
bilo. Nikdár se je ešče kaj takšega nej posvedočilo. Pisalo se je dosta proti nam Slovencom, ali istinske podlago za to obdužitev so tisti spisi nikdár nej meli, kak smo to vsi znali, zdaj je odkrita naša nedužnost. Samo naj ostánejo sovražni listi i nadale v tom spoznanji.
Ob drügim pa to prosimo dráge sovražniške liste, naj po boji tüdi spoznajo, ka je mogoče lübiti svoj matere jezik i vogrske domovine z ednim potom tüdi. Naj nam ne mečejo na oči Slovenske pesmi, slovenskih navukov, slovenskih novin i drüge rábe svojega miloga maternoga jezika, nego naj nas ešče navčijo, kde ga slobodno rábimo i naj nas pokárajo, če to ne včinimo.
Pozvánje pod orožje.
V Austriji so pod orožjé pozváni od 38 do 42 let stari čarnovojniki. — Na Vogrskom je ešče nej določen termin.
Pod orožjé moro stopiti tüdi tisti, ki so nej ostati vojáki, več je ne bodo pred nábor (štelingo) zvali, nego spravijo je v reservne bataljone, ka do se krepili i vnačili.
Včasi pa moro pod orožje stopiti, ki so samo dočasa dobili dopüst, kak nepripravni ali nesposobni za= vojsko.
Doposlan je imenik prezmysls-
kih zevzétnikov.
Ruski rdeči križ je nazuano beč-koj pisarni, ka je vküpspisao i na pošto dao imenik, onih, ki so v Prze-mysli zevzéti.
Opomini Vredništvo Novin je tüdi prosilo že imenik. Kda ga do rok dobi, bo objávilo iména naših, šteri se zglá-sijo. Pošlite nam zato té dneve vsi naslove od svojih, ki so bili v gradi Przemysl.
V Zeleznoj županiji je pres-krbljena mela do novo.
Podžupan železne županije je za vsako okrajno glavárstvo odločo potrebno melo za tiste, ki so pri gor-pisanji ne meli zrnja. Na 14 tjédnov bo trebelo za celo županijo 2 milijona, 940 ježér kil mele, na sobočki okraj spádne 3080 kil nulla. mele, 18,480 kil mele za kühanje i 107,800 za krüh.
Bo določeno mesto, kde se mela
•	t
dobi küpiti, ali ne sq|f se brez sve-dočanstva tržiti. Svedočanstva vsaki tjeden moro po občinah županje razdelila kak notariušje določijo.
Držina, štera za slüž tüdi Zrnje dobi, ne sme dobili svedočanstva, ka bi si melo küpila.
Na tjeden spádne na ednoga človek 5 dek nulla, 30 dek za kühanje i 175 dek za krüh mele, vküp 2 kili 100 gramov. “
Cena nulla mele je v trgovni 84 fil., za krühanje mele 57 fil. — Ža krüh mele pa 47 fil. pa pol po kili.
Kak pošlete peneze svojim zevzétim na Ruško ?
Ali je pošlite naravnoč na „Vasmegyei Takarekpénztar B.-T.
Szornbathely.u
ali pa na Vredništvo Novin v Črensovce, štero je brezpláčno bo dale poslalo. Naslov zevzétoga pa more dober biti.
Glási.
Jezero ranjencov pred knezopri-masom. Iz Budapešta se je po Donavi na ládji jezero ranjencov vozilo v Esz-tergom pred našega knezoprimasa dr. Csernoch Janoša, da bi se njemi zahvaliti za pastirsko i samaritansko lübé-zen, ka je v več stotih bolnišnicah pohodo naše ranjene junake i njé to-lažo z milimi rečmi. Za poklon se je „hercegprimás“ toplo zahvalo.
Nočni napad. Škublič Mirka, krá-leskoga natariuša iz Zalaegerszega je na njegovoj vincariji pri Blatnomjezeri vnoči nekak davili hapo. Prestrašeni gospod se je na to polvüre bodo z neznánim roparom, dokeč se njemi je ne posrečilo v oko ga vdreti. Na té vdárec je ropar omámo i dobo drügi vdárec z stolcom. Po bitki beži nota-riuš po vincara, da bi tolvaja zgrabila, a té je v tom hipi z ednim velikim kaputom odskočo. Ropar je brščas peneze za goričke delavec prinešene ščeo pobrati. Notariuš je od stráha zbetežo.
Pijmo ga. Od vseh krajov nam ido poročila, kak nezmerno je lüdstvo. To je pa Sreča i dajmo hvalo Bogi ka je mala menjšina samo takša. — Z Goričkoga se glási ka so tam v pijanosti na sprévodi že trobino držali, ár so nezmerno „trobili“ nešterni moški. Z Ravenskoga Dolnjega pa, ka tam záto hodijo na Štajersko k zdravniki, ka bi po tom te dvá dni pijani hoditi okoli i spáko delati. — Z Gornjega Ravenskoga nam pa celo bitko naznanjajo, v šteroj je ešče edna Ženska dobila strláj, samo ka ne od šrapnele, nego od svinjske pečénke, štero jo dobra pijana düša na okolstojéče z čebra metala. — Ka so na vojáškom nabori bili pijanci i ka so nešterne ešče za-volbtoga záprli i je vráčili, što bi tajio ? Dolensko i Gorensko je vse edno v tom pogledi. — Ka so nešterne ženske jokale i milo zdihavale za ula-nari, ka je ednoga hči, drügoga pa
mati sprevájala na postájo železniško i ka so si ništerne pobožno düšice odvzéte ulanare názájprosile . . . (što njim pa to vse dönk pove ...)... pa ka de se letos dosta nezákonske decé krstilo tam pa tam (no, to je pa že kaj strašnoga, da vse zvedijo ... Ve ešče več znam. Vred.) ... to vse je tüdi pijanosti sad. Pilí so vküp, zapili so poštenjé ... pa če ne so želodec na-pojili, so pa nasladnost z grdov pože-livostjov . . . Moj narod, kak lepi si, da verješ, Marijo častiš, Jezuša k sebi jemlés ... ali kak grdi, odüren si pa v pijanosti i razvüzdanosti. .. Jeru-zalem, Jeruzalem, povrni se k svojemi Gospodi Bogi !
Zgübe našega 83-ga pešpolke stojijo dozdaj na trétjem mesti od začétka boja ma o.
Junaška smrt. Sobočke sodnije notárius Dr. Perjessi Ladislav je spadno na severnom bojišči.
Pohválnost 83-ga pešpolka. Naš pešpolk se je 34 dni junaško bodo v Kárpátah i vredno zaslüžo Častno ime „železen dandár“ i trojno pohválnost od stráni poveljništva.
Dári na žižkovska kapelo. Iz Žiškov po 25 koronah so darüvali: Kramar Jožef žena, Kramar Ivan, Fotivec Martin i žena, Žalig Štefan i žena, Žálig Jožef, Fnjs Martin, Fujs Ivan, Žižek Ivan, Horvat Štefan Stanko, Tibaot Martin Golob, Prša Martin, Kramar Martin, Kramar Jožef, Škáfar Martin, Stanko Ivan, Stanko Jožef, Zelko Štefan i žena, Hozjan Jožef, Čurič Štefan, Horvat Štefan, Kostric Martin. — Horvat Matjaš Gajni je dao 5 K, Sobočan Ivan, mlinar, 15 K, Oigan Matjaš 15 K, Žálig Ivan 50 K, Virág Štefan z ženov 20 K, Skafar Matjaš 27 K 50 fil., Žálig Matjaš 27 K 50 fil. — Iz čerensovec Rane Martin, Glaváč Andráš, Hajdinják Matjaš, Gjörek Ivan, vsaki 5 K, Szalai Ivan Eihtarov i Peteróc Jožef, vsaki 10 K. — Dar rűvali so nadale: Gigan Ivan z Bistricc 2 K 50 fil., Marič Štefan z Trnja 5 K, Žalig Martin z Polane 6 K, Hozjan Jancš z őentibe 10 K, Toplak Ivan z Nedelice 5 K, Špilák Jožef z Brezovice 1 K 25 fil., Žerdin Štefan z Polane 1 K 25 fil. — Nabrao je té dáre Žižek Martin i je obraèunao pri Ciglár Štefani žiškovskom župani. — Tiste žižkovska ameri-kance, ki so dozdaj ne poslali nikaj, pa da püsta kapela sv. Plorijana lepo pozdraviti i je opotiti, naj si vendar kaj mislijo na njo. Ednok je nekák čüo, ka se je kapelica etak to-žila ,,Keliki so se k meni naslanjali i me drli del, ki so v Chicagi, pa me zdaj nešče poznati 1" — Drága kapelica potolaži se, ti právi Vrednik, ve se zdaj vetidar zmlslijo naté i ti pošlejo tákši dár, ka z mesta skočiš i nova postáneš.
Žalost vojáka. Eden voják nam piše z bojišča:	„Z velikim veséljom
sem začno čteti njihove knige i novine, ali nej sem jih mogeo prečteti da sam dobo žalostno pismo, v šterom je bila spisana tužua smrt mojega najstarej-šega sina, šteri je z nesrečnov smrtjov mogeo iti z sveta v trinajsetom leti. Z žalostnov smrtjov je mro moj sinek, mi pišejo, most ga je bujo. Lübi moj Bog, v velkoj žalosti sem bio dosé mal, ali ka si pa začnem zdaj, kda se mi malo srcé ne razpoči od velike žalosti. Domá sem ostavo šes-téro mále decé i siroto ženo betežno, nejmava nej očé, ne matere, ne brátje nieden náj.“ . . . Dobra düša, vüpajte se v BI. Dev. Mariji, tá dobra mati po-
4
NOVINE
1915. maj. 9.
tolaži vsako siroto. — Mi drügi pa se včimo vsi trpeti i se pokoriti, kda se teliko dobrih düš v trplenji topi.
Od naših vojákov. Kreslin Jožef z Srednje Bisrice, diják salezijanski je betežen v ruskoj bolnišnici, Balažic Ivan Sr. Bistrice je v Petro-Pavlovski v Sibiriji zevzéti.
Veržejsko proščenje se je sijajno posrečilo. Na jezere naših romarov je pohodilo Mater dobroga sveta. Od Grada so s procesijov prišli. Slávnostni go-vornik je bio Bašša Ivan, bogojanski plebanoš, ki je z svojov daleč okoli znánov, govorniškov umetnostjov na veliko vüpanje do BI. D. Marija po-büdo srca poslüšavcov. Slovesno sv. mešo je pa šlüžo Lehko" Stevan, bel-tinski kaplan. Oboje je na prostom bilo; meša je bila z dvorbov. Po božoj slüžbi so oratorijanci pozdrávlali BI. D. Marijo.
Dén brez dima je za delanez-možne naše vojake v Črensovcih 119 kor. 18 fil. dohodkov prinesa. Rešili so kájenja Gomboši Peter z Šalame-nec, Šerüga Jožef od Sv. Sebeščana, Žerdin Jožef z Žižkov po 1 K — drügi pa po menjših darih. Največ, 115 K 36 f. so g. plebanoš, Čačič Jožef sami nabrali. Vsem Bog plati.
Dári za ranjenec iz Chicago. V Chicagi bodoči Nedeličanci so k törniškomi plebanoš! poslali 180 koron za ranjenec. K toj šami so darüvali nasledüvajoèi: Gjörkös Števan 27 K, Mac Seo Ferenc 12 K, Kolarié Ivan 11 K, Sőmen Jožef 11 K, Zver Jošef i žena 27 K, Zver Jožef starejši 16 K, Jerebic [Števan 6 K, Kovaö Jožef 11 K, Matjašec Marko 21 K, Draškovič Števan 27 K, Sobočan Jožef 11 K. — Bog pláti I — To je lepo: vogrski Slovenci se svoje domovine ne spozabijo; i da so ne mogoči bili domo priti ino se z orožjom vojsküvati za svojo domovino, zato po drügoj priliki pomagajo svoje vojsküvajoče brate. — Njihova dáre smo poslali na odločeno Mesto. — Te! isti so tüdi poslali na dve sv. Meši na čast D. Mariji Patroni Vogrskoga orsága za mir.
Plemeniti dár naših vrli amerikancov. Lebar Jožef z Srednjebistrice je 525 koron, Žerdin Jožef z Velkepolane pa 800 koron nabrao pri vrlih vogrskih slovencih za naše ranjene, delanezmožne vojáke i njihove sirote. V imeni jezero jezérnih trpéèih düš neštetokrát Bog pláti!
Pohválnost ednoga našega vojáka. Antolin Ferenc, desetnik, z Ižekovec, je na srbskom bojišči zasedo z osmimi vojáki eden srbski mlin i ga proti močnomi obstrelávanji srbov obdržao. Za to hrabrost je dobo pohválo i dráge smodke (cigárje) za dár.
Žalosten glás. Od nevesto svoje piše en evangeličanski mož: „Brat moj je v Sibiriji, nevesta moja je že štrti del vrednosti zapila, če njej kaj prá-vim, te me z božnimi rečmi pláča. Ne morem njim vse povedali, ka dela z soldákami. V nedelo pol sedmih večér je odlišla i je vgojdno ob treh prišla domo, ka so jo, moški domo privlekli vtepeno, kak küso“... Zaistino žalosten glás.
Dühovne vaje vogrskih slovenk. Z Celja nam pišejo, ka so se tam vse presenetili, kda so ovárali veliko število naših dekel, štere so prišle na dühovne vaje k misijonarom. Dobri redovniki genjeni od radosti gojijo v sebi vüpanje, ka bodočnost našega , lüdstva bo lepa, ár cvet njegov, mladina se v tak velikom števili podava na pol popolnoga živlenja. Bog da j, da bi tak bilo.
Najnoveše.
Velka zmága v zahodnoj Galicii ! VeseleŠega správišča ešče ne meo vogrski državni zbor, kak maja 4-ga. Med govorom Szterényi Jožefa je gorstatto gr. Tisza minister-predsednik ino naznánje dáo správišči veseli brzojáv vojáškoga poveljništva, štero poroča, ka so austrovogrske t nemško združene čete v zahodnoj Galicii v reči mestaj predrle ruske linijo ino od Karpátov do Vistule vse ruske postojánke posvojile.
Do mája 4-ga so 24 štükov 64 strojni pušk pa više 30 jezero moštva zgrabile pa posvojile naše čete. Té račun je ne stálen. Zmága je tak velka, ka je šče zdaj nemremo zadosta ceniti, záto se šče tei računje sploj povekšávlo.
Tisza jè boži blagoslov proso na našo vojsko i slovesno hválo dáo g. Bogi za junaštvo vogrskih šeregov. Držávni zbor je v brzojávi pozdravo krála. Rusi sami spoznajo, ka naša vojska močno napredüje.
Tarnov mesto v zahádnoj Galicii naši topničarje z nájvékšimi topovi obstrelavajo. Ti štűki májo 42 em. šörko cev.
Napád proti Dardanelam se angležom pa francuzom ne posrečo. Do pre-minoče nedel so 20 jezero lüdi zgübili. Nájbole biti so bili angleži pri Kabatepi, gde so je törski topničarje kre kraja streIili.
  Vogrsko prázno od rusov. Máj 5-ga poročajo zbojišča, ka rusi se po-birajo z naše zemle.
Pošta.
Rajner Ferenc. Bákovci. Knige do dobre, li je pošlite! — Liste sem poslao g. ešpereši, tam je išèite! 2 K. za njé sem dobo. Hvala. Küzma Ferenca žena. Krajna. Mož je premino. Kde je zevzéti, pozvediš na: ,,Hadifoglyokat Gjámolitó és Tudósitó Hivatal" Budapest, IX. Üllői-ut 1. Bence MiháL Ropoči. Vi za vašim sincm rávno tü morete pozvedá-vati, da že znate, ka je premino. Magyar Jožef Haselbach. Trstenjak Otilia. Gorica. Od vašiva še dozdaj nej prišo glás, da ne bi pri vojski zdraviva bili. Šohár Jánoša žena. Do-lič. Od ednoga Šohár Jánoša, ki je 1.1885-ga v Küzdoblani rojen, je té glás prišo, ka je febrnára 17-ga v Kikindo pripelala betežen, (Nagjkikindai állomási parancsnokság) Če je to tvoj mož, daj dale tü pozvedávati. Lütar Števan. Vučagomila. Da ste že zvedilo ka je vaš sin premino, to teliko pomeni največkrát, ka so ga zgrabili. Počákajte en čas,' pa lehko dobile pismo od njega, če pa dugo ne bi prišlo, pozvedite na više, Küzma .Ferenca ženi dáni naslov. Brezplačno vam odgovoro, če že znájo za njega.
je, ki je previden, ki zmérom pázi, naj gut, prsi, plüča zdrava; kašlanje, smicanje v ramah i prsi bol ne smemo zanemáriti. Proti tem je že vnogim pomagao sline topéči, bole-čino vtišajoči, vžigálino odprávljajoči pravi zagorski, proti kašli prsni sirup. (Syrupus pectoralis.) Okrepi i poživi plüča i celo telo, pomnoži hranenje, prebávlanji pomága, vse kotrige vmóči. Z toga prijétnoga žmaja sirupa je franko edna kantica 5 K. Právi se samo pri Feller V. E. lekarnari (vrastvár) dobi v Stubici, Central 146. (Horvacko.)
je, ki premote pri prebávlanji taki ne-odstráni, ár rédno prebivanja je vre-tina delavne moči, vötrpnosti i veseloga žitka. Pázimo záto vsikdár na prebávlanje i rábimo pri premotah prebávlanskih pri krčab, stavlanji, napihnjenosti, ne-téčnosti, nemirnih i vročinskih betegah močno švédsko tinkturo (tinctura svedica), štera je znana i pod ime-nom živlenja essenca i balzama: krepi želodec, ofriši, očisti, krče odprávi, ték povekšáva i zabráni vnogo betege. Naročimo z toga právoga blaga 3 velike kante za 5 koron franko, ali pa 12 máli za 3 korone firanko pri lekari Feller V. E. Stubica, Centrale 146. (Horvačko.)
So lüdjé, ki v križ roké denejo i se mantrájo v svojoj nevoli, v svojih bolečinah kak da bi njim prepovedano bilo se brániti; pa je človeča vola zadosta močna zato, naj si nevolo i holečino odžene. To se razmi, da z navskriž rokámi nikaj ne moremo doprineso, ne smemo dopüstiti, da bi nas nevola strla, na peté se moremo postaviti, naj jo poteremo. — To je pa niti nej žmetno, če nas napádnejo bolečine v obraz!, v vühah, i v glavi, migrena, reomatične, protmske i nevralgične bolečine, zobobol i drüge posodice prehlajenja i prepiha. Kak známo iz lastne skušnje, te bolečine hitro odido, če rabimo FollerOV bolečine tolažéči „Elsafluíd ár lehša bolečine i delüje zdravilno.
Zavolo svojih poživljajočih, ofrišajočih lastnosi je izborno sredstvo za ohranenje vüst i zobov, proti slaboj sapi, iz vüst i proti zoboboli. Tüdi pri miglanji pred očmi i oslabljenji oči slüži izvrstno. Čüjmo, kak sodijo od njega oni, ki so ga poskusili:
Gospa Urman Josefine z Waldhausena (G. Austria) piše „Blago-volite mi še 6 dvojnatih kant poslati z vašega izvrstnoga Elsa-Fluida, ar mi je je že proti vnogim bolečinam, kakti proti protini, oslabelosti oči, zoboboli pomagao. Vaše sredstvo že deset let rábim.
Fellerov Elsa-Fluid bi se mogeo v vsakoj hiši najti; ar je práva obramba zdrávja. 12 kantic pošle za'6 koron poštnine proste
lekarnar E. T. FELLER, STUBICA, Centrale 146 br. — (Zagreb zop.)
kde se tüdi dobi Fellerove pognálne kruglice, 6 škátlie 4 K 40 fil. franko.
Njomalott az Egyháamegyel Kdnyvsjcn&da körforgó .gyorssajtéjAn Saombathelyen.