Zadnja novica s sredozemskih iger
Jolanda srebrna, le za stotinko ob zlato
ISSN 0350-5561
9
Tudi velenjska atletinja, Jolanda Čeplak (prej Steblovnik), je v torek popoldne na Sredozemskih igrah v Italiji navdušila vod-
v Velenju. V teku na 800 metrov je bila druga. S tem sije pritekla prvo mednarodno člansko medaljo.
Tek je bil izjemno napet,
Ob koncu tedna bo sončno in toplo vreme, v nedeljo poslabšanje s padavinami.
številka 24
četrtek, 19. junija 1997 160 tolarjev
stvo slovenske reprezentance, vse ljubitelje kraljice športov v domovini, še zlasti
Jolanda, ki je z 20. leti med najmlajšimi atletinjami na srednje proge na svetu, je bila še prib-
ližno deset metrov pred ciljem v vodstvu. Nato sta z nasprotnico, maroško atletinjo, takorekoč z ramo ob rami pritekli skozi ciljno črto, zlato medaljo pa je določil fotofiniš; Jolanda jo je izgubila le za stotinko. Njen čas je bil 2:03,71.
Po besedah njenega trenerja, Tomislava Popetrova, ki je upravičeno nadvse ponosen na svojo varovanko, lahko pa je seveda tudi na svoje trenersko delo, je to največji Jolandin uspeh na njeni dosedanji 10-letni atletski poti, hkrati pa je to seveda tudi največji klubski uspeh.
Bravo, Jolanda!
■ S.Vovk
Mestna občina Velenje
U
Hvala vam!"
Tiho, neopazno, je odšel Ljuban Naraks. Skromno, tako kot je bilo njegovo življenje. Od njega smo se poslovili v ponedeljek na pokopališču v Podkraju v najožjem krogu. Ljuban Naraks je bil ustanovitelj naše firme in tudi njen dolgoletni direktor ter glavni in odgovorni urednik najprej Šaleškega rudarja, kije pod njegovim okriljem prerasel obseg rudniškega časopisa in začel izhajati kot tednik Naš čas. Kasneje je prav tako na njegovo pobudo začel oddajati Radio Velenje.	^
Ljuban pa ni bil le dober vodja, mnogi se ga spominjate tudi kot tenkočutnega novinarja, kije znal z ostrim, a vedno pravici naklonjenim peresom, prenesti na papir mar-sikakšno zgodbo iz življenja in dela ljudi Šaleške doline in je tudi tako pomagal pri razreševanju marsikaterega problema. Pa ne le to. Bil je tudi dober učitelj tistim, ki smo se mu kasneje priključili in nadaljevali njegovo delo. Vedno se ga bomo radi spominjali!
Zaslužili so si pozornost okolja, v katerem ustvarjajo.
Tako kot že nekaj let zapored je tudi ob koncu tega šolskega leta župan mestne občine Velenje Srečko Meh sprejel učence in učenke velenjskih osnovnih šol, ki so se bodisi izkazali na zahtevnih republiških tekmovanjih in dosegli zlato ali srebrno priznanje, dobre športne uvrstitve in seveda učence, ki so bili odlični vseh osem let.
Ob tej priložnosti je poudaril, da so vsaj štiri stične točke
Občankam in občanom čestitamo za dan državnosti Mike Slovenije
MESTNA OBČINA
VELENJE
vabimo na koncert
nega orkestra emogovnika Velenje,
v torek, 24. junija, ob 19, uri, pri Lipi neodvisnosti.
pomembe za to, zaradi česar so se zbrali v dvorani velenjske glasbene šole minuli četrtek. "Vi, ki ste si zadali cilj in po tej poti zvesto stopate kljub takšnim in drugačnim življenjskim tokovom, šola oziroma prostor, kjer ste lahko delali, učitelji in učiteljice, ki so vas spodbujali narediti nekaj več kot ostali, nato starši, dom in družina in ob koncu vsi ostali -okolje, občina, skupnost.
Za priznanje in v zahvalo je vsem, ki jim je na odru velike dvorane v velenjski glasbeni šoli segel v roke, izročil knjigo Beli dvor. Za priložnostni kulturni program pa so poskrbeli učenci osnovne šole Gorica Velenje.
■ tp
Sklenjen teden upokojencev
V soboto bo na Rogli spet veselo
Za upokojence vseh štirih društev, ki jih združuje Medobčinska zveza društev upokojencev Velenje, je Zveza tudi letos pripravila tradicionalni Teden upokojencev. V minulih dneh so se pomerili v šestih športnih in rekreativnih tekmovanjih.Streljanje z zračno puško, balinanje, kegljanje, šah, kegljanje s kroglo na vrvici in ulov rib so bile discipline, ki so ves teden razvnemale tekmovalni duh upokojenk in upokojencev, ki so za zaključek za dušo in srce zapeli na sklepni prireditvi v soboto v Topolšici na prireditvi »petje na vasi.«
Na vseh tekmovanjih so sodelovale ekipe vseh štirih društev, iz vseh društev pa bodo tudi udeleženci tistega pravega vsakoletnega zaključka tedna upokojencev na Rogli. Zveza bo na to veselo in prijetno srečanje popeljala okoli 350 upokojenk in upokojencev, ki so jih predlagala posamezna društva.
Več o vseh tekmovanjih in srečanju na Rogli pa v naslednji številki.
mb.m.
d d
ZAVAROVALNICA MARIBOR
PREDSTAVNIŠTVO v poslovnem centru v Starem Velenju! tel.: D63/851-704 in
STROPNIK IGOR s.p. tel.: 063/854-626 mobitel: 0609 629-086
i it m umitimi ![><]
RUDARJEVI
m na m
POPUSTI
VELEBLAGOVNICA VELENJE
Kdor išče, ta najde... v NAMI!
KiH^
Junija, ob 17. uri na Titovem trgu v Velenju
9770350556014
DOGODKI
—— 19. junija 1997
Delovno srečanje združenja srednje velikih mest Evrope
Reforma mestne uprave
V petek in soboto, 6. in 7. junija, je v nemškem mestu Passau potekalo drugo delovno srečanje združenja srednje velikih mest Evrope. Sestanka seje udeležila tudi delegacija MO Velenje, ki jo je vodil župan Srečko Meh. Velenje seje združenju priključilo marca 1996 s podpisom resolucije o sodelovanju na prvem delovnem srečanju v avstrijskem mestu St. Poelten.
Tema letošnjega delovnega sestanka je bila reforma v mestni upravi in javnih komunalnih službah. Na sestanku, ki so se ga udeležili predstavniki 14 mest iz Nemčije, Avstrije, Italije, Slovaške, Švice, Češke, Madžarske, Francije, Hrvaške in Slovenije, so predstavniki mest in nekaterih mednarodnih institucij predstavili potek reform v njihovih sredinah in opozorili na probleme, s katerimi se srečujejo. Udeleženci so bili enotni, da morajo biti reforme temeljito načrtovane in da morajo potekati v sodelovanju s strokovnjaki s posameznih področij, prav tako pa je vanje potrebno vključiti tudi občane, ki so končni porabniki storitev. Tako so nekatera mesta že formirala posebne delovne skupine, ki so sestavljene iz strokovnjakov, predstavnikov uprave in občanov. Zelo pomemben člen vsake reforme so tudi zaposleni v upravi, ki so nosilci in izvajalci reforme, zato je bilo precej časa v razpravi nemenjenega usposabljanju in dodatnemu izobraževanju zaposlenih.
Številna mesta v Evropi povezujejo reformo mestne uprave tudi z reformo javnih komunalnih služb. Pri tem pa se marsikje postavlja vprašanje o privatizaciji omenjenih služb. Sodelujoči so bili enot-
ni, daje skoraj nemogoče oblikovati enoten model reforme mestne uprave in javnih komunalnih služb. Spremembe so v veliki meri odvisne od potreb občanov, specifike posameznega mesta, ekonomske razvitosti in življenjske ravni v mestu, marsikje pa so vezane tudi na reformo državne uprave.
Ob koncu srečanja so župani in predstavniki sodelujočih mest podpisali resolucijo o organizacijski strukturi združenja in nadaljevanju v lanskem letu začete mladinske in kulturne izmenjave ter resolucijo o tesnejšem sodelovanju med mesti na področju reform mestne uprave, ki zajema izmenjavo izkušenj in oblikovanje posebnih delovnih skupin.
Prihodnje delovno srečanje združenja, v katerega je vključenih 21 mest, bo spomladi v Trnavi, potekalo pa bo na temo "Zdravje in zaščita okolja".
Delegacijo MO Velenje je v okviru delovnega sestanka sprejel tudi župan mesta Passau, gospod Willi Schmoeller.
■ mč
Edis dobil še uro
Velenje - Gdisu Čehiču, ki je rešil življenje 5 letnemu Alenu, so pozornost namenili tudi v njegovi Mestni četrti desni breg. Predsednik sveta Srečko Korošec mu je.namreč v imenu krajanov izročil ročno uro in ob tem dejal: »«Naj te spremlja skozi življenje in spominja na pravilne odločitve, ki se merijo tudi v minutah, pravilne odločitve v sekundah. Menim, da je pri vsem tem najpomembnejše to, da človek prebudi v sebi skrb za človeka. To si ti dokazal.«	■ bš
V torek seja sveta MO Velenje
O priznanjih in premoženju
Velenjski svetniki bodo v torek najprej dokončali 26. sejo sveta, saj jim je ostalo še pet točk dnevnega reda. Med drugim predlog odloka o ustanovitvi vzgojno izobraževalnih zavodov osnovnih šol in ustanovitvi Stanovanjskega sklada občine Velenje. Ko bodo izčrpali ta dnevni red, jih čaka še 12 točk nove, 27. seje.
Med drugim bodo svetniki na njej obravnavali predloge sklepov o priznanjih MO Velenje za leto 1997. Komisija je podprla pobudo, da za častnega občana Velenja imenujejo dr. Matjaža Kmecla. Grb naj bi dobilo PGD Velenje in Miha Valenci. Za plaketo MO Velenje sta predlagana Vera Zupančič in Ludvik Glavnik. Zadnjo besedo bodo tudi tokrat imeli svetniki.
Na seji naj bi razrešili tudi dosedanjega sekretarja sveta Franca Ojsterška, ki odhaja v pokoj in imenovali novo. Kandidatka je diplomirana pravnica Judita Stropnik-Mravljak, ki že dela v občinski upravi.
Tokrat bodo svetniki obravnavali tudi sporazum o dokončni razdelitvi premoženja nekdanje občine Velenje med tri novonastale.	■ bš
Državna sekretarja Kovše in Grabeljšek na obisku v Premogovniku Velenje in TEŠ
Se energetiki obetajo lepši časi?
Konec preteklega tedna sta obiskala Premogovnik Velenje in Termoelektrarno Šoštanj državni sekretar za energetiko Alojz Kovše in državni sekretar za trgovino Anton Grabeljšek.
Po ogledu visokoproduktivnega čela velenjskega premogovnika jih je vodstvo tega kolektiva seznanilo s proizvodnimi rezultati, ki so v tehničnem smislu dobri, žal pa nimajo odseva v finančnih pokazateljih. Tako so zaradi neusklajenih cenovnih razmerij pridelali do konca lanskega leta okoli 10 milijard tolaijev izgube, ki ostaja zaenkrat še vedno nepokrita. Med tem ko naj bi se z dogovorjeno ceno premoga v letošnjem letu približali pozitivnemu rezultatu (po sedanjih predvidevanjih naj bi izkazali še minimalno izgubo v višini 572 milijonov tolarjev, kar pa je 2,5 odstotka vseh stroškov ).
Državnemu sekretarju za energetiko so predstavili svoje strateške cilje, med katerimi pos
tavljajo na prvo mesto zagotavljanje proizvodnje lignita, ki bo omogočila tehnično in ekonomsko optimalno poslovanje v obeh energetskih kolektivih Šaleške doline, zaposlenim je potrebno zagotoviti največjo stopnjo varnosti in humanosti za opravljanje dela in sproti razreševati tudi ekološke probleme. Za to pa pričakujejo od vlade zaščito domačih premogov skozi ceno premoga, ki bi morala biti 10 odstotkov višja od cene uvoženih (tega
še vedno ne dosegajo), kvaliteten dogovor o pokrivanju pretekle izgube in čimprejšnjo sklenitev dolgoročnih pogodb.
Državnega sekretarja je direktor Premogovnika dr. Franc Žerdin vprašal, zakaj še vedno niso podpisane pogodbe za letošnje leto, tako kot je bilo dogovorjeno na nedavnem obisku ministra za gospodarstvo Metoda Dragonje v tem kolektivu, zanimalo pa ga je tudi, kako bo s sanacijo preteklih izgub. Ob tem je odločno poudaril, da se v kolektivu ne strinjajo, da bi jih reševali z znižanjem kapitala podjetja.
Alojz Kovše je obljubil, da bodo pogodbe za letošnje leto v dogovorjeni obliki podpisane prihodnji teden, povedal pa je tudi, da pospešeno pripravljajo strategijo razvoja energetike, ki jo bodo skušali predložiti vladi v obravnavo še pred poletnimi počitnicami. Povedal je tudi, da v njej ohranjajo proizvodnjo premoga in termo energije na sedanji višini. Povedal je tudi, da se aktivno vključujejo v dogovore za čimprejšnjo izgradnjo odžveplalne naprave na
Alojz Kovše bo zdaj čisto pravi državni sekretar za energetiko - direktor Premogovnika dr. Franc Žerdin mu je izročil rudarsko palico.
petem bloku šoštanjske termoelektrarne in da bi radi prav tako pred poletnimi počitnicami izbraži izvajalca teh del. Storili pa bodo tudi vse, da bi bile pogodbe za pri hodnje leto pripravljene in podpisane še pred koncem letošnjega leta. Kako pa bo s preteklo izgubo? Po besedah Alojza Kovšeta jo bodo sanirali z zakonom o sanaciji finančnega stanja slovenskega elektrogospodarstva. ■ mz
Nacionalna finančna družba
Nezadovoljni zaradi obotavljanja vlade
V Nacionalni finančni družbi so nezadovoljni zaradi obotavljanja vlade in državnega zbora pri razreševanju ključnega problema slovenske privatizacije. Pritisk njihovih 150 tisoč delničarjev se povečuje. Ti želijo izplačila dividend in zagotovitev možnosti prodaje delnic za gotovino. To so izpostavili na novinarski konferenci, kjer je direktor NFD mag. Stanislav Valant poudaril, daje državnega premoženja, ki bi ga lahko namenili za zapolnitev privatizacijskega primanjkljaja dovolj.
Skladi NFD so uspešno sodelovali na nedavnem 3. javnem razpisu Sklada RS za razvoj. Z nakupi delnic in deležev 25 podjetij v skupnem znesku 2 milijardi tolarjev so zamenjali doslej 38 odstotkov zbranih certifikatov. S kakovostjo nakupov so zadovoljni, saj so med drugim kupili tudi delnice Gorenja, Hotelov Palače, kranjskega Merkurja, zreškega Uniorja, Aera celje in Zdravilišča Atomske Toplice.	■ (mz)
Zgornja Savinjska dolina
Moja dežela-lepa, urejena in čista
Turistična zveza Slovenije je pod pokroviteljstvom Ministrstva za okolje in prostor tudi letos razpisala tekmovanje slovenskih krajev na področju turizma in varstva okolja Moja dežela - lepa, urejena in čista. Letošnje tekmovanje je posvečeno kulturi v turizmu, zato bodo komisije pri ocenjevanju ob običajnih zadevah posebno pozornost namenile urejanju objektov kulturne dediščine in njihove okolice ter objektom in prostorom za kulturne prireditve. Ob tekmovanju krajev tudi letos tekmujejo bencinski servisi, poštem gasilski domovi, kmetije, planinski domovi, policijske postaje in drugi.
Na povabilo Upravne enote Mozirje so se pred nedavnim že sestali predsedniki turističnih društev Zgornje Savinjske in Zadrečke doline in se dogovorili o aktivnos-
tih v v letošnjem ocenjevanju, predlagali pa so tudi že kraje. V kategoriji izletniških krajev bodo tekmovali Gornji Grad, Mozirje in Solčava, med hribovskimi kraji Šmihel nad Mozirjem, med drugimi kraji pa Rečica ob Savinji, Šentjanž, Nazarje, Kokarje, Šmartno ob Dreti, Ljubno in Luče.
Prvi krog ocenjevanja na regionalni ravni bo že konec junija, drugič bo kraje, ki jih bo predlagala komisija, ocenila republiška komisija julija in septembra še enkrat. Seveda v vseh turističnih društvih upajo, da se bo v akcijo vključilo čim več krajanov, saj je želja in potreba vseh, da bi živeli v lepem in prijaznem okolju, urejeno in zdravo okolje pa je temeljni pogoj vsake turistične dejavnosti
mjp
Zaželeni izvirni spominki
Ljubljana- Komisija za proizvodnjo, promocijo in trženje turističnih spominkov pri Turistični zvezi Slovenije je razpisala javni natečaj za izbiro najboljših izvirnih in novih turističnih spominkov. Posebnih pogojev za sodelovanje ni, prijavijo pa se lahko tako pravne kot fizične osebe. Pričakujejo spominke, ki prepoznavno in originalno predstavljajo posamezen slovenski kraj, regijo ali Slovenijo kot celoto in še niso v prodaji. Podelili bodo tudi tri denarne nagrade: 100, 200 in za najboljši spominek 300 tisoč tolarjev. Posebna priznanja pa bodo podeljena za izviren novi spominek in najbolje oblikovan spominek. Razpis velja do 10. septembra. Do takrat sprejemajo vzorce spominkov na TZS, Miklošičeva 38, Ljubljana.	■ bš


Zavzeli bomo hrvaško obalo
Eni na zemljevidih prestavljajo meje, drugi nekatera ozemlja enostavno zasedejo. Napovedi kažejo, da bomo Slovenci tudi to sezono množično napadli hrvaško obalo. Hrvatje bodo pri naštevanju tujcev, kijih obiskujejo, sicer še vedno navajali vse druge, nas morda na koncu, tiho pa le priznavajo, da se veselijo take invazije Slovencev. Pravijo, da bo kar polovica Slovencev, ki se bo letos odločila za dopust, odšla preko Dragonje.
Dopustovanje je ta čas že skoraj najpoglavitnejša tema pogovorov naših ljudi. Če ne bi bilo nesrečnega presedanja iz prve v drugo klop čakalnice za Nato, bi bila verjetno še bolj. Tako pa vendarle nekateri interese države še vedno postavljajo pred svoje. Ob tem presedanju se namreč bojijo, da nas nekateri na zahodu želijo znova posaditi na Balkan ekspres. Kot da smo res prepočasi zagnali naša kolesa demokracije, sprememb in povezovanja. Drugi seveda pravijo, da nam, kadar govori visoka politika, niti to ne bi pomagalo. Striček Sam sije pač stvar zamislil drugače. Kaže, kot da so našim ljudem tam preko luže v obraz govorili eno, potem pa za hrbtom naredili drugo.
Ta zaostanek seveda zdaj pri nas pride prav tistim, ki jim je sedanja vlada že dolgo trn v peti. Pred časom je sicer že kazalo, da bodo nacionalni interesi strnili vrste različnih strank, zdaj se je pokazala povsem drugačna slika. Ker smo "padli" pri izpitu za Nato,
naj bi padla tudi vlada. Zardi nesposobnosti seveda! Pa ne le na tem, tudi na (mnogih) drugih področjih. Proti njej so se zavrtela kolesa železničarjev, glas proti njej dvigujejo celo "njeni" upokojenci. Ti ne zaradi Nata, ampak zaradi teme, ki smo rekli, da je ta čas pri nas "number one". Čakajo, kdaj bodo dobili regres. Je že res, da mnogim upokojencem tudi ta ne bo omogočil, da bodo lahko šli na dostojen dopust, tak, kakršnega so si z dolgoletnim delom zaslužili, ampak vsak tolar prav pride. Pravijo, da bodo danes v Celju na zboru močno povzdignili svoj glas, če ne bo prej regresne rešitve.
Na dopustni čas se seveda pripravljajo tudi tisti, ki želijo k sebi privabiti čimveč dopustnikov. V Velenju bi bili gotovo veseli, če bi bilo ob jezeru vedno tako živahno kot ob teniškem "odprtem" Triglavu ali pa ob vseslovenskem srečanju komunalnih delavcev. Seveda ne bi bilo slabo, če bi lahko malo ogreli tudi Sibirce iz Tomska. A kaj, ko je ta kraj tako oddaljen, da bi turisti že za samo pot porabili skoraj ves dopust. Goste si poleti želijo tudi na Golteh. Na zelenilo so se obiskovalci navadili že pozimi, naj v tej barvi uživajo še poleti. Tudi v vseh ostalih krajih, ki prisegajo na turizem, si želijo veliko obiskovalcev. Razen jedače in pijače ponujajo celo prijaznost. Pa ne le do tujcev, tudi do doamčih gostov. To pa je, priznajte, že kar velik napredek.	■ (k)
Na 26-ih sejah kar 507 vprašanj in pobud svetnikov
Največ problemov na komunalnem področju
Sejam svetov dajejo močan utrip tudi svetniška vprašanja in njihove pobude. Z zakonom jim je na takšen način dana možnost, da dobijo odgovore tudi na vprašanja s področij, ki sicer niso na dnevnem redu in tudi ne v programu sveta. Na takšen način lahko svetniki tudi neposredno predlagajo teme, ki bi jih bilo treba uvrstiti na dnevni red zasedanja.
Seveda pa bi morali svetniki pobude in vprašanja naslavljati na svet praviloma v pisni obliki. Morala bi biti kratka, jasna in jedrnata, svetniki pa bi jih morali nasloviti odgovornim iz posameznih področij.
V praksi pa je precej drugače! Velenjske seje sveta so
dobesedno preplavljene s svetniškimi vprašanji in pobudami. Na dosedanjih šestindvajsetih sejah sveta je bilo namreč postavljenih kar 507 vprašanj oziroma pobud.
Doslej so nanja svetniki prejeli 280 pisnih odgovorov, na nekaj vprašanj je bilo odgovorjeno ustno, veliko zadev pa je ostalo nedorečenih.
"Največ težav pri iskanju odgovorov na zastavljena vprašanja," pravi sekretar sveta Franc Ojsteršek, "je zaradi tega, ker so mnoga vprašanja nejasna, na nikogar niso naslovljena in tudi težko je opredeliti, kdo naj bi nanja odgovoril. Nekaj jih je tudi s področij, nad katerimi svet nima nobenih pristojnosti in od
odgovornih tudi ne more zahtevati odgovorov. Nekateri svetniki namreč izkoriščajo institut delegatskih vprašanj tudi za politično obračunavanje. Ravno tolikšna množica vprašanj pa je pogosto tudi vzrok, da tudi tistih zelo tehtnih odgovorov ne vzamejo dovolj resno."
Sekretar sveta Franc Ojsteršek pravi, da takoj po seji, ko je zapisnik napisan, pregledajo vprašanja in pobude svetnikov in skušajo tudi opredeliti, kdo je pristojen, da bi nanja odgovoril. V primerih, ko je to jasno, jih seveda takoj posredujejo. Takoj ko odgovore dobijo, jih v pisni obliki posredujejo tistim, ki so postavili vprašanja, v obliki povzetkov pa jih objav-
ijo tudi v Glasilu sveta.
Sekretar sveta mestne občine Velenje Franc Ojsteršek meni, da bi morali odgovore zagotoviti vsakemu svetniku, vendar pa bi si tudi ti morali prizadevati, da bi bila njihova vprašanja konstruktivna. Iskanje odgovorov zahteva veliko dela in ob tolikšnem številu vprašanj in pobud niti ni čudno, da ostanejo mnoga neopažena.
In kaj vse so svetniki najpogosteje spraševali?
Največ vprašanj in pobud je bilo s področja komunalne dejavnosti in kar nekaj je bilo tudi takšnih, ki so jih uvrstili na dnevni red rednih zasedanj.
■ Mira Zakošek
V Šoštanju v slabih treh letih več kot sto pobud in prav toliko vprašanj svetnikov
Začetna vnema pojenjuje
Kako je s pobudami in vprašanji, ki jih na vsaki seji sveta pod posebno točko dnevnega reda postavljajo svetniki? Kje in kako končajo? Naletijo na plodna tla? O čem svetniki največ sprašujejo, kakšne pobude dajejo? Anton Skornšek, predsednik sveta občine Šoštanj ugotavlja, da so bili pri pobudah in vprašanjih svetniki najbolj plodni takoj po volitvah, ko so že na prvih sejah sveta prav na tem področju kazali izjemno veliko mero resnosti in zagnanosti.
»Velikokrat so pričakovali, da se bodo problemi rešili hitro, ampak čez noč ne gre. So pa vsa vprašanja in pobude takšni, da jih je treba vzeti resno,« pravi Anton Skornšek. V svetu občine Šoštanj so svetniki v slabih treh letih podali več kot sto pobud in prav toliko vprašanj.
Radi bi imeli lepše mesto
Največ pozornosti so v njih namenjali temam, ki so povezane z urejenostjo mesta in okolice. Pojavljala so se, in se še pojavljajo, vprašanja v zvezi z (neurejenim)
avtobusnim prometom, prevozom šolarjev, zaparkiranih pločnikov, lomečega drevja v mestu, prometnih zagat na sploh, slabe razsvetljave, lomila so se kopija okoli vprašanja cestne ovire da ali ne, okoli motenja nočnega miru iz bifejev in gostišč. »Take pobude so bile ves čas prisotne,« pravi Skornšek, ob njih pa tudi tiste, v katerih je bilo opaziti težnjo po razvoju občine.
Skrb za razvoj občine
To je drugi sklop vprašanj in pobud, mednje je Anton Skornšek uvrstil tiste s področja razvoja telefonskega omrežja v občini, ureditve otroških igrišč, plinifikacije in toplifikacije naselij, rušenja starih in nevarnih poslopij TUŠ, probleme s plakatiranjem, organiziranjem javnega zavoda Agencije za šport, burno je bilo zaradi igrišč za tenis, bile so poude in vprašanja za preureditev Trga bratov Mravljakov, težnje po preimenovanju ulic, veliko je bilo vprašanj v zvezi z upravljanjem bazena v mestu, predvsem pa v zvezi s sanacijami po poplavah, ki so poleti 1995 hudo prizadele del Šoštanja.
Brez politike tudi ni šlo
Veliko pobud v svetu občine Šoštanj je bilo podanih za razrešitev svetnikov zaradi nezdružljivosti funkcij. Na tej podlagi so doslej v svetu občine Šoštanj zamenjali sedem svetnikov.
Mnogo pobud je v občini Šoštanj naletelo na plodna tla. Ena najodmevnejših je bila gotovo tista, ko so v občini sprejeli nov datum praznovanja občinskega praznika in postavili obeležje po vojni pobitim domačinom na Goricah. »Pobude o spremembi statuta občine, v zvezi z delitvijo sredstev ekoloških taks, o tem, kdaj poroke v občini Šoštanj in podobno, so zadeve, ki bodo rešene kdaj kasneje. Kljub včasih hudi krvi na sejah ali morda osebnim zameram smo se skušali svetniki držati zakona o lokalni samoupravi, kipa je, resnici na ljubo, slab in nedorečen. Prav zaradi teh dejstey naša občina »slovi« po zamenjavah v vrstah svetnikov in iskanju pravne pomoči od države,« je še posebej podčrtal Anton Skornšek.
■ Milena Krstič - Planine
JO	ljubljanska banka
Splošna banka Velenje d.d. Velenje
NOVA STORITEV LJUBLJANSKE BANKE SPLOŠNE BANKE VELENJE d.d.
Vse varčevalce in poslovne partnerje obveščamo, da je odslej tudi Ljubljanska banka Splošna banka Velenje d. d. vključena v mednarodno mrežo za hitro nakazovanje denarja po svetu
VVESTERN UNION
Z vključitvijo v ta sistem lahko ponudimo komitentom novo storitev, ki ima nekaj bistvenih prednosti v primerjavi z običajnim nakazilom v tujino. Te so:
-	hitro pošiljanje denarja v in iz več kot 130 dežel v vseh delih sveta,
-	naslovnik lahko prejme denar v nekaj minutah od vplačila,
-	v vseh deželah poteka to poslovanje praviloma v domači valuti.
Enostavnost in zanesljivost tega poslovanja je namenjena vsem tistim, ki so v tujini na službenem potovanju ali na počitnicah in naletijo na nenačrtovane težave. Pomembno je, da storitev poteka le med fizičnimi osebami, fizično osebo, ki denar pošilja in fizično osebo, ki denar potrebuje oziroma je prejemnik denarja.
Novo storitev vam nudimo v dveh naših enotah, in sicer v ekspozituri Rudarski in ekspozituri Mozirje,
kjer lahko dobite tudi podrobnejše informacije.
Borut Pahor v Velenju
"Slovenija ni pravna država!"
Na povabilo območne organizacije ZLSD Velenje je obiskal Velenje predsednik te stranke in poslanec v državnem zboru Borut Pahor. Skupaj s sodelavci seje udeležil javne tribune o aktualnih političnih vprašanjih.
V Velenje je prišel takoj po končanem kongresu evropskih socialnih demokratov, ki je bil na Švedskem. Tam so veliko govorili o oblikovanju nove Evrope, ki bi morala biti po njihovo sicer konkurenčna, vendar pa hkrati tudi socialna. Predstavniki teh strank iz drugih evropskih držav so podprli priključitev Slovenije evropski uniji.
Veliko pozornosti so na javni tribuni namenili oceni delovanja stotih dni slovenske vlade. Po mnenju ZLSD je bilo to delo slabo.
V dveh letih 245 pobud oziroma vprašanj
i V občini Šmartno ob Paki zelo delaven svet i
i
I	Od začetka decembra 1994 do kon-
I	ca preteklega leta so se svetniki občine
I	Šmartno ob Paki sešli na 23 sejah. O
I	njihovem tvornem sodelovanju na njih
I	med drugim govori tudi podatek o po-
I	danih 245 vprašanjih oziroma pobudah
'	ali predlogih. Praktično ni bilo seje
'	sveta, na kateri ne bi pod posebno
točko dnevnega reda slišali vsaj dveh, treh vprašanj, pobud svetnikov in svetnic.
Po besedah sekretarke sveta Alenke Podgoršek so nanje dobili odgovore neposredno na sami ali na naslednji seji pri pregledu zapisnika prejšnje seje. Odgovori so bili podani največkrat ustno, v nekaterih primerih, sploh, kadar je šlo za odklonilno stališče, tudi pisno, j Na sejah pa niso obravnavali samo I pobud, predlogov in vprašanj svet-| nikov, ampak tudi tiste, ki so jih na
svet naslovili člani 14 delovnih teles in
■ nadzornega odbora.
I
Se vedno na prvem mestu vprašanja s področja komunalne nadgradnje
Največkrat so se z njimi dotaknili tem, ki so najbolj pomembna za zadovoljstvo občanov: urejanje in posodabljanje cest, reševanje vprašanj glede vodooskrbe, kanalizacije, skrb za varnost udeležencev v cestnem prometu. Še najbolj so se lomila kopja glede prevoza otrok v šolo in iz nje. Manjkala pa seveda niso tudi tista, ki so tako in drugače vezana na hitrejši razvoj občine.
Precej manj vprašanj oziroma pobud se je dotikalo sociale, stanovanjske problematike in s področja delovanja upravne enote.
Skoraj vse pobude so padle na ugodna tla, dejstvo pa je, da vseh ni bilo mogoče uresničiti čez noč. Če bi
iskali najbolj odmevno, bi bila gotovo na najvišjem mestu pobuda o praznovanju občinskega praznika in določitvi simbolov, po katerih je občina razpoznavna v širšem slovenskem prostoru.
Odstop predsednika vaškega odbora
K temu zapisu pa najbrž sodi dogodek, ki je na nek način povezan z odgovori na podane pobude in vprašanja.
Še ne tako dolgo nazaj so namreč najprej na seji vaške skupnosti, nato pa tudi sveta občine razpravljali o odstopu predsednika vaškega odbora Rečica ob Paki Lojza Podgorška. Ta seje odločil za takšen korak ne toliko zaradi lastne preobremenjenosti kot zaradi, po njegovem mnenju, indifer-entnega odnosa občinske uprave, župana, sveta in še koga do pobud, predlogov, ki so jih podali člani vaškega odbora, katerega predsednik je bil. Zaradi
pomanjkanja informacij so ti namreč člani odbora ocenjevali, da jih v občini ne jemljejo resno, da so imenovali vaški odbor zgolj zaradi zakonskih osnov. Na terenu pa naj bi občani očitali, da sami ne delajo, ker jim ne vedo odgovoriti na njihova vprašanja. "Ne glede na to, kakšna je bila naša pobuda, predlog, je zame tudi odgovor ne, odgovor," je med drugim tudi dejal ob odstopu Lojz Podgoršek.
Zupan Ivan Rakun z njegovo obrazložitvijo ni v celoti soglašal. Razloge za, po njegovem mnenju, nekoliko slabšo informiranost je "zvalil" na skromno kadrovsko zasedbo v občinski upravi in na to, da občina nima svojega glasila. Sprejete sklepe in odloke objavljajo v Uradnem vestniku mestne občine Velenje, ki pa res ni dostopen širšemu krogu občanov. Za boljšo informiranost so zato izdali pred nedavnim brošuro in v njej objavili vse pomembnejše sprejete odloke. Dobi jo lahko vsak občan na sedežu občine.
■ tp
"Sprejeli so preveč napačnih odločitev o posameznih stvareh, predvsem pa sem presenečen, da niso uspeli oblikovati v tem času niti neke okvirne vizije razvoja Slovenije, ki bi jo posredovali v presojo parlamentu. Vlada je neuspešna na gospodarskem področju, bolj kot sem pričakoval, ni ji uspelo zajeziti negativnih gospodarskih gibanj," je med drugim dejal Borut Pahor. ZLSD se zavzema za regionalizem in zbor pokrajin. V ta namen pripravljajo tudi predlog spremembe ustave, bistvo katerih je oblikovanje pokrajin kot obvezno (v sedanji ustavi so omenjene kot možna oblika delovanja). Borut Pahor pa je komentiral tudi neuspeli poizkus te stranke za referendum Ohranimo slovenske gozdove. Zaradi odločitve ustavnega sodišča so v tej stranki zelo slabe volje. Odločitev 4:5 pa po njihovo tudi pomeni, da Slovenija ni pravna država, saj nima tako jasne ustave, da bi pri svojih opredelitvah ustavno sodišče doseglo poenoteno mnenje.
■ (foto sz)
Zbor gostincev pri Območni zbornici Velenje
Dosegelsvojnamen
Banka Velenje
Vse bolj trdno v slovenskem prostoru
Na nedavnem zboru delničarjev Banke Velenje so ocenili opravljeno delo v preteklem obdobju, začrtali smernice bodočega delovanja in dorekli nekatere organizacijske spremembe.
Delničarji so bili z dosežki Banke Velenje zadovoljni, saj so ti, glede na okoliščine, ki so vladale v slovenskem prostoru, zadovoljivi. Doseženi dohodek je malenkost večji kot so načrtovali, dosegli pa so ga v višini 350 milijonov tolarjev. To jim je tudi omogočilo, da so se prvič odločili za delitev dividend. Zanje so namenili 220 milijonov ustvarjenega dobička. Osemdeset odstotkov te višine so razdelili v obliki delnic, preostanek pa v gotovini in sicer tako, da so na vsako delnico izplačali 1350 tolarjev. 107 milijonov tolarjev pa je zadržani dobiček, del tega zneska so namenili nagradam upravnemu in nadzornemu odboru, vodstvu ter kolektivu banke.
Zadovoljni so v velenjski banki tudi z obsegom poslovanja, tega jim je, kot poudaija direktor Rafko Brločnik, uspelo povečati za 15 odstotkov. Tako so tudi ohranili tržni delež v višini 1,32 bilančne vsote slovenskih bank. V dobičku so bili doseženi z 1,32 odstotki, v kapitalu pa malo manj kot 1,9 odstotka.
Veliko so v preteklem letu naredili tudi na področju znižanja stroškov poslovanja. V letu 1995 so imeli 4,4 odstotno obrestno maržo, lani 3,6 odstotno, stroški poslovanja pa so predstavljali predlansko leto pet odstotkov bilančne vsote, iani pa 4,6 odstotke.
Te številke seveda potrjujejo, da dela Banka Velenje v skladu z začrtanimi cilji, povečujejo obseg poslovanja in znižujejo stroške. Tako tudi krepijo sloves dobre banke v slovenskem prostoru.
Na zadnjem zboru delničarjev Banke Velenje so začrtali tudi temelje nadaljnje poslovne politike.
"Težnje iz preteklega leta o pozitivni naravnanosti poslovanja so vtkane tudi v temelje poslovne politike leta 1997 " pravi direktor Rafko Berločnik. "Dobiček naj bi ostal na lanski ravni. Načrtujemo mnoge racionalizacije poslovanja, med drugim bomo še znižali obrestno maržo, poslovanje pa uskladili z Novo ljubljansko banko s
Direktor Banke Velenje Rafko Berločnik
katero smo se tesneje povezali. Zaenkrat smo sklenili le krovno pogodbo, doreči pa moramo še druge oblike sodelovanja."
Delovanje Banke Velenje so nekoliko spremenili in imenovali tudi tri pomočnike direktorja. Za poslovanje z občani je zadolžen mag. Franc Žemva, za poslovanje z gospodarskimi družbami Maijan Jerič in za finančno upravljanje Lidija Dovšak.
In kakšne je pravzaprav ob vseh teh spremembah status Banke Velenje?
Pravni status banke se ni spremenil, banka ostaja še naprej samostojna pravna oseba v tesnejši povezavi z novo ljubljansko banko. To med drugim pomeni tudi prilagoditev celostne podobe - za Banko Velenje je to tudi racionalizacija, saj so spremenili dolg naslov. Pred omenjenim nazivom bo še znak Nove ljubljanske banke.
■ M.Zakošek
Invel in Job klub letos zelo dejavna
Novost: borza znan ja in borza kadrov
Podjetje Invel iz Velenja je inkubator za razvoj podjetništva že dobrih pet let. Ustanovil gaje Alojz Filipančič, njegovo delo nadalji.j. hči Selma. V tem času so bili organizatorji in izvajalci preko 80 različnih oblik in vsebin izobraževanja, vanje pa je bilo vključenih več kot 1000 udeležencev. Ker je njihova dejavnost zelo razvejana, jo težko predstavimo na hitro, zato smo se odločili, da danes podrobneje predstavimo le delček njihovega dela -obiskali smo Job klub, klub za iskanje zaposlitve, ki v podjetju deluje od leta 1995. Nobenega sramu, prijazen sprejem in vsepovsod delovno vzdušje. Pa pravijo, da so brezposelni izgubljeni, ne-samozavestni. V Job klubu izgubijo te občutke. Se več. Večina jih najde delo ...
Selma Filipančič, direktorica Invela, nam je dejavnost podjetja na kratko predstavila takole: »Ukvarjamo se z različnimi stvarmi, predvsem pa zelo dobro sodelujemo z velenjsko enoto republiškega zavoda za zaposlovanje. Organiziramo različne oblike izobraževanja, predvsem je to izobraževanje za podjetništvo; tako kadrovsko prestrukturiranje, zakonodajo, vodenje financ, izobraževanje o podjetniški kulturi in poslovnem komuniciranju. Organiziramo in izvajamo različne podjetniške delavnice, usposabljamo za samozaposlitev, izvajamo številne študijske krožke...«
Potem smo se vrnili k Job klubu, aktivni obliki iskanja zaposlitve. Srečanja brezposelnih v njem potekajo vse leto. »Delo z brezposelnimi je zelo prijetno. Seveda se dostikrat zgodi, da pridejo k nam brez samozavesti. To jim poskušamo vliti, nudimo pa jim tudi različne oblike izobraževanj. V Job klubu iščejo brezposelni zaposlitev na neposreden način; to pomeni, da se tu naučijo pisanja prošenj, življenjepisov, spremnih dopisov, zahvalnih pisem. Tu aktivno vzpostavljajo stike z delodajalci. V obliki treningov se naučijo, kako se pogovarjati, ko pridejo k delodajalcu ...
Vse to poteka v povezavi z republiškim zavodom za zaposlovanje, ki je uvedel v svoj program za zaposlovanje tudi ta klub. Vsakih 15 dni pride k nam okoli 10 novih udeležencev. Klub obiskujejo vsak dan od 8. do 12. ure. V času od tretjega do petega tedna si večina najde zaposlitev.«
Vzdušje v Job klubu je bilo delavno; brneli so telefoni, pisali so prošnje, se izobraževali ...In upali. Da bodo tudi oni kmalu
našli delo.
K temu lahko dodamo, da je klub dosedaj obiskovalo 152 iskalcev zaposlitve, 108 jih je delo z njegovo pomočjo tudi našlo. To je kar 72,5 %. 8 jih je dobilo delo za nedoločen čas, 17 za dobo od 3 do 6 mesecev, kar 46 za čas od 6 do 12 mesecev, 10 se jih je zaposlilo pogodbeno, 1 se je odločil za samozaposlitev ... V klub se vključijo večinoma dolgotrajno brezposelni, ki so na zavodu prijavljeni več kot 6 mesecev, pa tudi do pet let. Zato so lahko z rezultati zadovoljni.
V Job klubu nimajo počitnic, zato bodo delali tudi poleti. Za jesen pa pripravljajo še novost: »Jeseni bomo oblikovali nove skupine in tudi nove oblike na področju zaposlovanja, predvsem borzo znanja in pa borzo kadrov. Želela bi pozvati vsa podjetja, da se oglasijo na Invelu, če potrebujejo delavce, ker menim, da poznamo resnično aktivne iskalce zaposlitve in da bomo hitro in uspešno našli iskano osebo.«
»Človek spet najde tla pod nogami«
Tudi udeleženci Job kluba so bili pripravljeni poklepetati z nami in nam razkriti svojo zgodbo. Dve smo zapisali.
Erika Bošetinčan iz Velenja išče delo več kot eno leto, ker je na fakulteti izgubila status študentke. »Zaposlitev iščem aktivno, torej preko Job kluba, od 2. junija letos. Vsak dan prihajam sem, mislim, da se trudimo, da bi našla pravo zaposlitev. Študiram ekonomijo na prvi stopnji, še nekaj izpitov mi manjka, vendar se vseeno želim zaposliti. Želela bi delo, ki bi mi nudilo možnosti, da bi uporabila že pridobljeno znanje, čeprav vem, da je takšno delo zelo težko najti. Zato sedaj iščem priložnostno delo, do takrat, ko bom diplomirala. Kako se počutim tukaj? Skupina je izredno zanimiva, precej prijateljskih stikov smo že navezali. Ko sem bila doma, sem bila precej izgubljena. Sedaj se mi je vrnila samozavest, počutim se enakovredno v družbi. Imela sem že tri razgovore za službo, vedno je bil občutek dober, kakšni bodo rezultati, bomo pa še videli.«
Josip Krajnčec je bil v tej skupini nekaj posebnega zaradi svojih let. 48 jih ima. In zato breme brezposelnosti nanj pritiska z dvojno težo: »Štirinajst dni prihajam v Job klub, na Zavodu pa sem prijavljen 3 leta s prekinitvami. Vmes sem si za nekaj mesecev uspel najti delo sam. To res ni najbolj prijetno v teh težkih časih. Po poklicu sem gostinski tehnik. Delo v gostinstvu je, žal pa človeka mojih let nočejo. Ko pridem na razgovor, najprej povedo, da bi radi mlajšega, recimo, do 25 let. Kaj hočem! Vsaj tu, v klubu, se počutim dobro. Dobil sem malo upanja. Ko prideš v moja leta in ostaneš brez službe, namreč izgubljaš voljo in tla pod nogami.«
■ Bojana Špegel
Obrtno podjetniška zbornica
Sekcije (še) niso zaživele
Izvajanje zakona o omejevanju tobačnih izdelkov ter odlokov o prepovedi reklamiranja alkoholnih pijač, o minimalnih tehničnih pogojih v gostinstvu ter nova zakonodaja o tržni in delovni inšpekciji so teme, ki so napovedovale vročo razpravo na zboru gostincev in izdelovalcev hrane pri Območni obrtni zbornici Velenje prejšnji torek. Iz povedanega pa bi lahko povzeli, da se je tudi tokrat potrdila sporočilna vrednost pregovora: nobena juha se ne poje tako vroča kot se skuha. Morda je bilo tako zaradi prijetnega okolja, v katerem je potekal zbor (gostišče Halec v Kavčah) ali zaradi umirjenega tona gostov in že razdelanih navodil, predvsem zdravstvenega inšpektorja Draga Dretnika in tržnega inšpektorja Nenada Popoviča. Poleg njiju so na zboru sodelovale še predstavnici Upravne enote Velenje Dragica Povh in Metke Oštir ter zdravstvena inšpektorica Anita Sevšek. Dejstva, da najbrž vse predpisane novosti za vse ne bodo prejemljive, pri tem ne gre prezreti. Kot tudi ne ugotovitve enega od gostov, da bodo morali nekatere notranje probleme razčistiti gostinci sami med sabo.
»Navodila so nedvoumna in jasna«
Čeprav je predsednik sekcije Franc Klemene v uvodu poudaril, da je tobačni zakon še dodatno izpraznil lokale, nakopal kopico težav gostincem in izdelovalcem hrane, je Drago Dretnik njegovo mnenje zavrnil. "Povedal je, da so v času od 19. maja, ko je stopil v veljavo zakon o omejevanju tobačnih izdelkov in prepovedi reklamiranja alkoholnih pijač, do dneva zbora pregledali večino lokalov na območju koroško-šaleške regije do Smartnega ob Paki in v 80% lastniki zaradi tega niso imeli težav. Težave so predvsem pri manjših lokalih. Znajo pa se zaplesti določene zadeve glede kav, sendvičev, sadnih kup in podobno. Že sam, kasneje pa tudi razpravljalci, so opozorili na poseben položaj slaščičarn in mlečnih restavracij. Za te namreč veljajo glede tega drugačna pravila igre. Med večkrat omenjenimi težavami so bili tudi vrtovi oziroma terase.
Vseh odgovorov na zastavljena vprašanja udeleženci zbora niso slišali. Zlasti ne na tista, za katera se je izkazalo, da jih inšpektorji še niso uskladili na državni ravni. Ob zapisanem naj omeni-
mo tudi mnenje nekaterih, da bi bilo morebiti manj težav, če v lokalih ne bi prodajali več cigaret, ampak bi to urejali z namestitvijo avtomatov, skupaj s tobačno tovarno. Drago Dretnik je ob koncu razprave še poudaril: "Navodila so nedvoumna in jasna, veljajo za celo Slovenijo. Za zadeve, s katerimi ne soglašate, se morate organizirati in ... Žogica je na vaši strani". Udeleženci zbora so se morda tudi zaradi tega njegovega namiga odločili, da bodo s svojimi najpogosteje izraženimi pripombami seznanili pristojne v Ljubljani.
Po novem letu tudi »na pregled« uporabno dovoljenje
Minimalni tehnični pogoji v gostinstvu so do sedaj, po besedah Povhove in Oštiijeve, narekovali preobrazbo le dveh lokalov iz višjega v nižji razred. Povedali sta še, da za zdaj inšpektorji pri opravljanju svojega dela ne zahtevajo uporabnega dovoljenja, po novem letu pa bo tudi pregledovali tudi ta dokument.
»Ali bo tudi v prihodnje veljala palica le za ene in iste, ali se lahko nadejamo , da bo kdaj tudi v praksi zaživelo stališče sekcije: delati pod enakimi pogoji?«
Na zastavljeno vprašanje Franca Klemenca je Nenad Popovič odgovoril: »Z uveljavitvijo nove zakonodaje se bo spremenilo marsikaj. Tržni inšpektorji bomo lažje legalizirali svoje delo v primerjavi z minulimi leti, z več pooblastili pa krepko posegli pri odpravljanju lokalov na črno.« Kar nekaj lastnikov takih lokaiov v občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki naj bi že imelo prepoved obratovanja in nekateri lahko v bližnji prihodnosti pričakujejo, da jih bo zaradi nespoštovanja zahtev tržnega inšpektorja lahko doletelo zapečatenje lokala, zaplemba inventarja in opreme oziroma bo ostrina izvajanja določil stvar dogovora.
Po mnenju organizatorjev zbora je informiranje iz prve roke doseglo svoj namen. Prav bi bilo, da bi tudi iz ustreznih naslovov v Ljubljani dobili pisna navodila, da ne bi v omenjenih občinah eni in drugi delali drugače kot kjerkoli drugje v Sloveniji. Glede na vložen trud in število poslanih vabil (105) bi bila lahko udeležba gostincev boljša kot je bila. Spodbudno pa je to, da so se zbora udeležili skoraj vsi gostinci, ki gostom ponujajo tudi hrano.
mtp
Na tretji redni seji skupščine Zgornjesavinjske obrtno podjetniške zbornice so se ob vseh dosežkih lotili predvsem slabosti delovanja v lanskem in letošnjem letu. najprej to velja za nedelo sekcij, ki razen redkih izjem ne izpolnjujejo svoje dogovorjene vloge, kar bi bilo moralo biti glede na ključ povezovanja po dejavnostih edino smotrno. Slabo delo sekcij se nadaljuje že iz lanskega leta, zato so na skupščini sklenili, da takoj skličejo skupno sejo izvršilnega odbora zbornice in predsednikov sekcij in skušajo poiskati konkretne smernice in rešitve.
Med slabosti sodi tudi neuspela pobuda za oblikovanje skupnega sklada za razvoj malega gospodarstva v obeh dolinah, k temu pa je treba dodati še probleme v žalskem skladu za izobraževanje delavcev, zaposlenih pri obrtnikih. Obrtniki mozirske zbornice imajo trenutno v skladu 3,3 milijone tolarjev, upravni odbor sklada pa enkrat mesečno odloča o vlogah za plačilo izobraževanja. Ob nastalih problemih naj bi bila do konca leta znana usoda tega sklada, iz katerega sta izstop že napovedali žalska in ve-
lenjska obrtna zbornica.
Med pozitivne dosežke v minulem obdobju so na seji skupščine uvrstili obnovo kovačije v Savinjskem gaju, obnovo doma obrtnikov v Mozirju in ustanovitev Zgornjesavinjskega podjetniškega centra.
Na skupščini so opravili še. nekaj kadrovskih zadev in ob tem spregovorili o plačah pogodbeno zaposlenih na zbornici, pri obravnavi finančnega načrta za letos pa so v ospredje postavili že omenjeno izobraževanje obrtnikov in pri njih zaposlenih delavcev, pobudo, da bi se zbornica udeležila letošnjega mednarodnega obrtnega sejma v Celju, pa ni bila deležna podpore. Obrtniki so namreč menili, da je bolj smotrna udeležba obrtnikov po sekcijah.
Na predlog izvršilnega odbora zbornice so člani njene skupščine sprejeli sklep, da znaša v letošnjem letu članski prispevek 2,65 odstotka od zavarovalne osnove, ki se uporablja za obračun prispevka za zdravstveno, pokojninsko in invalidsko zavarovanje; člani, ki na tak način niso zavarovani, plačujejo 1.500 tolarjev članskega prispevka mesečno, pravne osebe pa 2.200 tolarjev mesečne naročnine.
■ 1P
19. junija 1997
INTERVJU
NAŠ ČAS 5
100 let klicev »Na pomoč«
PGD Velenje praznuje
21. junij je dan gasilca. V Velenju bo letos to prav poseben dan, nadaljevanje jutrišnjega dne, ko se bo pričelo dvodnevno slavje ob visokem jubileju, 100-letnici Prostovoljnega gasilskega društva Velenje. Dogodkov bo veliko, svečanih in zabavnih, s svojo prisotnostjo pa bodo jubilej počastili tudi poveljnik CZ Miran Bogataj, minister za obrambo Tit Turnšek, predsednik in poveljnik GZS in verjetno tudi predsednik RS Milan Kučan. Zagotovo bodo na slavje prišli tudi predstavniki gasilskih zvez in sosednjih društev ter lokalni veljaki. Pričakujejo delegacijo iz Vienne, Schiedama, Volgsberga in pobratenega Hrastnika ... Jutri bodo podelili tudi 38 priznanj GZ Slovenije; dobita ga PGD Velenje in Šoštanj ter 36 posameznikov.
Da bi izvedeli več o obletnici in PGD Velenje, smo na pogovor povabili predsednika in poveljnika društva Borisa Kovšeta in Jožeta Drobeža.
NC: Vrnimo se najprej v čas pred 100 leti. Kdo je dal pobudo za ustanovitev takratnega gasilskega društva in kaj je v naslednjih letih zabeležila zgodovina?
Jože Drobež: »Pobudo za ustanovitev dmšh>a je leta 1897 dal takratni veljak, grofAdamovič, ki je bil tudi prvi predsednik društva. Vdruštvu so se združevali ljudje različnih slojev. Želeli so pomagati sokrajanom, obenem pa čuvali premoženje takratnih veljakov. Zato je bilo društvo tudi ustanovljeno.
Boris Kovše: »Grof Adamovič je za potrebe gasilstva prispeval tudi poslopje, ki je stalo približno tam, kjer je današnji
gasilski dom. V domu hranimo vso dokumentacijo o zgodovini društva skoraj od ustnovitve do današnjih dni. Društvo se je pniotno imenovalo Požarna bramba. Med obema vojnama so zgradili nov gasilni dom na sedanji Foitovi, zaradi urbanističnega načrta pa smo se selili na novo lokacijo, kjer smo še sedaj. Dom je bil zgrajen s samoprispevkom. Lani smo obnovili tudi streho, saj je bila prej ravna. Mislimo, da je objekt moderen in lep.«
NC: Kako je bilo z gibanjem članstva; je bilo gasilstvo v Velenju kdaj v krizi in kako je s člani danes?
Jože Drobež: »Res obstajajo zapiski o zgodovini, vendar evidenca ni tako dobra, da bi lahko govorili o gibanju števila članov pred letom 1947. Od takrat naprej imamo zavedene vse požarne akcije, pomembne akcije, ki so bile izvršene izven občine. Od leta 1954, ko je Šaleško
Predsednik Boris Kovše
Poveljnik Jože Drobež
dolino prizadela velika poplava, do leta 1973, ko je zagorelo v tovarni Gorenje, je bilo teh veliko, v njih pa je sodelovalo 217 naši članov, ki so opravili 4860 zahtevnih in odgovornih delovnih ur. Iz požarnega zapisnika in drugih dokumentov je razvidno tudi, da je bilo od leta 1953 do konca preteklega leta skupaj 1181 intervencij, od tega 680požarnih in 501 druga intervencija. V njih je bilo opravljenih več kot 4000 delovnih reševalnih prostovoljnih ur, da ne govorimo o preprečeni škodi, ki so jo obvarovali naši člani.«
NČ:Kako je s številom intervencij v zadnjih letih?
Jože Drobež: »V zadnjih letih opažamo, da se število intervencij povečuje. Verjetno zaradi večjega števila prebivalstva in moderno grajenega Velenja. Samo v lanskem letu smo imeli
87 intervencij, od tega 47 požarov, 17 posredovanj v prometnih nesrečah in 23 drugih intervencij. Sem sodijo razna odklepanja stanovanj, črpanja vode ...«
Boris Kovše: »Ugotavljamo, da se povečuje število negasilskih akcij, predvsem število akcij v prometu in pomoč na drugih področjih. Gašenja je manj tudi zaradi višje zavesti, saj se ljudje že znajo samozaščitno obnašati.«
NC: Kaj lahko poveste o vašem društvu danes?
Jože Drobež: »Močno skrbimo za izobraževanje naših članov in smo trenutno s tem zadovoljni. Imamo okoli 150 članov, od tega veliko gasilskih častnikov prve in druge stopnje. Poleg tega imamo posebej usposobljene člane za reševanje iz vode, v cestnem prometu, ravnanju z nevarnimi snovmi, radijske zveze in strojnikov. V svoji sestavi imamolO tekmovalnih desetin, ki dosegajo lepe in vidne rezultate na različnih gasilskih tekmovanjih. Posebej moram poudariti, da skrbimo za delo z podmladkom. Mentorji Jože Svener, Bojan Brcar, Iztok Curči in Ludvik Zagradišnik so najbolj zaslužni. Ves čas skrbimo tudi za opremo in nabavo opreme, ki se iz leta v leto spreminja. Denarja nikoli ni dovolj, saj je zelo draga, a s pomočjo lokalne skupnosti in države uspevamo, da kljubujemo vsem različnim intervencijam. Trenutno čakamo na sodobno napravo za impulzno gašenje, ki jo bomo uporabljali pri gašenju v stanovanjih, poteka pa že akcija za nabavo hitrega intervencijskega avtomobila, ki ga bomo uporabljali tudi za pomoč v prometnih nesrečah.«
NC: Kako daleč ste s formiranjem
Parada, proslava, slavje!
Praznovanje 100-letnice PGD Velenje se bo pričelo jutri ob 18.30 uri s koncertom rudarske godbe pred GD Velenje. Ob 19. uri se bo pričela svečana akademija. V soboto se bo ob 13. uri na kotalk-ališču pričela formirati parada. Ob 14. uri bo krenila po velenjskih ulicah in se na koncu ustavila na Titovem trgu, kjer bo osrednja proslava; razvili in blagoslovili bodo tudi prapor. Sledilo bo družabno srečanje v Rdeči dvorani.
poklicnega jedra, ki ga boste imeli kot edino društvo v Šaleški dolini?
Jože Drobež: »PGD je največje društvo po opremljenosti, ne pa po številu članstva, vendar smo po novi kategorizaciji v peti kategoriji, ki prinaša poklicno jedro. To bo takoj pripravljeno pomagati v sodelovanju s prostovoljnimi gasilci. Pogovori o tem potekajo, ustanovljena je posebna komisija v sestavi petih članov, lokalna skupnost ima svojo komisijo s štirimi člani in obe komisiji se bosta morali sporazumeti in oblikovati to jedro. Cilji tega so, da bi poklicno jedro zaživelo s 1. 1. 1998.«
Izvedeli smo še, da so društvo vsa ta leta vodili najbolj zaslužni, delovni in požrtvovalni člani, ki so s svojim zgledom, čutom za organiziranost in prizadevnostjo želi zaupanje med članstvom in zato uspevali, da se je društvo krepilo. Razveseljivo je, da za gasilstvo še vedno ne zmanjka sponzorjev in donatorjev in da jim zna prisluhniti tudi lokalna skupnost!
■ Bojana Špegel
Urška Pajek, Ines Geratič in mentorica Jelka Repenšek
Vizualna podoba mesta
47 tipkanih strani, 18 strani fotografij, 8 risb in 2 anketi - to so le statistični podatki o raziskovalni nalogi Vizualna komunikacija mesta Velenje. Zanjo sta si avtorici Urška Pajek in Ines Geratič, danes že bivši učenki 8. razreda osnovne šole Antona Aškerca Velenje, in njuna mentorica Jelka Repenšek, predmetna učiteljica na omenjeni šoli, prislužile prvo nagrado med osnovnošolci v letošnjem gibanju Mladi raziskovalci za razvoj Šaleške doline.
Kaj so vizualne komunikacije? Vse tisto, kar vidiš, ko stopiš iz hiše. Videno ima vpliv na počutje naključnega obiskovalca ali stalnega meščana. "Me smo rekle: mestu držim zrcalo. In kaj vidim? Velike plakate, reklamne table, prometne znake, napise, ulično pohištvo... Vse to je obraz nekega mesta, tudi našega," je povedala Repenškova. Kaj pa sta v tem zrcalu videli Ines in Urška? "Na začetku sva bili zelo kritični. Ko pa sva se temeljito razgledali okoli sebe, opazovali to in ono, razmišljali, primerjali po dolgem in počez, sva se že malo omehčali. Spoznali sva, da Velenje kot moderno mesto ima svojo dušo, zgrajeno je v določenem redu in lahko ga uvrstimo med bisere slovenskega modernizma. Njegova podoba je zanimiva, krasi se na svoj način. V hipotezi sva sicer zapisali, da so vizualne komunikacije tu močno prisotne in da na tem področju vlada še precej nereda. Misliva, da hipoteza drži. Pa kljub temu: staro z novim - to je Velenje." Njuna pot v spoznavanje vizualnih komunikacij ju je vodila od opazovanja stvarnosti do iskanja podatkov, informacij v skopi literaturi, anketiranja vrstnikov do intervjujev oseb, ki se poklicno ukvarjajo s podobo Velenja vsaka na svoj način. Samozavestni dekleti se nista
zadovoljili le z uradnem stališčem, ampak je temu sledilo njuno lastno mnenje in mnenje širše okolice. Ker sta želeli zadevi priti čim bliže dna, ju je njuna raziskovalna žilica pripeljala celo do izdelave turističnega prospekta. "Velenju, njegovim prebivalcem in oblikovalcem želim, da bi znali videti in občutiti predvsem lepoto, posedeti v senci na klopcah, da bi na prijazen način našli pravo pot, se veselili domiselnega, tipično svojega, posebnega, da bi tuje blagovne znamke predstavljale le (tuji reklamni vzor) en kamenček v mozaiku pristnosti našega, da bi v izložbah zaznali tudi BITI, ne le IMETI, da bi jim lučke kazale pot in prinašale toplino ..." Obilica napornega
Semečnik, dipl. inž. arhitekture, je med drugim v oceni zapisal, da sta dekleti primer radoživih raziskovalk in ne togih znanstvenic. Kaj je imel pri tem v mislih, je zgovorno pojasnil v zaključku ocene: "Kot meščana in soustvarjalca delčka mestnih vizualnih komunikacij me veseli, da se poraja nov rod meščanov, ki nad modernim, mladim mestom ne vije rok obupa med neproduktivnim iskanjem nekakšne "neobstoječe mestne duše", ampak se na problematiko mesta odziva s kreativno mislijo ter angažiranim, svežim in kritičnim odnosom do zatečenega stanja."
Tema za raziskovalno delo, ki jo je predlagala mentorica, je bila
Mentorica Jelka Repenšek ter mladi rayiskovalki Urše Pajek
in Ines Geratič
dela, za katerega dekleti trdita, da ni prezahtevno, če ga opravljaš z veseljem, tako kot sta ga oni. Ob tem pa najbrž številnih spodbud in pomoči mentorice ni mogoče zaobiti. Veliko so spoznale, izvedele, se naučile marsikaj o tem, kar tako in drugače prispeva k vizualni podobi nekega mesta. Žal, tudi problem vandalizma, ki v Velenju ni tako redek pojav.
Recenzent naloge Goran
za Urško in Ines najprej skrivnostna, nato zanimiva. Izzivu sta se očitno odzvali na najboljši način. Se bosta tudi novim? Seveda, vsaj upata tako, kot dijakinji velenjske gimnazije, ki se zavedata pomena raziskovalne dejavnosti pri iskanju vedno novih in novih rešitev uspešne poti v življenju samega sebe ter celotne družbe. Čestitamo!
■ t p
Zahvala
Majhen dar rodi veliko srečo
Organizator dobrodelnega koncerta za Danija Strožiča - Prosvetno društvo Lokovica se za trud zahvaljuje celotnemu organizacijskemu odboru, še posebej Simoni Strahovnik - pobudnici tega koncerta, predsednici KO RK Lokovica Jelki Kušar, aktivistom KO RK Lokovica, Emilu Juvanu in Andreju Juriču ter vsem članom PGD Lokovica, ki so na kakršen koli način sodelovali pri organizaciji in izvedbi koncerta.
Prisrčna hvala tudi Majdi Menih, uredništvu Našega časa, VTV, Radiu Velenje in TV RKS Šoštanj.
Enako prisrčno se organizator zahvaljuje nastopajočim v kulturnem programu: Ireni Vrčkovnik, otroškemu zboru župnije svetega Mihaela pod vodstvom Anke Jazbec, ansamblu Roberta Goličnika, harmonikarju Frančku iz Svetine, bratrancem Dermol s harmoniko, ansamblu Roberta Goličnika, mladim glasbenikom iz Lokovice, ansamblu Lokoviški fantje, ŽePZ Lokovica, MOPZ Lokovica, mažuterkam iz.Šoštanja in povezovalki programa Stanki Čremožnik.
Za ta koncert je bilo skupaj prodanih 661 vstopnic. Zbrani prispevki v denarju do 8. junija so 187.000 tolarjev. Materialni stroški so znašali 140.000 tolarjev. Na ŽR Danija
Strožiča je bilo 10. junija že nakaznih 708.410 tolarjev. Na ŽR prosvetnega društva Lokovica je bilo do 13. junija zbranih 50.000 tolarjev, ki so jih darovali: Simona Strahovnik, Avtohiša Jakopec, Jure Sevčnikar, Robert Lesjak Maribor, Mizarstvo Kovač, d. o. o., ter dva anonimna darovalca preko LB.
Organizator se zahvaljuje tudi sponzorjem: Vino Šmartno ob Paki, Diskont Letonja, Š. Dolina (Merx Šoštanj), KZ Šoštanj, Mesarstvo Sušeč, Pekarna Ročnik, Pekarna Tratnik, Diskont Oaza, Cvetličarna Iris, Cvetličarna Nahtigal, Pireli, d. o. o.; Osmica, d. o. o.; avtoprevoznik Marko Atelšek, Franc Hudales, Savinjski kruhek Polzela; Krumpačnik Marinka, Lokovica; Lesnjak Drago, Veliki vrh; Lesjak Tatjana - Rudi, Lokovica; Mesarstvo Poznič, Pesje; Franc Sevčnikar, Pesje; Sladek butik, Velenje; Janez Kapp, Velenje.
Še enkrat prisrčna hvala vsem, ki ste na kakršen koli način prispevali svoj delež za dobrodelni koncert in vsem tistim, ki to še želite storiti.
Denarne prispevke bomo zbirali do 30. junija na ŽR Prosvetnega društva Lokovica št. 52800-678-81409, s pripisom ZA DANIJA STROŽIČA. Organizator: PD Lokovica predsednik Herman Mrak
Poslovne novice
Območna zbornica Celje in Savinjsko-šaleška območna zbornica Velenje organizirata POSLOVNO SREČANJE Z MADŽARSKIMI PODJETJI iz županij Behescsaba, Eger, Miškole in Szolnik, ki bo 24. junija ob 9. uri v sejni sobi Celjanke v Celju, Upravna stavba na Celjskem sejmu. Prijave najkasneje do 23. junija.
Gospodarska zbornica Slovenije pripravlja v sodelovanju s Trgovinsko zbornico Brno ČEŠKO -SLOVENSKO POSLOVNO KONFERENCO, ki bo potekala v obliki vnaprej načrtovanih individualnih poslovnih razgovorov med zainteresiranimi slovenskimi in češkimi podjetji. Poslovna konferenca bo 23. septembra na drugi dan Mednarodnega sejma strojegradnje v Brnu.
Ob koncu lanskega leta smo vas obvestili, da bomo v okviru Phare »Razvojne aktivnosti v regiji Maribora« imeli možnost organizirati poslovna srečanja s podjetji v tujini, predvsem v državah EU. Po dosedanjih pripravah vas lahko z zadovoljstvom obvestimo, da bomo 25. in 26. septembra organizirali poslovno srečanje v sodelovanju s Trgovinsko in industrijsko zbornico Amsterdam - Haarlem, ki je že pričela z animacijo svojih članov in že prejela nekaj predlogov nizozemskih podjetij za sodelovanje s partnerji v Sloveniji. S pripravami smo pričeli tudi na naši strani, zato vas prosimo, da nam vsi, ki ste zainteresirani za udeležbo na poslovnem srečanju, čimprej javite svojo udeležbo. Število udeležencev je omejeno, skupino pa moramo zaključiti v izjemno kratkem času. Predhodne prijave do 23. junija: Območna zbornica Maribor, ga. Dubravka Breznik, Ulici talcev 24/1, 2000 Maribor, tel.: 062/227-371.
Informacije so na voljo na Savinjsko-šaleški območni zbornici Velenje, Rudarska 6a, 3320 Velenje
6 NAS VAS	REPORTAŽA	19. junija 1997
		
13. srečanje delavcev komunalnega gospodarstva Slovenije
Več kot le srečanje
Med uglednimi gosti posveta so bili poslanec DZ Jakob Presečnik, župani nekaterih slovenskih občin, ter predstavniki republiškega ministrstva za okolje in prostor
pokalov in priznanj najboljših ekip "rosil" šampanjec, nato pa dežne kaplje, ki so bile glavni krivec, da so na ploščadi ob restavraciji Jezero ob zvokih ansambla Sredenšek sekstet ostali maloštevilni najbolj vztrajni. Skratka, ni kaj. Najbrž ni nikogar, ki bi trdil, da 13. srečanje delavcev komunalnega gospodarstva Slovenije v Velenju ni doseglo svojega namena in pomena. Najbrž tudi ni nikogar, ki bi menil, da si organizatorji -Komunalno podjetje Velenje in Pup Velenje - zaslužijo za vzorno pripravljeno srečanje oceno pet plus. Nenazadnje to potrjuje tudi dejstvo, da častno razsodišče ni imelo dela. Spregledati pa ne gre še pokroviteljev. Vložen trud in delo, upamo, se bosta organizatorjem krepko obrestovala. To je bila svojstvena promocija Velenja.
13. srečanja delavcev komunalnega gospodarstva Slovenije v petek, 13., in v soboto, 14. junija, v Velenju se bo približno 1800 udeležencev še nekaj časa spominjalo. Vsak zase je podoživljal namen srečanja - spoznavanje, izmenjava delovnih in ostalih izkušenj, pogovor o statusu komunalnega gospodarstva ter aktivnosti, ki so jih zanje pripravili organizatorji. Ni jih bilo malo.
Petek v znamenju posveta, razstave in družabnega srečanja
Morda se ga bodo udeleženci posveta na temo "Vloga komunalnih podjetij v lokalnih skupnostih v luči strategije komunalne-
Gre za novo komunalo, za večje zadovoljstvo uporabnikov komunalnih storitev, širše družbe in nenazadnje tudi izvajalcev!
Vloga komunalnih podjetij v lokalnih skupnostih v luči strategije komunalnega gospodarstva Slovenije je bil naslov posveta, ki se gaje (po podatkih organizatorjev) udeležilo 117 direktorjev oziroma vodilnih predstavnikov 56 komunalnih podjetij v Sloveniji in maloštevilni župani mestnih in tistih občin, kjer so sedeži komunalnih podjetij. Župani občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki so bili seveda na posvetu vsi. Cilji posveta so bili: dati komunalnim podjetjem in občinam pomen ter vlogo glede na zakon o lokalni samoupravi, opozoriti na razlike med zakonskimi osnovami in dejanskimi pristojnostmi ter urediti poslanstvo in pomen komunalnih podjetij kot gospodarskih dejavnikov v občinah.
Za govorniškim odrom so se poleg predsednika organizacijskega odbora srečanja in direktorja javnega Komunalnega podjetja Velenje Marijana Jedovnickega med drugim zvrstili še Jakob Presečnik,
Kdo bo hitrejši,natančnejši, spretnejši?
ga gospodarstva Slovenije« v petek dopoldne v dvorani velenjske glasbene šole tega spominjali po kulturnem uvodu, za katerega so poskrbeli učenci omenjene šole. Republiški minister za okolje in prostor dr. Pavle Gantarje udeležencem poslal telegram, s katerim jim je zaželel obilo delovnih in tudi športnih uspehov in se hkrati opravičil za svojo neudeležbo. Morda po se bodo spominjali srečanja po osmih zaključkih posveta, kijih bodo predstavili na II. kongresu gospodarskih javnih služb komunalnih dejavnosti konec tega tedna v Portorožu? Ali pa morda po družabnem srečanju v prostorih hotela Vesna v Topolšici? Tudi razstava na kamp prostoru ob velenjskem jezeru ni bila kar tako. Na njej je svojo opremo razstavljalo 26 podjetij, tako ali drugače povezanih s komunalno dejavnostjo. Morda so komu "padle v oči" modro-zelene uniforme članov organizacijskega odbora...
Ne le srečanje, kar prava olimpiada
Sobota je bila zagotovo pomembnejša za člane 296 ekip (od tega je bilo 97 delovnih in 199 športnih ekip) z več kot 1200 tekmovalci in z nekaj manj kot 200 navijači. In kako si bodo ti zapomnili doslej najmnožičnejše delovno in športno tekmovanje? Morda po čudovitem športno-rekreacijskem centru ob velenjskem jezeru, po novih dveh šaljivih disciplinah, raftingu in smetarskem rallyju, ekipi prve pomoči, ki ni imela nobenega dela. Ali po treh potapljačih, ki so jih organizatorji "najeli" za vsak slučaj za malo nerod-nejše ekipe raftinga. Morda bo koga na ta dogodek spominjalo pekoče sonce, ki je tekmovalce, tekmovalke in obiskovalce sililo v vsak kotiček z malo sence. Člani ekip za keglanje, mali nogomet, namizni tenis, šah, vlečenje vrvi, streljanje z zračno puško, tenis in delovna tekmovanja - vodovod, kanalizacija, odvoz odpadkov, varjenje - se bodo 13. srečanja gotovo spominjali po prizadevanjih, doseči čim boljši rezultat, po pravem tekmovalnem in tudi prijetnem ozračju, po glasnem spodbujanju navijačev. Morda po tem, da je ob veselju ob razglasitvi rezultatov oziroma po podelitvi
predsednik odbora za komunalno infrastrukturo in okolje pri Državnem zboru Slovenije, Jani Zore, svetovalec vlade RS v Ministrstvu za okolje in prostor, Lado Srečnik, predsednik Zbornice gospodarskih javnih služb Ljubljana, Jože Melanšek, predsednik združenja za varstvo okolja pri Gospodarski zbornici Slovenije, predsednik Republiškega odbora sindikata stanovanjsko-komu-nalnega gospodarstva RS Lojze Terbuc. Vsi so svoja razmišljanja namenili novi komunali, takšni, katere dejavnosti bodo na dovolj kakovostni ravni, katerih storitve bodo zadovoljile uporabnike, lokalne skupnosti in širšo družbo, nenazadnje tudi taki, ki bo sposobna slediti zahtevam Evropske unije in s katero bodo zadovoljni tudi sami izvajalci. Dotaknili so se nalog, ki jih mora na tem področju narediti vlada oziroma ustrezna ministrstva, predvideli lastne ukrepe za izboljšanje ražmer, predvsem pa opozorili na manjkajočo zakonodajo. Ob koncu posveta so oblikovali osem zaključkov, ki jih bodo predstavili konec tega tedna v Portorožu na II. kongresu. V njih se zavzemajo za ureditev odnosov med župani, občinskimi sveti, direktorji javnih podjetij in direkcijami za komunalno dejavnost; za ureditev odnosov na cenovni, kreditni politiki v komunalnem gospodarstvu (ministrstvo za okolje in prostor, ministrstvo za lokalno samoupravo, ministrstvo za finance, ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj - kar pomeni dobro medresorsko usklajevanje); ure ditev odnosov nadzora nad javnimi podjetji (dober nadzor pomeni dobro delo in zaupanje med vsemi strankami - občino, izvajalci,
Priznanje za najboljšega varilca Jožeta Zevarta
Med ogledom razstave, na kateri je razstavljalo opremo 26
podjetij
Tudi mi smo silaki, pa čeprav smo bili "samo" drugi
uporabniki); država mora urediti pristojnosti, odgovornosti in financiranje problematike gospodarjenja s komunalnimi odpadki, in to takoj!; sprotno in korektno seznanjanje županov, direktorjev in drugih dejavnikov v zvezi s komunalnim gospodarstvom pomeni promptno sodelovanje in normalno komuniciranje; urediti vse potrebno, da se vodovodi v lasti lokalnih skupnosti (vaški vodovodi) prenesejo v upravljanje javnim podjetjem; urediti vse potrebno za ureditev odnosov oziroma pogodb o upravljanju komunalne infrastrukture med občinami in komunalami; razmišljati o regionalizaci-ji določenih komunalnih gospodarskih javnih služb (npr. gospodarjenje s komunalnimi odpadki -deponije, sežigalnice).
Ni bilo samo zabavno, tudi mokro
19. junija 1997
OD VSEPOVSOD
naš čas 7
Andraž nad Polzelo
"Da" za samoprispevek
V KS Andraž nad Polzelo so se na nedeljskem referendumu krajani že petič odločili za plačevanje krajevnega samoprispevka v naslednjih petih letih.
Udeležilo se ga 60,74 odstotka vseh volilnih upravičencev, od teh pa se jih je kar 76,84 odstotka odločilo za plačevanje samoprispevka. V tem času, ko ob številnih pobudah za plačevanje samoprispevkov le malokje uspejo, so Andražani dokazali, da je tudi to mogoče, če je program pravilno zastavljen in priprave na referendum dobro izpeljane. Kot predvidevajo, bodo v tej KS žalske občine zbrali nekaj več kot 21 milijonov tolarjev, od tega bodo 70 % namenili za gradnjo nove šole, seveda bodo ta sredstva oplemenitili še z deležem, ki ga bosta prispevala ministrstvo za šolstvo in šport ter občina Žalec, 30 % pa bodo porabili za nakup novega gasilnega avtomobila, za ceste in vodovod.
■ -er
"Nikoli se ne smeš vdati"
Posnetek za spomin s sprejema pri županu
Občina Mozirje
Župan sprejel odličnjake
Mozirski župan Jakob Presečnik je sredi prejšnjega tedna sprejel osmošolce mozirske osnovne šole, ki so vseh osem razredov opravili z odliko. Deset deklet in en fant so vrli učenci, ki jim je župan ob čestitkah in spodbudnih besedah izročil tudi spominska darila. Vsem je zaželel uspešen nadaljnji študij in izrazil upanje, da se bodo kot strokovnjaki vrnili nazaj v dolino in prispevali svoj delež k njenemu razvoju, kar so mu učenci ob zahvali za sprejem tudi zagotovili. Obenem je župan izročil darilo tudi učitelju Zdravku Novaku, ki odhaja v pokoj, šoli in učencem pa je posvetil celih 34 let svoje delovne dobe.	■ jp
Dve pobudi poslanca Bojana Kontiča
Velenjski poslanec v Državnem zboru Republike Slovenije Bojan Kontič je vložil v državni zbor predlog zakona o spremembi zakona o delavcih v državnih organih in predlaga, da ga ta sprejme po skrajšanem postopku. Bistvo te spremembe je izenačitev višine letnega dopusta (zazdaj je v povprečju za dva dni krajša) delavcev v državnih organih in lokalnih skupnostih z delavci v drugih dejavnostih.
Bojan Kontič pa je podal državnemu zboru tudi predlog za obvezno razlago 12. člena zakona o gozdovih. Lovska zveza Slovenije meni, daje Zavod za gozdove Slovenije s predpisovanjem odstrela divjadi določbe tega člena, nepravilno uporabil. Takšno zahtevo za obvezno razlago tega določila je vložil že prejšnji poslanec mag. Franc Avberšek, Bojan Kontič pa jo je zdaj zaradi številni problemov, ki jo odločitve Zavoda za gozdove Slovenije povzročajo na terenu, ponovil.	■ (mz)
To je izjavil Adolf Koprivnik iz Sel pri Velenju, ko gaje nenadoma potipala huda bolezen. "Moram si najti delo, moram razmišljati!" je sklenil in kmalu za delnim okrevanjem začel iskati svoje bližnje in daljne sorodnike in zapisovati vse podatke. Zbral jih je za celo
knjigo in zbral tudi 160 fotografij. Skoraj 5 let je vneto brskal po vseh mogočih arhivih in obiskoval vse možne urade in znance. "Danes sem vesel," je dejal in v njegovih rokah se je smejala v trde platnice vezana knjiga, Koprivnikov rod. V tej knjigi je 283 strani in 159 fotografij.
Ideja knjige se je začela dejansko širiti pri Koprivnikovem sorodniku, profesorju Janezu Koprivniku, doma na zreškem Pohorju. V biografiji je zajetih nad 200 sorodnikov z vsemi etnološkimi, demografskimi in Adolf Koprivnik .....	, .
^ zgodovinskimi	podatki.
Predvsem podatki o Pohorju. Zanimiva je ta, dokaj zajetna in skrbno urejena knjiga, kije izšla v samozaložbi, tiskala pa jo je tiskarna Rudnika Velenje.
Na zadnji strani knjige je pripisano, da bo biografija Koprivnikov rod lahko tudi pripomoček šolam in drugim javnim ustanovoam, kadar se bodo te seznanjale z zgodovino zelo lepega predela Slovenije.	■ V/š
Mnenja in odmevi
Državno prvenstvo mažoret
Mažoretke Šoštanja 4. in 6,
V soboto, 7. junija, je v Vevčah pri Ljubljani v športni dvorani Kašel potekalo 1. državno prvenstvo mažoret Slovenije, ki ga je organizirala Zveza društev mažoret Slovenije in kulturno umetniško društvo »Ansambel ljubljanskih mažoret«.
Skupaj je nastopilo 19 plesnih skupin, razporejenih v pet kategorij.
Šoštanjčanke so nastopile z dvema skupinama. Mlajše, kategorija C Junior, so od osmih nastopajočih zasedle 4.
mesto. Starejše, kategorija B Senior, pa 6. mesto od šestih nastopajočih skupin.
Če upoštevamo, da je to prvo državno prvenstvo, da so nekatere mažorete v sestavi šele prvo leto, je to za začetek zelo pohvalno.
Celotno koreografijo pjesnega programa je za obe skupini pripravila mažoreta in hkrati mentorica Ksenja Urbane.
Drugo državno prvenstvo bo prihodnje leto v Radečah.
■ KF
Kdo je
»grešni kozel«?
Gospod Radoja, ko govorite o nezainteresiranosti za pogovor, verjetno ne mislite na nas. Če pa želite, se lahko spustimo v leto, ko se je cesta, ki pelje v Lokovico, gradila. Zelo smo bili zainteresirani za pogovor, kar naprej smo poudarjali, naj se naredi širša cesta in naj jo utrdi in pripravi za asfaltno plast cestno podjetje in ne krajani sami. Menili smo, da brez strokovne usposobljenosti in garancije za delo ne bo dolgoročnega uspeha. To lahko potrdijo strokovnjaki, saj je danes ta na tistih delih, kjer je cesta že bila, dodatno razpokana. To ne preseneča, pod asfaltom le nekaj centimetrov »utrjenega« peska, nad njim pa le tanka plast asfalta. Težko boste našli strokovnjaka, ki bo trdil, da je asfaltna prevleka na taki podlagi lahko obstojna. Seveda se je na vašo pobudo porabilo čim manj razpoložljivega denarja, da gaje ostalo več za druge potrebe krajevne skupnosti Lokovica. Na cesti zdaj ni pogojev, da se srečata dva avtomobila, ne da bi pri tem eden zapeljal v graben. Tudi mi smo za cesto prispevali lepo vsoto denarja, saj imamo travnike tudi v Lokovici.
Problem je najbrž drugje. Kaže, da niste zadovoljni, ko ste ugotovili, da ta cesta ni ravno najboljša in zdaj, po nekaj letih, iščete grešnega kozla, ki bi prevzel odgovornost za nastalo škodo, pa čeprav ste, gospod Radoja in krajani tega dela Lokovice, prav tako potrebovali prevoze s težkimi kamioni za
gradnjo hiš v preteklih letih. To dejstvo lahko potrdimo s pričami. Seveda se mi nismo nikoli pritožili, zdaj, ko smo mi začeli z obnovo poslovno-stanovanjskega objekta v Šoštanju in je bila edina možnost, da smo za ruševine zagotovili lastno deponijo, pa sledijo pritožbe vseh tistih, ki so doslej počeli popolnoma enako, vendar za razliko od nas že vrsto let.
Ni pa res, da so krajani predlagali prevoze z druge smeri, ta predlog je podal samo g. Radoja, in to zato, ker on tiste ceste ne uporablja. Očitno pred kratkim asfaltiranega dela te »ceste iz druge smeri« ni niti dobro pogledal, saj je na določenih delih ta cesta že sedaj razpokana, kar potrjuje očitno kakovost opravljenih del in iskanje »grešnega kozla« tudi za to cesto.
Vprašanje za gospoda Radojo, ki se tako zavzeto (navidezno) bori za dobrobit občine: kje je bil, ko se je zadnjih štirideset let, s poudarkom na zadnjih desetih letih, delala napopravljiva škoda na stavbi, ki je bila v postopku nacionalizacije odvzeta mojemu staremu očetu in očetu ter dodeljena gostinskemu podjetju Paka, ki je za to stavbo skrbel tako učinkovito, da je spuščala streha, da je bila kanalizacija samo improvizirana ... Stavba, če bi jo kdo hotel zažgati, še goreti ne bi hotela, saj je bila tako prepojena z vlago in vodo.
Če ne bi bilo tako, obnova objekta ne bi bila potrebna. Tako tudi ne bo vozili tovornjaki po tej cesti in vi ne bi našli grešnega kozla za že nekaj let razpokano cesto zaradi nestrokovne izdelave. Mislim, da si narobe zastavljate tudi vprašanje, kdo bo plačal škodo, pravo vprašanje bi bilo, kdo je odgovoren za nekakovostno izvedbo del, ki je vzrok, da je cesta tako hitro dotrajala. To, kar se je naredi-
lo, ko smo mi po njej zvozili nekaj materiala, je le pika na i in izgovor za prej omenjeno. Vem, da znak, ki je bil postavljen na vašo pobudo, velja le za Pibernikove in nikogar drugega, saj boste ostali lahko še naprej po njej vozili s težkimi tovornjaki.
Glede proračunskih sredstev pa bi vas mogoče moralo zanimati tudi to, kam se je izgubil denar, ki ga je neupravičeno pridobila krajevna skupnost Lokovica, za kar so odgovorni, v tistem času »vodilni« ljudje v krajevni skupnosti, brez naše vednosti zahtevali, da so odškodnino za napeljavo in postavitev novih daljnovodov nakazali na njihov račun in od tam nikoli ni prišla do nas, pa čeprav smo do tega denarja upravičeni le mi, saj je bila prizadejana škoda le na naših travnikih in stroški sanacije teh niso bili poceni.
Lahko bi tudi pojasnil, zakaj do sedaj še nihče ni prišel vprašat, če
sme voziti čez našo zasebno cesto, ki vodi mimo našega poslopja in jo uporablja lep del krajanov, tudi tistih s spodnje Lokovice, pa čeprav obstajajo druge ceste, ki so v lastni krajevne skupnosti Lokovica. Mogoče bomo tudi mi postavili znak, vendar ne prepovedano za promet, ki presega 5 t skupne mase za Pibernikove, ampak prepovedan promet za vse razen za Pibernikove in njihove goste.
Na koncu bi dejal, da ob lokalni cesti vse bolj postajajo tudi vaše izjave podobne švicarskemu siru.
■ Pibernikovi
Opomba uredništva:
Gre pa za odmev na članek, objavljen v predprejšnji številki Našega časa z naslovom Kar ni izrecno prepovedano, je dovoljeno!?
SIPAK Sistemi pakiranja d. o. o. - v stečaju, SIPAK Oprema d. o. o.- v stečaju in SIPAK Plastika d. o. o.- v stečaju
po sklepu stečajnih senatov Okrožnega sodišča z dne 3. 6. 1997 pod opr. št. 33/95, 2/96 in 13/96 objavljajo
JAVNO DRAŽBO ZA PRODAJO
i.
a)	Proizvodna hala z dvoriščem v skupni izmeri 2.079,00 m2, pare. št. 728/2, vi. št. 2792 k. o. Velenje
b)	Oprema in stroji po spisku in cenitvi
c)	Material in gotovi izdelki po spisku in cenitvi
d)	1/3 trafo in toplotne postaje
vse skupaj kot celota po izklicni ceni 73.650.000,00 SIT 2.
a)	Poslovna stavba s funkcionalnim objektom in dvoriščem v tlorisni izmeri 377,00 m2, pare. št. 725, vi. št. 2792 k. o. Velenje
b)	Pisarniška oprema po spisku in cenitvi
c)	1/6 trafo in toplotne postaje
vse skupaj kot celota po izklicni ceni 23.850.000,00 SIT 3.
Dvorišče in dovozna pot v skupni izmeri 1470,00 m2, pare. št. 727/7, vi. št. 2794 k. o. Velenje se kupcema pod zap. št. 1 in zap. št. 2 dodeli do 1/3 nerazdelno.
Podrobneje je obseg premoženja, ki je predmet javne dražbe, razviden iz:
-	Cenilnega poročila o vrednosti nepremičnin z dne 10.2.1997,
-	Cenilnega poročila strojev in opreme z dne 13.2.1997,
-	Cenilnega poročila trafo in toplotne postaje z dne 13. 2.1997,
-	Cenilnega poročila strojev in opreme z dne 9.7.1996.
Na dražbi lahko sodelujejo pravne osebe s sedežem v R Sloveniji in fizične osebe, državljani R Slovenije, ki pred dražbo vplačajo varščino v višini 10 % izklicne cene na žiro račun SIPAK Sistemi pakiranja d. o. o. Velenje - v stečaju, št. 52800-690-67383 pri Agenciji RS za plačilni promet Velenje z namenom "varščina za javno dražbo".
Pooblaščenci pravnih oseb morajo predložiti pisna pooblastila in izpisek iz registra o zastopanju.
Varščina se uspelemu ponudniku všteje v prvi del kupnine, drugim pa se vrne takoj po končani javni dražbi.
Kupec, ki bo na dražbi uspel, mora prodajno pogodbo skleniti najkasneje v 8 dneh po končani dražbi in plačati kupnino na žiro račun stečajnega dolžnika v 15 dneh od podpisa pogodbe.
Uspelemu ponudniku, ki ne izpolni katerega od navedenih pogojev, se pogodba razveljavi, varščina pa obdrži kot odstopnina. Prodaja se po načelu "videno - kupljeno". Prometni davek in druge dajatve ter stroške v zvezi s prenosom lastništva mora plačati kupec.
Informacije in dogovor o času ogleda nepremičnega in premičnega premoženja so pri g. Satler po telefonu 0609/617-005.
Javna dražba bo dne 10.7.1997 ob 8.30 uri v sobi 109/1 Okrožnega sodišča v Celju.
Veliko dela za dijake in študente
Počitnice v znoju
Denar. Nikoli ga ni dovolj. Sploh dijaki in študenti so tisti, ki jim ga vedno primanjkuje. Nekateri starši pač ne zmorejo ob vseh stroških, kijih prinaša šolanje, omogočiti vsega, kar si želijo. Zato je zanje idealna oblika za dodaten zaslužek delo preko študentskega in dijaškega servisa. V Velenju imamo dva; Študentski servis Maribor, p.o. Velenje in Mladinski servis, velenjski študentski servis. Na obeh je v teh dneh že čutiti gnečo, povečano povpraševanje in večje število izdanih napotnic. Zal pa verjetno kljub veliko prostih počitniških mest vsi ne bodo prišli do žel-jenega dela.
Na Študetskem servisu MB, enoti Velenje, nam je vodja izpostave Suzana Žula povedala, da so letos zelo zadovoljni. V poletnih počitnicah bodo zagotovo izdali več napotnic kot v istem obdobju lani, ko so jih nekaj več kot 2 tisoč.»Letos počitniško delo nudijo tudi podjetja, ki jih do sedaj v tem času nismo imeli v seznamih, zato bo dela zagotovo več. Mi smo že pred časom pričeli zbirati prijave, ko delo pride pa poiščemo primernega dijaka ali študenta. V večjih podjetjih si delo urejujejo tudi sami, s pomočjo staršev, k nam pa pridejo le po napotnico. Tudi letos bodo tam, kjer bodo vzeli večje število počitniških delavcev, zaslužki nekoliko nižji kot so sicer minimalne psotavke. Gibale se bodo od 250 do 300 SIT na uro, kar je od 100 do 150 SIT manj kot med letom. Bo pa zato do zaslužka prišlo več naših članov.« Izvedeli smo še, da podjetja veliko bolj redno poravnavajo obveznosti do servisa, poleg tega pa po tem, ko dijak ali študent prinese zaključeno napotnico, plačilo delno akontirajo, če to želi. Višina zneska je od 25 do 50%.
Tudi na Mladinskem servisu, velenjskem študentskem servisu, je stanje podobno. Sicer še vedno zbirajo prijave za počitniško delo, saj potrebe še prihajajo. Katica Jagarinec nam je povedala, da tudi pri njih pričakujejo dobro in delovno poletje. Veliko njihovih članov si je počitniško delo našlo sama, pomoč z njihove strani pa je tudi izdatna. Urne postavke so iste kot pri prej omenjenem servisu. Še najmanj dela lahko nudijo študentom, ki bi želeli opravljati intelektualne storitve, ki prinašajo najvišji zaslužek, tudi tu pa računajo, da bodo izdali več kot 2 tisoč napotnic.
Še vedno lahko za informacije pokličete na brezplačno telefonsko številko 080 15-34 in še vedno zaslužek delno akontirajo, če si dijak ali študent to želi. 10 tisoč lahko nakažejo takoj, večje zneske pa po dogovoru.
■ bš
Pred dopusti
Soštanjčani se lahko še vedno kopajo le v potu prizadevanj za odprtje bazena. Upajo, da se bo to le še zgodilo pred časom pravih dopustov. Ce ne bodo sodniki prej odšli na dopust.
V drugo klop
Ob zaključku šolskega leta so nas zahodni učitelji iz prve klopi nagnali v drugo.
Vseeno praznik
Kljub še vedno ne povsem urejenim odnosom s staro občino Žalec in novo Velenje v Vinski Gori te dni vseeno praznujejo.
Streznitev
Pravijo, da je tudi za sam državni vrh prišel čas streznitve. Pomeni to, IIW|K da so bili doslej res pijani od oblasti?! L JP
Ločeno skupaj	mt
Ločeno (pupovsko) zbiranje odpadkov po zgornjesavinjsko: M ločeno zbiranje, potem pa "enotno" odlaganje.
Demokracija
Te dni smo dobili nazoren dokaz, kaj pomeni demokracija po zahodno. Kar rečejo Američani, to drži!
Belo-crno
Še do nedavna "beli" Velenjčan	1;
Alojz Kovše je prišel pred dnevi na	6
uradni obisk v "črni" Premogovnik.	p
Njegove izjave pa so bile bolj ljubi-	R jansko meglene.
Pretiran popust
Ni dobro, da vodstvo NK Rudar še naprej ponuja popuste. Saj je Rudar v zadnji sezoni že preveč po-
pustil.
Na dolgi rok
Pravijo, da načrtujejo tesnejše sodelovanje med Velenjem in sibirskim Tomskom na dolgi rok. Na vsaj 7000 kilometrov dolg!
Preko meje
Ubrana pesem okteta Teš se razlega tudi zunaj slovenskih meja. Bolje, da se razlega preko meje Teševa pesem kot pa žveplov dioksid, bi rekli nekateri nezadovoljni Avstrijci.
Sobota, 28.6. 1997 ob 21.30 uri
ŽREBANJE VSTOPNIC !
VELIKO BOGATIH NAGRAD ! GLAVNA NAGRADA OSEBNI AVTO
cV^|C HATCHBACK 1/4 j
Slovenija
Pripravljen sem na pasje dni. Pa vi?
(Foto: Maja Z.)

KAKO GA UPORABLJATE?
Žar postavite na negorljivo in ravno podlago, na mesto zaščiteno pred vetrom. Odstranite folijo in karton in s tresenjem enakomerno razporedite oglje.
Prižgite vloženi impregnirani list in počakajte, da postane oglje sivo /cca 15 minut/. Naoljite mrežo žara in naložite meso, ki ga med pečenjem večkrat obrnite. Po uporabi pogasite ogenj s peskom ali vodo in odvrzite žar v smeti.
8 VAS OS	TO IN ONO	19. junija 199t
		
ZANIMIVO
ww \
R O C E S ROLERJEV
Tokio JR 10.900.-
hrt 14.900.-
Vaš center - nakup
OVALNI CENTER VELENJE, Kidričeva 2B.
katero spada, stavimo pa lahko glavo, da od desetih niti trije ljudje ne vedo na pamet, kaj se vrže v kanto z rjavim pokrovom, čeprav je bil nekdo mastno plačan, da jih to nauči! Toda »izvajalci« so hitro spoznali, da se nima smisla ubijati z »edukacijo«, kajti ljudje vedo, da odpadki iz vseh kant, od tistih z helimi do onih z rdečimi pokrovi, doživijo isto »destinacijo«. Smeti namreč stresejo na isti kup, jih povozijo, prekrijejo z zemljo in tako raste komunalno odlagališče, v katerega smo desetletja vlagali tudi Šoštanjčani, veliko hitreje, kot bi lahko. Tako besedna zveza »ravnanje z odpadki« dobi svoj izvirni pomen. Vse odpadke ravnajo z budložerjem.
Odpadkom se v demokraciji slabo piše, tako kot v dolgotrajnem enoumju. Takratna edina oblast je zgledno poskrbela za komunalno deponijo. Danes pa je očitno, da lovci na en županski mandat ne namenjajo nobenih sredstev za dolgoročno reševanje tega problema. Poleg tega je aktualna šoštanjska oblast v kolegovskih povezavah z vplivnim posameznikom iz neposredne bližine ene najbolj urejenih deponij v Sloveniji. Ta pa mnogo svojega prostega časa deluje skladno z NMBY efektom. Tako je že zagotovljeno zaprtje tudi naše, šoštanjske deponije leta 2000 kljub temu da takrat niti slučajno še ne bo polna!
Komunalnega svetovalca pa zato glava ne boli. Do leta 2000 so še tri leta! In ene volitve. Upamo pa si trditi, da bi prvi stopil na branike svoje krajevne skupnosti, če bi se izkazalo, da se v Topolšici nahaja najprimernejša lokacija za odlaganje komunalnih odpadkov občine Šoštanj. Kot vsi po svetu bi tudi on glasno vpil: »Not in mine backyard! Not in mine backyard! Not in mine backyard!«
■ Perorez
REZANJE ŠOŠTANJA
RAVNANJE
Mnogi Šoštanjčani mislijo, da izraz ločeno zbiranje odpadkov pomeni, da se odpadki zbirajo ločeno v Šoštanju in Velenju. Tega ne smemo pripisati neukosti ljudstva, ampak nevestnemu uvajanju dražjega odvoza odpadkov. Če bi poznali račun za pridobitev licence, s katero so komunalci lahko prebarvali smetarske avtomobile v rdeče in nanje namalali rožice, bi se gotovo prijeli za glavo. Toda prodajalci iz Murske Sobote so bili jasni. Ločeno zbiranje odpadkov je trenutno velik vložek v dolgoročno profitno dejavnost, ki seje kot takšna že zdavnaj izkazala pri naših severnih sosedih Avstrijcih. Največje breme visokega računa pa naj bi predstavljalo zahtevno in večkratno sistematično poučevanje neosveščenega prebivalstva o tem, v katero kanto je potrebno vreči kateri odpadek. Zal od tega poučevanja ni nič. Namesto ličnih brošur, didaktičnih navodil in ekološke literature občani najdejo v svojih nabiralnikih položnice, ki so sedaj res lepo zavite v nove kuverte, a vsebina ostaja več ali manj enaka kot prej, le s to razliko, da številka na desni marsikomu dvigne krvni pritisk. Ja, pa še ena razlika je. Na omenjeni položnici sedaj ne piše več, da plačujemo odvoz odpadkov, ampak ravnanje z njimi. Zanimivo. Naš občinski župan se bo lahko tako pred naslednjimi volitvami trkal po prsih, daje dosežen velik napredek, saj sedaj odpadkov ne vozimo več, ampak z njimi ravnamo!
In kako je s tem ravnanjem v praksi? Poleg višje cene so občani najprej ugotovili, da njihove stare kante za smeti ne veljajo, saj se odpadki pravilno odvržejo le v sive plastične kante, na katerih piše Saubermacher. Odpadki se v uvoženih kantah počutijo bolje kot pa v domačih. Na kantah lepo piše, kaj v
NAKU
Športno društvo Vrbovec Nazarje ter nazarsko turistično in gasilsko društvo so ob prazniku te krajevne skupnosti v nedeljo popoldne na športnem igrišču prvič sploh v Nazarjah izvedla šaljive in razvedrilne igre. Deset ekip je v šestih igrah razveseljevalo pravo množico navijačev in ostalih krajanov, ki so si v navdušenju še zaželeli takšnih in sorodnih prireditev. Res je bilo nekaj »porodnih« pomanjkljivosti, ki pa ne pomenijo nič drugega kot koristen napotek za naslednjo izvedbo. Najboljša je bila ekipa Zgornjih Nazarij, drugi je bil Žlabor, tretja Dobletina, četrta Prihova iz sosednje KS ion peta Kurja vas.	■ jp
Šaljive igre v Nazarjah
"Pomagaj tudi nam, mi smo vseskozi pod vrhom in vsako leto v Evropi!" Pa je bilo samo - vabilo na kavo!
Komu koncesija?
Zaradi hudega naliva v torek prejšnji teden so bili marsikje kletni prostori objektov pod vodo. Tudi samoppstrežno Namino trgovino so za nekaj časa zaprli, da so iz nje spravili vodo.
KAS iAS 9

Samo na kavo!
Optometer je naklepal, da Borut Meh (levo), pomočnik direktorja Gorenja - pokrovitelja rokometašev, snubi direktorja Premogovnika - pokrovitelja nogometašev:
Policistom, psom, ženskam v kopalkah... VSTOP PREPOVEDAN!
Iz Velenja prihaja nova moda. Darko Zupan in Adolf Štorman sta se odločila, da v najeti discotcki Tropica pre-povesta vstop celjskim policistom in kriminalistom, ker jima, kot trdita, z nadlegovanjem gostov povzročajo materialno škodo. Še dobro, da sta močna in da njihovega posredovanja nikoli ne bosta potrebovala, saj bi bilo prav smešno, če bi jih po tem še kdaj poiskala.
Sedaj manjka le še to, da se tako odločijo vsi gostinci in potem izdelajo nalepke s podobo policaja, prekrižanega seveda. Te se bodo pridružile tistim s prekrižanim cigare-tom, psom in žensko v kopalkah. Sledijo jim lahko še ZŠAM-ovci in jim prepovejo intervencije in preverjanje psiho-fizičnih sposobnosti voznikov na cesti, saj je znano, da lahko zaradi prekrška ostaneš tudi brez vozniškega izpita, ki jim pomeni kruh. Potem jim lahko sledijo le še hišni sveti in policistom prepovejo vstop v njihove bloke, četudi se za vrati stanovanj davijo, tepejo ali počnejo še kaj hujšega.
In na koncu bomo prva država, ki ne bo potrebovala policije. Pa čeprav je znano, daje kriminala vedno več, da smo vedno bolj ogroženi, da se pri nas dogajajo tudi stvari, ki smo jih pripisovali le Ameriki. In da so ob vsem tem naši zapori napol prazni!
V znamenitem velenjskem podhodu (pod Kidričevo cesto) je bilo vode do kolen. Voda je zalila tudi del garaž novega prodajnega središča. Pešce, ki ta podhod koristijo vsak dan, zanima, komu bodo občinarji dali koncesijo za prevoz skozenj ob novih morebitnih poplavah; no, in tudi, koga bodo zadolžili, da bo takoj počistil svinjarijo, ki ostane, potem ko je voda odteče, da ne bo treba sredi mesta meščanom hoditi po blatu..
10 NilS VAS
107,8 MHz
Za to, da bo sobota, 14. junij, za obiskovalce koncerta Bajage i Instruktora, postal dan, ki ga bodo dolgo nosili v spominu, so bili izpolnjeni vsi pogoji že pred samim dnevom koncerta. Najprej je za to poskrbel Momčilo Bajagič sam, saj je njegovo ime, kot preizkušena in kvalitetna blagovna znamka, ki nikoli ne zataji, pritegnil veliko znimanje za
skladb z zadnjega albuma ter menjava tempa hitrih in počasnih skladb je stara in preizkušena formula ter garancija za dober nastop. Tudi Bajaga ni na novo odkrival Amerike in se je kot prekaljeni ročk maček, ki ima za sabo že nič koliko živih nastopov, držal preizkušene formule. Ob velikem številu hitov iz njegove bogate glasbene kariere, mu to ni
RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK
Koncertno obarvan konec (in začetek) tedna
Velenjski radijci smo se do danes zagotovo že spočili od dveh dobro obiskanih, odlično izvedenih in izpeljanih koncertov, ki so se, tokrat za spremembo, zgodili kar doma. V Rdeči dvorani smo v soboto prepevali skupaj z Bajago, legendo »yugo ročka«, še večja poslastica pa je bil zagotovo ponedeljkov koncert prikupne in mične gospodične Candy Dulferin njenih poskočnih nizozemskih glasbenih spremljevalcev Funky Stuff.
Tokrat smo bili tudi soorganizatorji obeh koncertov, zato je bila naša udeležba številčna. Mislim, da smo bili prisotni skoraj vsi (z redkimi izjemami). Verjemite, občutek, ko smo gledali množico iz vse Slovenije (to sodimo po registrskih tablicah in mešanih narečjih v dvorani), ki je prihajala na oba, predvsem pa na ponedeljkov koncert, je bil topel. Mitja Čret-nik, ki je dogodka tudi medijsko »pokrival«, nam je zaupal, da nismo bili zadovoljni le radijci, ampak tudi vsi nastopajoči. Oba oblikovalca, Janja Košuta - Špegel in Pec Rihtarič, sta bila med bolj navdušenimi, sicer pa sta tudi sicer kar redna obiskovalca koncertov. Kar velja tudi za Lešija Ojsterška, ki je bil tam tudi službeno, pa Matjaža Šaleja, Ireno Berzelak, Simona Klanferja... Tokrat sta si oba koncerta ogledala tudi direktor Boris Zakošek in naša radijska urednica Mira
Bajaga je bil dober, Candy odlična, radijci, Max in Gama zadovoljni.
Zakošek. Uživala sta, a še bolj na ponedeljkovem koncertu, ko je bil tudi zvok veliko boljši, kar sta seveda takoj ugotovila. Ko smo v redakciji podoživljali koncerta, smo se odločili, da bomo še kdaj soorganizatorji. Z
Max clubom in Gama d.o.o. je namreč prav lepo sodelovati, rezultati pa so vedno prijetni ne le za nas, ampak tudi za vas! Se strinjate?
■ bš
KONCERTI
PSIHOMODOPOP
Danes (19. 6.) bo v velenjskem klubu Saloon nastopila znana zagrebška kontroverzna ročk skupina PSIHOMODOPOP Skupina, ki je doslej izdala že kar nekaj albumov sodi med najkvalitetnejše hrvaške ročk skupine in se lahko pohvali tudi z izdajo svojih posnetkov v tujini. Znani so pred-
vsem po zabavnih živih nastopih in takega lahko pričakujemo tudi danes zvečer. Davor Gorbac in njegovi bodo tokrat v Velenju nastopili drugič (enkrat so že nastopili v velenjski Rdeči dvorani), koncert pa je napovedan za 21. uro.
NOT THE SAME
V petek (20.6.) bodo v Mladinskem
centru v Velenju nastopili trboveljski Not The Same. Petčlanska hard core skupina prihaja iz Trbovelj in se je velenjskemu občinstvu predstavila že na Dnevih mladih in kulture. S svojo melodiko, ki so jo mojstrsko vpeli v hard core ostrino, vedno znova presenetijo in očarajo občinstvo. Pred kratkim so dobili priznanje na mariborskem radiu Marš za najboljšo mlado skupino.
Kot predskupini bosta na petkovem
koncertu nastopili skupina Man in the Shadov (Nova Gorica) ter domači Država v malem.
MJOCCLOI
V JLi £j Jr/ J Jh
petek, 20.6. ob 22.00

nastop. Dan pred koncertom pa je to potrdila še predprodaja, ki je napovedovala dober obisk.
V Rdeči dvorani se je namreč zbralo veliko število oboževalcev beograjske ročk zvezde, ki jo je tokrat v Slovenijo pripeljala promocijska turneja zadnje plošče "Od bižuterije do čilibara", ki je pri založbi Nika izšel tudi v Sloveniji. Obiskovalcev bi bilo morda še več, če ne bi v Velenju in okolici nekaj ur pred koncertom močno deževalo, kar je gotovo odvrnilo tiste oklevajoče.
Bajaga je s svojimi Instruktori skoraj dve uri in pol držal na nogah navdušeno publiko, ki je dvignila roke že ob uvodnem "Sa druge strane jastuka" in jih potem ni več spustila vse do konca drugega dodatka. Bajaga je namreč moral po koncu "rednega dela" nastopa na zahtevo navdušene publike na oder še dvakrat, čeprav bi razgreto občinstvo najraje videlo še njegov tretji prihod na oder.
Prepletanje starih hitov in novih
bilo posebno težko in v Rdeči dvorani je dve uri in pol uspel vzdrževati čudovito vzdušje in stik z občinstvom. Iz pogovorov po koncertu je bilo moč razbrati, da so bili nad odzivom publike navdušeni tudi nastopajoči sami, saj česa podobnega, vsaj po njihovih besedah, že dolgo niso doživeli. Vsaka nova uspešnica je namreč iskra zanetila velik ogenj, ki se je razplamtel med občinstvom in povzročil pravo eksplozijo ob skladbi "Plavi satire".
Visoka mera profesionalnosti, južnjaška spontanost in ležernost ter šarm velikega pesnika so z enkratnimi občutki napolnili večino sobotnih obiskovalcev Rdeče dvorane, ki so koncert zapuščali več kot zadovoljni.
Zadovoljni pa so bili tudi organizatorji, MAX Club, Radio Velenje in drugi sponzorji, ki pa so v poznih urah sobotne noči z mislimi že bili na ponedeljkovem koncertu Candy Duifer,
■ MiČ (foto: Leši)
LESTVICA DOMAČE GLASBE
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in Mestni TV ter vsak četrtek v tedniku Naš čas.
Takole ste glasovali v nedeljo, 15. junija:
1.	AVSENIKI:
2.	PREROD:
3.	BOBRI:
4.	ROSA:
5.	GAMSI:
Moj rodni kraj,... Mlad kaplan Bog nam živi domovino Nocoj bom ostala Sam v jeseni zlati
10 glasov 8 glasov 5 glasov 4 glasovi 2 glasova
Predlogi za oedeljo, 22. juunija:
1.	DOBRI ZNANCI:	Zdravica
2.	GORENJSKI M.:	Jodlarska polka
3.	HENČEK:	Pazi se punca ti!
4.	NAGELJ:	Odmev s planin
5.	RUBIN:	Moja Mici
I Vili Grabner
vo hitrih funky skladb in počasnih balad, tako instrumentalnih kot tistih z vokalom, pri katerih se je še posebej izkazala (in pri občinstvu zbujala ovaci-je) temnopolta pevka Berget Lewis, je koncert dosegel kar nekaj svojih vrhuncev. Navadno takrat, ko je bila na sporedu katera od uspešnic iz zgodovine funka. Med njimi so bile tudi take, kot nekoliko modificirana Brownova "Sex machine", pa "Star People", aktualna uspešnica Georgea Michaela in nenazadnje tudi klasika skupine Average White Band "Pick up the pieces", sicer hit s Candyinega drugega albuma "Sax a go go", ki so jo Candy in člani skupine Funky Stuff odigrali v kar poi ure trajajočemu dodatku.
Čeprav je bil nastop Candy Duifer sestavljen večinoma iz skladb z zadnjega albuma, na katerem prevladu-
jejo nežnejše balade in za Candy netipične vokalne skladbe, je bilo ves koncert moč čutiti nekakšno čudežno energijo, ki je tudi v trenutkih mirnejših skladb začarala občinstvo v dvorani. Kulminacijo smo doživeli ob dodatku, ki je, kot rečeno trajal kar pol ure, v njem pa so vsi nastopajoči pokazali vrhunsko glasbeno znanje, spontanost in predvsem profesionalnost.
Brez dvoma je bil to glasbeni dogodek leta za Velenje in hkrati eden od vrhuncev koncertnih dogodkov leta 1997 v vsej Sloveniji. Enkrat za spremembo ne v Ljubljani, ampak v Velenju, na kar smo še posebej ponosni. Hvla vsem tistim, ki so k temu, da tako je, karkoli prispevali, ■ MiČ (vse fotografije: Leši)
trpano parkirišče v bližini, ki so ga zasedli avtomobili vseh mogočih registrskih tablic, pa je vzbujal dobre občutke.
In potem se je začelo. Nekaj minut pred deseto, s tradicionalno zamudo, ko gre za podobne prireditve, se je Candy z ostalimi člani njene spremljevalne skupine Funky Stuff, povzpela na oder. "Saxy mood", prva skladba z njenega zadnjega albuma "For the love of you" pa je bila tista, s katero je platinasta blondinka začela več kot dve uri trajajoči velenjski nastop. Ob odličnem zvoku, ki je v precejšnji meri demantiral tiste, ki trdijo, da je velenjska Rdeča dvorana, kar zadeva akustiko, nemogoča in da jo je zelo težko primerno ozvočiti, je skupina na odru počasi stopnjevala napetost med občinstvom. Ob pazljivo izbranih skladbah, med katerimi so vendarle prevladovale tiste z zadnjega albuma in ob perfektni izvedbi, je Candy iz minute v minuto poglabljala stik z občinstvom, ki se je spontano odzvalo že na prve takte koncerta. Z izmenja-
Začelo se je pravzaprav že pred leti, ko se je prvič porodila ideja o njenem nastopu v Velenju. Ni ostalo le pri ideji. Stekli so tudi že prvi pogovori in začetna poizvedovanja o pogojih za organizacijo nastopa simpatične holandske saksofonistke. No, zaradi natrpanega urnika njenih koncertov, ni bilo mogoče dogovoriti termina in na vse skupaj se je za nekaj časa pozabilo.
Do ponedeljka, 16. junija, ko so velike želje po dolgotrajnih prizadevanjih, vendarle postale resničnost. Candy Duifer je, končno, prvič nastopila tudi v Sloveniji.
Da se obeta nekaj velikega, je pokazala že velika medijska predstavitev dogodka. Pravzaprav ni bilo resnejšega tiskanega medija v Slovenji, ki ne bi objavil fotografije in nekaj osnovnih podatkov o lepotici s saksofonom in njenem edinem koncertu v Sloveniji. Že pogled na množico novinarjev in fotografov, ki so pred začetkom nastopa postopali po okolici Rdeče dvorane in prena-
Galerija KC IN Velenje
Delavnica
ALU
Galerija Kulturnega centra Ivana Napotnika Velenje in Akademija za likovno umetnost Ljubljana letos že osmič skupaj izvajata slikarsko delavnico diplomantov ALU. Pričela seje v ponedeljek, končala pa se bo jutri. Hidi letos mladi likovniki ustvarjajo na Velenjskem gradu.
Ob načrtovanju te delavnice je organizatorje vodil motiv, da pridobijo najmlajše slovenske slikarje v modernistično mesto in jih tako začnejo spremljati na njihovi razvojni poti.
Tudi letos tema ni razpisana, povezujejo pa jo s tretjo nagrado, ki jo podeljuje Elektronika Velenje. Drugo in prvo nagrado podeljuje Galerija. Z drugo nagrado si avtor pridobi možnost samostojne razstave v naslednjem letu, prva nagrada pa je odkup slike za zbirko Galerije. V
preteklih letih so nagrade prejeli: Zmago Lenardič, Alenka Pirman, Gregor Kokalj, Dušan Fišer, Tadej Tozon, Silvester Plotajs-Sicoe, Branko Korez, Josip Rochus Pongrac, Zvonka Simčič, Damijan Stepančič, Marko Zorovič in Simon Kajtna. Mnogi med njimi so danes že znana imena v slovenskem in mednarodnem umetniškem prostoru.
Delavnica se bo letos zaključila jutri, 20. junija, ob 12. uri, ko bodo likovni kritiki (Iztok Premrov, Mitja Visočnik in Milena Koren Božiček) izbrali nagrajence in slike za razstavo. Odprli jo bodo 27. junija v Galeriji Velenje. Septembra bo prenešena v galerijo Ilirija v Ljubljani, ki je poleg MO Velenje, ALU in Galerije KC IN omogočila to delavnico. ■
Nazarje
Za zlato harmoniko
Ta petek in soboto bo v Nazarjah več kot zanimivo za ljubitelje narodno-zabavne glasbe, posebej tistih, ki igrajo na »fraj-tonarice« ali uživajo v taki glasbi. Tkiristično društvo Nazarje in ZKO Zgornja Savinjska dolina bosta namreč ob letošnjem izbirnem tekmovanju za zlato harmoniko v Ljubečni pripravila kar dvodnevni program. Jutri, v petek, se bodo v delavskem domu z revijalnim nastopom predstavili godci veterani z dia-tonično harmoniko, z njimi tudi najboljši učenci Roberta Zupana ter citrar Miha Dovžan in pevka Jožica Kališnik.
V soboto ob 17. uri bodo pred gradom Vrbovec pričeli tekmovanje za zlato harmoniko v vseh starostnih kategorijah, vmes bo Boris Kopitar poskrbel za »polkaoke« , večerni program pa bo prispevala Irena Vrčkovnik z ansamblom Slovenskih pet. Če bo slabo vreme, bo tekmovalni del za Ljubečno v dvorani delavskega doma, razvedrilni večerni del pa bodo prestavili na torek, torej na predvečer dneva državnosti.	■ jp
Mladinsko društvo Šmartno ob Paki
Mladi mladim
Zgornjesavinjski likovniki se predstavijo
NAZARJE - V mali dvorani nazarskega delavskega doma so konec prejšnjega tedna odprli razstavo umetniških del zgornjesav-injskih likovnikov. Prostor so posebej uredili tudi za razstave, saj se doslej v tem domu in v Nazarjah v celoti s pestrostjo te dejavnosti niso mogli posebej pohvaliti, to pomanjkljivost pa želijo z najlepšimi nameni odpraviti. Dela za razstavo je izbrala akademska slikarka Terezija Bastelj in ob tem zapisala posebno zadovoljstvo nad umetniško zrelostjo in raznolikostjo njihove ustvarjalnosti. Zaželela si je tudi tesnejše povezave in boljšega sodelovanja med njimi, kar bi z ustrezno strokovno pomočjo okrepilo njihovo umetniško izraznost. Razstava sodi tudi v splet prireditev ob letošnjem prazniku nazarske krajevne skupnosti.	■ jp
Kvintet Mavrica v Nemčiji
V soboto, 7. junija, je v nemškem mestu Kisslegg v bližini Bodenskega jezera potekal slovenski večer. Na samostojnem koncertu v prepolni dvorani mestnega dvorca seje predstavil kvintet Mavrica. V prvem delu koncerta so člani kvinteta peli priredbe slovenskih ljudskih pesmi, v drugem delu pa navdušili z gospeli in spiritualf. Dobro izbran program in odlična izvedba sta prevzela publiko, ki je z navdušenjem in skandiranjem pozdravila člane kvinteta. Pozdrav in čestitke za odličen nastop je mladim pevcem izrekel podžupan mesta Kisslegg, koncerta pa se je udeležil tudi župan MO Velenje s sodelavci. S koncertom pa se slovenski večer še ni zaključil, saj se je v prostorih dvorca predstavitev Slovenije nadaljevala s pokušino priznanih slovenskih vin in jedi ter s slovensko pesmijo. Slovenski večer v Kissleggu je pripravil rojak Oto Vidic, ki že dolga leta živi v tem kraju in ves čas tke vezi med Kissleggom in Velenjem. Tako bo konec julija na gostovanje v Velenje prišel njihov mešani pevski zbor. ■ (mč)
Vegradova 10. likovna kolonija
Morje kot nov
Pred tednom dni so v razstavišču gradbenega podjetja Vegrad odprli likovno razstavo del, ki so nastala na letošnji jubilejni 10. likovni koloniji Vegrada. Avtorji iz vse Slovenije so tokrat tri dni ustvarjali v prelepi okolici Fiese in nastala je vrsta res zanimivih likovnih stvaritev, ki si jih lahko ogledate v Vegradovem razstavišču. Razstava je posvečena tudi dnevu gradbincev.
V kulturnem programu ob otvoritvi razstave je nastopil duo Falant, prišla pa je tudi večina avtorjev razstavljenih del. ■ bš
Na letnem odru ob razvalinah gradu nad Ero Vino v Šmartnem ob Paki bo v torek, 24. junija, kulturna prireditev. Čeprav se organizatorji - člani Mladinskega društva Šmartno ob Paki - o naslovu prireditve še niso povsem dogovorili, se večina med njimi nagiba za poimenovanje Mladi mladim. "Pravzaprav bo to bolj promocija našega društva in prvi poskus zbliževanja mladih," je predstavil prireditev član upravnega odbora društva Zoran Kačičnik. Poleg znane skupine Orleki bodo na njej kot pred-skupina zaigrali člani domačega ansamblla Debeli graheki, priložnost za predstavitev širši javnosti pa bodo imeli tudi drugi mladi glasbeniki.
Mladinsko društvo je novo društvo v občini Šmartno ob Paki. Ustanovili so ga v začetku letošnjega maja. "Združevanje mladih pri aktivnem preživljanju prostega časa v vseh teh letih ni rodilo želenih sadov. Iskali smo možnosti, vendar se očitno nismo znali prav organizirati. V začetku ' tega leta pa smo med srednješolci opravili anketo in ugotovili, da je potrebno stvari vzeti v roke in glede tega nekaj postoriti. Ustanovili smo mladinsko društvo, ki trenutno združuje 17 članov" je o razlogih za ustanovitev povedal predsednik društva Drago Kovač. Poleg njega so med imeni najbolj prizadevnih še Bojan Kladnik, predsednik šmarškega občinskega sveta, Janez Dvornik in Metka Krevzel. To je v tem trenutku tudi skupina, ki si prizadeva poiskati primeren prostor za delovanje društva in za zagotovitev formalnih pogojev delovanja. Med predvideni lokacijami sta v tem trenutku predvsem dve, in sicer kulturni
dom v Gorenju in prostor v nekdanji gostilni Na pošt. Denar za dejavnost v tem trenutku dobivajo iz treh virov: iz občinskega proračuna, sredstev župana in občinskega sveta.
Tako Kačičnik kot Kovač sta v pogovoru še posebej poudarila, da šmarško mladinsko društvo ni nobena strankarska organizacija, niti ga ne vodi kakšna stranka, tudi pij anski h večerov ne bodo organizirali, na kar namigujejo nekateri že danes. "Delovali bomo prav v obratni smeri. Današnja mladina je razpuščena, nima orga-niziran i h nikakršnih dejavnosti. Naše društvo naj bi združevalo vse mlade, tudi izven občinskih meja, na tematskih večerih, na večerih alternativne kulture, na predavanjih o alkoholizmu, drogah in narkomaniji, v okviru društva bo delovala še plesna sekcija. Poleg naštetega bomo skrbeli za izobraževanje mladih." Svoje prostore nameravajo namreč, seveda če bodo to dopuščale finančne možnosti, opremiti z računalnikom in se vključiti v internet omrežje. "Vabimo mlade na naš koncert, da bomo z dobro udeležbo dokazali, da nam ni mar za politiko, ideološke nazore, strankarske peripetije, ampak da se združujemo na kulturni ravni,« sta sklenila pogovor Drago Kovač in Zoran Kačičnik.
mtP
Zoran Kačičnik
18. ex-tempore Premogovnika Velenje 1997
Spomini so oživeli
"Spomini so lahko tudi vodilo ustvarjanja, so zapis nekega dogodka, preteklosti, ki oblikuje izrazno moč in bogastvo vsakega posameznika. Različni so vplivi spominov na oblikovanje naše življenjske poti. Niso le naši osebni spomini, mnogo jih delimo z okolico in mnogo jih stkemo skupaj."
Te besede je dr. Milan Medved, predstavnik velenjskega premogovnika, vtkal v svoj pozdravni govor, namenjen udeležencem odprtja razstave del, ustvarjenih v 18. ex-temporu Premogovnika Velenje, v soboto, 14. junija, zvečer v razstavišču Velenjskega gradu. Tema letošnjega likovnega ustvarjanja so bili namreč spomini.
Kar 83 avtorjev je prispevalo 118 za razstavo opremljenih del, ki so jih ustvarili v enem tednu. Žirija, v kateri so bili prof. Mirko Juteršek, umetnostna zgodovinkarka in likovna kritičarka Milena Koren Božiček ter umetnostni zgodovinar in likovni kritik Marko Košan, je za razstavo izbrala 44 likovnih del in med njimi tri za glavne nagrade in dve deli za odkupni nagrado. Prvo nagrado je za delo Tokovi rudnika prejel Veljko Tonian, 2. nagrado za delo Leta 1997 Anja Jerčič in 3. nagrado za delo Brez naslova Narcis Kantardžič. Odkupni nagradi sta prejela Simona Kajtna za delo Stara graščina in Dušan Lipovec za delo Sanje o mojem mesecu.
Kot je poudaril predsednik žirije prof. dr. Juteršek, je bil 18. ex-tempore velenjskega premogovnika še uspešnejši od prejšnjih. V njem so ustvarjena tako dela realizma, idilike v pokrajini kot abstraktne kompozicije. Udeležilo se ga je veliko slikarjev, največ doslej in to je dobra spodbuda za nadaljnje delo.
V kulturnem programu je nastopila Bogdana Herman, pevka staroljudskih pesmi. Spomine, izražene na svojstven način in prelite na slikarska platna, si lahko v razstavišču Velenjskega gradu ogledate vsak dan razen ponedeljka do 25. julija. Ne bo vam žal!
■ Dragica Marinšek
Kaj sploh še ni naslikano?
V	galeriji Kulturnega centra Ivana Napotnika Velenje do 25. junija razstavlja mlad slikar Simon Kajtna iz Rimskih Toplic.
Mnogi mladi slovenski slikarji, ki stopajo čez prag profesionalnega slikarstva, si postavljajo vprašanje: uKaj sploh še ni naslikano?" Tako razmišlja tudi Simon Kajtna, ki v tem mesecu zaključuje študij slikarstva na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani.
Ko vstopimo v razstavo slik slikarja Simona Kajtne, nas njegove slike popeljejo po miselnih in vidnih transformacijah fragmentov narave. Mladi slikarje nagrajenec lanskoletne slikarske delavnice diplomantov ALU v Velenju. V letošnjem letu pa je bil nagrajen tudi s študentsko Prešernovo nagrado ALU Ljubljana. Že dela, ki so nastala na tej delavnici, so seštevek vseh poudarkov, na katerih temelji avtorjev rokopis. Njegov stik z okoljem je bil spontan in tako spontan je tudi niz elementov, ki se pojavljajo kot poglavitni akterji za vsebino slike. Preseneča z asketskimi motivi, ki so na robu banalnosti in prav ti osvajajo z notranjo močjo. Odgovor na naslov tega in slikarjevega razmišljanja o naslovnem vprašanju je mogoče iskati prav v teh motivih. Njegove projekcije v sliki niso mimetične, ampak problemske. Analiza slike je mogoča po klasičnih rezih. Slike so klasične tudi po prevladujočih motivih interiera in krajine, vodijo pa jih geste.
Iz pregleda slik tega mladega slikarja najprej izluščimo njegovo gestualno tendenco. Sprva so bila njegova dela naravnana k mimetičnosti, Ic-te pa se je hitro zavedal in njegovi zapisi narave so postajali vse bolj problemski. Najprej je to reševal z geometrizacijo prostorskih odnosov, ki pa ga niso polno zajeli v svojem toku, marveč se pojavljajo diferenciacije že znotraj teh. Vse bolj se razpreda problemsko reševanje kolorita in prostora. Ti odnosi so najbolj prečiščeni v vertikalni in horizontalni orientaciji. Majhne formate avtor izjemno obvlada, v večjih formatih pa površinska barva dominira nad iluzijo prostora. Barva ima sicer podobne lastnosti in vse krivine za objekt, na katerem se barva prikazuje. Mikrostruktura predmeta je poistovetena s površinsko barvo, ki jo avtor izbere, največkrat so to tonske skale zemeljskih odtenkov.
V	starejši zgodovini se površinske barve naslikanih objektov odražajo predvsem pri holandskem slikarstvu 17. stoletja. Površinska barva je izrazita pri impresionistih, kjer so predmeti izginili pod pastoznimi nanosi barv. Informel in abstraktni ekspresionizem po drugi vojni pa sta ta način sprejela kot izkučno možnost izražanja.
V	sodobni likovni produkciji in pri imenovanem avtorju pa se ta način prepleta z različnimi eksperimenti in že znanimi rešitvami. Naslikani predmeti so naslikani tudi z upoštevanjem njihovih prostorskih lastnosti, slikar z barvami izrazi svoje pojmovanje prostora. Ta pogoj izpolni s prostorninskostjo barve, kije prosojna ali prozorna. Ta transparentnost barv je posebno zanimiva v interierih in ciklusu Atelje I, II, III ali IV, zavedajoč se dvodimenzionalnih razsežnosti slike - z gesto orisuje prostorske značilnosti objektov in subjektov. Površin-skost in prostorskost barve pa omogočata Simonu Kajtni dobre pogoje za posredovanje barvnih situacij v naravi in v interierih, ki tudi prevladujejo v njegovi produkciji. ■ Milena Koren Božiček
Romski kulturni večer
Velenje - Romsko društvo »Romano vozo« iz Velenja pripravlja to soboto prvo kulturno prireditev. Ob tem upajo, da ne bo zadnja in da se boste njihovemu vabilu odzvali tudi vi!
V velenjskem Domu kulture se bodo najprej predstavili člani velenjskega društva s svojo poezijo, potem pa bodo oder prepustili gostujoči romski skupini iz Murske Sobote, ki se bo predstavila z gledališko igro »Krvava voda«. V Dom kulture ste vabljeni ob 20. uri, prireditev pa bo dolga približno eno uro.	■ bš
Vesel zaključek glasbene šole
Prima, sekunda, terca ...
Letos bodo na velenjski glasbeni šoli Frana Koruna Koželjskega zaradi gradbenih del šolsko leto zaključili že 20. junija. Zato so v preteklih dneh njihovi učenci opravljali zaključne izpite, večina pa je že prejela letošnje spričevalo. Da smo tudi starši lahko videli, kaj vse so se letos naučili, so poskrbeli tamkajšnji učitelji, ki so pripravili zanimiv, zabaven in poučen kviz iz Nauka o glasbi, imenovanega NOG.
Prejšnjo sredo so svoje znanje pokazali učenci drugega razreda, torej NOG II. Štiri ekipe so bile dokaj izenačene, a je na koncu za eno samo točko zmagala skupina, ki jo uči Andreja Skok, pred skupino, ki jo uči Alenka Mlinšek. Seveda je bila prisotna tudi strokovna Za začetek kviza so drugošolci zapeli in vse štiri ekipe je trema precej komisija, ki je odgovore ocenjevala. Skratka, pravi kviz.	minila ...
Tokrat so kviz za drugošolce pripravili drugič, za prvošolce pa ga prirejajo že vrsto let. Letošnjega so obiskali tudi starši pa smo lahko le navdušeni nad znanjem, ki ga učenci pri-učitelji nauka o glasbi iz vse Slovenije, od tam torej, kjer te tradi- dobijo v enem šolskem letu.
cije še ne poznajo. In vedno se izkaže, da je to lep zaključek leta,	■ bi
12 KAK CAS
TV SPORED
junija 1997
ČETRTEK, 19. junija
SLOVENIJA 1
10.45	Moesha, 10/14
11.05	Dvojni obrat, franc. film
12.30	Rojen med divjimi živalmi,
3/13
13.00	Poročila
13.05	Kolo sreče, tv igrica
14.20	Made in Slovenia
15.05	Novice iz sveta razvedrila
15.30	Zunaj sezone, nizoz. drama
16.25	TV prodaja
17.00	Obzornik
17.10	Sprehodi v naravo
17.25	Ouasimodove čarobne
dogodivščine, 9/26
18.00	Po Sloveniji
18.30	TV prodaja
18.40	Kolo sreče
19.15	Risanka
19.30	Dnevnik, vreme
19.57	Šport
20.05	Tednik
21.05	Forum
21.15	Rik Mayall predstavlja'
Velika laž
22.10	Odmevi, vreme
22.50	Šport
22.55	Omizje
00.25	Tednik
01.20	Forum
SLOVENIJA 2
14.30	Filmski triki
15.00	Koncert simfonikov RTV
16.55	Sredozemske igre, posnetek iz Barija
17.15	Izzivalci, 47/52
17.45	Ljubezen boli, 3/10
18.35	Skrb za zemljo, 6/13
19.00	Resnična resničnost 19.30 Izzivalci, 48/52
20.00	Skušnjava, nemški film
21.45	Pisave
22.15	Heinrich Boli, franc.
dokum. oddaja
23.00	Alica, evrop.kult.magazin
23.30	Pisave
07.00	Dobro jutro, Slovenija
10.00	Santa Barbara, nan.
10.50	Top shop, tv prodaja
11.00	Reševalci, nan.
12.00	POPkviz
12.30	M.A.S.H., nan.
13.00	Obraz tedna
13.30	Na konju, amer. komedija
15.00	POP 30
15.30	Diagnoza: umor, nan.
16.20	Top shop, tv prodaja
16.30	Santa Barbara, nan.
17.20	Top shop, tv prodaja
17.30	Mamice, nan.
18.00	POPkviz
18.30	Umor je napisala, nan.
19.30	24 ur
20.00	Brez zavor
21.00	Newyorška policija, 10. del nan.
22.00	M.A.S.H., nan.
22.30	Argument
23.00	Reševalci, nan.
00.00	Playboy
00.30	24 ur, pon.
01.00	POP 30, pon.
09.30
10.20 10.25
11.25 12.00 18.55 19.00 19.05 19.30 19.35 20.00 20.05
21.05
22.35 22.40 22.45 22.50 22.55
POT V AVONLEA,
ponovitev 66. dela
nadaljevanke
EPP / Vabimo k ogledu
NAJ SPOT, oddaja o pop in
dance glasbi
TV IZLOŽBA
Videostrani
NAJ SPOT DNEVA
REGIONALNE NOVICE
Otroški program: RISANKE
TV IZLOŽBA
Videostrani
EPP/VABIMO K OGLEDU VEČER Z DR. SUSMANOM; 0 SMISLU ŽIVLJENJA, kontaktna oddaja SVETNIK TRDNJAVE FORT WASHINGTON, ameriški film
REGIONALNE NOVICE NAJ SPOT DNEVA HOROSKOP TV IZLOŽBA
VIDEOSTRANI do 24.00
PETEK, 20. junija
SLOVENIJA 1
10.05	Denver, 20/20
10.30	Ljubezen boli, 3/10
11.20	Skušnjava, nemški film
13.00	Poročila
13.05	Kolo sreče, tv igrica
13.40	Omizje
15.10	Mladi virtuozi
15.35	Gore in ljudje
16.25	TV prodaja
17.00	Obzornik
17.10	Lahkih nog naokrog
18.00	Po Sloveniji
18.30	TV prodaja
18.40	Hugo, tv igrica
19.15	Risanka
19.30	Dnevnik, vreme
20.05	Planet IN
21.35	V krvi, 2/6
22.30	Odmevi, vreme, šport
23.15	Murphy Brown, 23/25
23.40	South central, amer. film
01.15	Resnična resničnost
01.45	Videoring
SLOVENIJA 2
10.30	Mostovi
11.00	Slovenski utrinki
11.30	Resnična resničnost
12.00	Heinrich Boli, frand.
dokum. oddaja
12.45	Alica, evrop.kult.magazin
13.15	Pisave
13.45	Forum
13.55	Zgodbe iz školjke
14.30	Sredozemske igre, posnetek iz Barija
14.50	Na drugi strani gore!.,
amer. film
16.30	Frasier, 17/24
16.55	Izzivalci, 48/52
17.25	Snežna reka, 16/26
18.15	Jake in Ben, 5/13
19.00	Znanje je ključ
19.30	Izzivalci, 49/52
20.00	Žena ljubimca, franc. film
21.40	Trend, oddaja o modi in
vizualni pop kulturi
22.25	Slovenski jazz v klubu Gajo
07.00 10.00 10.50 11.00 12.00 12.30 13.00 15.00 15.30 16.20 16.30 17.20 17.30 18.00 18.30 19.30 20.00 21.00 22.00
23.30 00.00 01.30 02.00
09.00 09.45
10.45 10.50
12.20 12.25 17.55 18.00
19.00 19.05 19.30 19.35 20.00 20.05 21.05
22.35
22.40 22.45 22.50 22.55 23.00
Dobro jutro, Slovenija Santa Barbara, nan. Top shop, tv prodaja Reševalci, nan. POP kviz M.A.S.H., nan. Svetli list, amer. drama POP 30
Diagnoza: umor Top shop, tv prodaja Santa Barbara, nan. Top shop, tv prodaja Mamice, nan. POP kviz Umor je napisala 24 ur
Urgenca, nan. Dosjeji X, nan. Petek 13II., amer. grozljivka Playboy Erotični film 24 ur, ponovitev POP 30, pon.
DOBRO JUTRO, informa-tivno-razvedrilna oddaja VEČER Z DR. SUSMANOM; O SMISLU ŽIVLJENJA, ponovitev
EPP/VABIMO K OGLEDU SVETNIK TRDNJAVE FORT VVASHINGTON, ameriški film
TV IZLOŽBA Videostrani NAJ SPOT DNEVA OTROŠKI MIŠ MAŠ, kontaktna oddaja REGIONALNE NOVICE Otroški program: RISANKE TV IZLOŽBA Videostrani
EPP/VABIMO K OGLEDU SVET ŽIVALI: KONJI SMRTONOSNI NINJA, akcijski film GOST ODDAJE DOBRO JUTRO
NAJ SPOT DNEVA REGIONALNE NOVICE HOROSKOP TV IZLOŽBA
VIDEOSTRANI do 24.00
SOBOTA, .21. junija
SLOVENIJA 1
07.50	Radovedni Taček
08.10	Pod klobukom
08.55	Zgodbe iz školjke
09.30	Mi smo pa v selah doma, 2. del
10.00	Saga o McGregorjevih, 16/26
10.50	Hugo, tv igrica
11.20	Tednik
12.15	Trend
13.00	Poročila
13.05	Karaoke
14.05	Strela z jasnega, 6/28
14.55	Taborniki in skavti
15.15	Sprehodi v naravo
15.30	Brezrepi Peter,
šved.mladin.risanka
17.00	Obzornik
17.10	Svet narave, 3/9
18.00	4x4
18.25	Ozare
18.35	TV prodaja
18.40	Hugo, tv igrica
19.10	Risanka
19.30	Dnevnik
20.10	Res je!
21.40	Za tv kamero
22.00	Poročila, vreme
22.15	Šport
22.35	Zlata naveza, 8/12
SLOVENIJA 2
10.00 11.35 12.35 13.00
19.30 20.00 21.45 22.45 23.15
00.15 00.45
Žena ljubimca, franc. film POMP
Izzivalci, 49/52 Šport (atletika, super liga; sredozemske igre, posnetek; nogomet) Izzivalci, 50/52 Muriel se poroči, amer. film Koncert Big banda, 2. del Cesarstvo žuželk, 5/6 Zlata šestdeseta slov. popevke V vrtincu Sobotna noč
08.00	Mrčeski, risana serija
08.30	Dogodivščine brenčeče
čebelice, ris. serija
09.00	Munkci, 1. del ris. serije
09.30	Mož pajek, risana serija
10.00	Peter Pan, risana serije
10.30	Morska deklica, serija
11.00	Proti vetru, nan.
12.00	Obraz tedna
12.30	Mame, nan.
13.00	Samski stan, nan.
13.30	Gola resnica, nan.
14.00	Beverly Hills 90210, nan.
15.00	Melrose plače, nad.
16.00	Hinglander, nan.
17.00	Nove Supermenove
dogodivščine
17.45	Herkul, nan.
18.30	Xena, nan.
19.30	24 ur
20.00	Lumpje, amer. kriminalka
22.00	Odpadnik, nan.
23.00	Povej, kaj si želiš, amer.
komedija
01.00	Playboy
01.30	Playboy special
02.30	24 ur, ponovitev 03.30 Leolo, franc. kanad. film
09.30	OTROŠKI MIŠ MAŠ,	10.40
	ponovitev	
10.30	EPP/ Vabimo k ogledu	
10.35	SVET ŽIVALI: O KONJIH, ponovitev	11.10
11.35	SMRTONOSNI NINJA,	11.45
	akcijski film, ponovitev	12.15
13.05	TV IZLOŽBA	
13.10	Videostrani	12.55
18.55	NAJ SPOT DNEVA	13.40
19.00	OTROŠKI PROGRAM	
19.30	TV IZLOŽBA	14.10 15.00 15.50
19.35	Videostrani	
20.00	EPP/VABIMO K OGLEDU	
20.05	593. VTV MAGAZIN,	
	regionalni informativni	16.50
	program	
20.30	KONCERT D.J. BOBO	
21.15	MAC, ameriški film (Zlata	18.20
	palma 1992)	
23.15	NAJ SPOT DNEVA	19.20
23.20	HOROSKOP	20.10
23.25	TV IZLOŽBA	21.10
23.30	VIDEOSTRANI DO 24.00	21.15
NEDELJA, 22. junija
SLOVENIJA 1
08.30	Mednarodna izmenjava
otrok, 2/3
08.50	ŽIVŽAV
09.40	Dodojeve dogodivščine
09.45	4x4
10.10	Koncerti za mlade
11.30	Obzorja duha
12.00	Dlan v dlani
12.30	Ljudje in zemlja
13.00	Poročila
13.05	28. tabor slovenskih
pevskih zborov
15.30	Planet IN
17.00	Obzornik
17.10	Otroški svet, 2/12
17.40	Po domače
19.05	Risanka
19.30	Dnevnik, vreme
20.10	ZOOM
21.15	Očetje in sinovi
22.05	Poročila, vreme
22.20	Gospod Deeds gre v mesto, amer. film
SLOVENIJA 2
11.50 12.30 13.00 13.45
14.45 15.10 17.15
18.50
19.10
19.30 20.00 21.00 21.30 21.55 22.25
00.55
Mali oglasi V vrtincu
Lahkih nog naokrog Zlata šestdeseta slov. popevke Izzivalci, 50/52 Pepelka, balet Na drugi strani gore II., amer. film Sredozemske igre, posnetek
Kolesarstvo: VN Kranja, reportaža Izzivalci, 51/52 Goli, 2/6 Alpe Jadran Svet čudes, 8/13 Šport v nedeljo Velika maša v H-molu, evrop. mesec kulture Alpe Jadran
08.00 Pujsji dol, risanka 08.30 Dogodivščine medvedka
Ruxpina, risana serija 09.00 Maček Felix, ris. serija 09.30 Kasper in prijatelji, risana serija
10.00 Peter Pan, risana serija 10.30 Parker Lewis, serija 11.00 Xena, nan. 12.00 Argument 12.30 Brez zavor 13.30 Lukas, amer. drama 15.15 Na jug, nan. 16.15 Viharno srečanje, nemška drama
17.45 Nore počitnice, amer.
komedija 19.20 Vreme 19.30 24 ur
20.00 Beverly Hills 90210, nad. 21.00 Melrose plače, nan. 22.00 Detektivka Lea Sommer, nan.
23.00 Prestopniki, film 01.00 24 ur, pon.
10.20
08.15 MLADI UPI, otroški
zabavno-glasbeni program 08.40 OTROŠKI MIŠ MAŠ 09.40592. VTV MAGAZIN 10.00 ŠPORTNI TOREK, športna informativna oddaja ŠPORTNI GOST; ACO PEPEVNIK
Iz produkcije Združenja LTV Slovenije: Oddaja LOKA TV, Škofja Loka GOST PONEDELJKOVE ODDAJE DOBRO JUTRO 593VTV MAGAZIN GOST SREDINE ODDAJE DOBRO JUTRO KONCERT D.J. BOBO GOST PETKOVE ODDAJE DOBRO JUTRO Videostrani POT VAVONLEA VEČER Z DR. SUSMANOM; O SMISLU ŽIVLJENJA, ponovitev
SVETNIK TRDNJAVE FORT VVASHINGTON, ameriški film
NAJ SPOT, oddaja o pop in dance glasbi POT V AVONLEA SVET ŽIVALI HOROSKOP
VIDEOSTRANI do 24.00
PONEDELJEK, 23. junija
SLOVENIJA 1
09.55 10.25
12.20 12.30 12.45 13.00 13.05 13.40 14.40 15.10 15.55 16.25 17.00 17.10 17.25 17.40 18.00 18.30 18.40 19.10 19.20 19.30 20.05 21.00 21.20 22.00 22.45
00.05
00.35
Otroški svet, nan. Gospod Deeds gre v mesto, amer. film ■ Za tv kamero Utrip
Zrcalo tedna Poročila Hugo, tv igrica ZOOM
Ljudje in zemlja Očetje in sinovi Dober dan, Koroška TV prodaja Obzornik Radovedni Taček Mejniki, 4/50 Čevlji
Po Sloveniji O naravi in okolju Lingo, tv igrica Risanka Žrebanje 3x3 Dnevnik, vreme Mednarodna obzorja Homo turisticus Osmi dan
Odmevi, vreme, šport Prižgi v meni strast, španski film Osmi dan Videoring
SLOVENIJA 2
09.35	Na potep po spominu
10.40	Znanje je ključ
11.10	Šport v nedeljo
12.10	V krvi, 2/6
13.00	Obzorja duha
13.30	Velika maša v H-molu
16.00	Goli, 2/6
16.55	Izzivalci, 51/52
17.55	Jake in debeluh, 12/23
18.15	Sedma steza
19.00	Recept za zdravo življenje
19.30	Izzivalci, 45/52
20.00	Mati, ang. drama
21.00	Vrata nebeškega miru, 3/3
22.05	Pomp
23.05	Brane Rončel izza odra
10.00 Santa Barbara, nad. 11.00 Detektivka Lea Sommer, nan.
12.00 POPkviz 12.30 Na sever, nan. 13.30 Morska deklica, mlad.
serija 14.00 Na jug, nan. 15.00 POP 30 15.30 Diagnoza: umor 16.30 Santa Barbara, nad. 17.30 Mamice, nan. 18.00 POPkviz 18.30 Umor je napisala, nan. 19.30 24 ur
20.00 Flash Gordon, amer.
znan.fantastični film 22.00 Športna scena 23.00 Reševalci, nan. 00.00 Vroča sedla, amer.
komedija 01.30 24 ur, pon. 02.00 POP 30, pon.
09.00
09.45 09.50
10.20 12.00 18.55 19.00 19.05
19.30 19.35 20.00 20.05
20.35
21.25
21.55 22.00 22.05 22.10 22.15
DOBRO JUTRO, informa-tivno-razvedrilna oddaja EPP /Vabimo k ogledu 593. VTV MAGAZIN, ponovitev TV IZLOŽBA Videostrani NAJ SPOT DNEVA REGIONALNE NOVICE OTROŠKI PROGRAM: Risanke TV IZLOŽBA Videostrani
EPP/VABIMO K OGLEDU Iz produkcije Združenja LTV Slovenije; Oddaja TVM -K12, Mežica
POT V AVONLEA, 67. del
nadaljevanke
GOST ODDAJE DOBRO
JUTRO
NAJ SPOT DNEVA REGIONALNE NOVICE HOROSKOP TV IZLOŽBA
VIDEOSTRANI do 24.00
TOREK, 24. junija
SLOVENIJA 1
10.35	Jake in debeluh, 12/23
11.25	Le Gadjo, franc. film
13.00	Poročila
13.05	Lingo, tv igrica
13.30	Po domače
14.50	Mednarodna obzorja
15.40	Homo turisticus
15.55	Mostovi
16.25	TV prodaja
17.00	Obzornik
17.10	Taborniki in skavti
17.25	Mednarodna izmenjava
otrok, 3/3
17.50	Dodojeve dogodivščine
18.00	Po Sloveniji
18.40	Kolo sreče, tv igrica
19.15	Risanka
19.30	Dnevnik, vreme
20.05	Povečava
21.00	Studio city
22.00	Odmevi, vreme, šport
22.45	Berlin Alexanderplatz,
13/14
23.45	Svet poroča
00.15	Studio city
01.00	Videoring
SLOVENIJA 2
11.20 13.20 13.50 14.20 14.50 15.50 16.20 17.20 17.40 18.10 19.00 19.30 20.05 22.00 22.30
23.25
Sobotna noč Dlan v dlani
Recept za zdravo življenje Osmi dan
Vrata nebeškega miru, 3/3 Alpe Jadran Mati, ang. drama Sredozemske igre Izzivalci, 52/52 Havajski detektiv, 1/25 Prisluhnimo tišini Izzivalci, 46/52 Rdeča zarja, amer. film Opus
Alternativna terapevtska skupnost Preobrazba, 3. del Opus
21.40 22.30 23.00 00.00
01.30 02.00
09.30
10.00 10.05
10.55 12.00 18.55 19.00 19.30 19.35 20.00 20.05
20.25
20.45
21.10 21.15 21.20 21.25
..j
Dobro jutro, Slovenija Santa Barbara, nad. Reševalci, pon. POP kviz, pon. Kritik, risana serija Športna scena VR.5, nan. POP 30
Diagnoza: umor, nan. Santa Barbara, nad. Mamice, nan. POP kviz
Umor je napisala, nan. 24 ur
Obljuba dela dolg, amer. drama
Bolnišnica upanja, nan. M.A.S.H., nan. Reševalci, nan. Tišina, smejemo se, amer. komedija 24 ur, ponovitev POP 30, ponovitev
4G
52
Iz produkcije Združenja LTV Slovenije; Oddaja TVM -K12, Mežica EPP/ Vabimo k ogledu POT VAVONLEA, ponovitev 67. dela nadaljevanke TV IZLOŽBA Videostrani NAJ SPOT DNEVA Otroški program: RISANKE TV IZLOŽBA Videostrani
EPP/ VABIMO K OGLEDU 594. VTV MAGAZIN, regionalni informativni program
ŠPORTNI TOREK, športna informativna oddaja ŠPORTNI GOST: MLADEN HLUPIČ, pilot NAJ SPOT DNEVA HOROSKOP TV IZLOŽBA
VIDEOSTRANI do 24.00
SLOVENIJA 1
09.50 10.40 12.35 13.00 13.05 14.10 15.35 16.25 17.00 17.10 18.00 18.30 18.40 19.15 19.30 20.05
22.00 22.40 22.50 23.10 01.00
Havajski detektiv, 1/25 Rdeča zarja, amer. film Svet čudes, 8/13 Poročila Kolo sreče Res je! Svet narave TV prodaja Obzornik
Pajacek in punčka Po Sloveniji TV prodaja Kolo sreče Risanka Dnevnik
Punčka, ki ubija, franc. drama
Odmevi, vreme Šport
Posadka, 19/20 Dedidnja, amer. film Videoring
SLOVENIJA 2
12.50 13.20 13.50
14.45 15.15 15.45 16.30
17.35 18.00 18.30 19.30 20.00
20.25
22.05 23.05
Svet poroča Prisluhnimo tišini Alternativna terapevtska skupnost Preobrazba, 3. del Opus
Cesarstvo žuželk, 5/6 Studio city Berlin Alexanderplatz, 13/14
Moesha, 11/14 Filmski triki Karaoke Dnevnik, vreme Sredozemske igre, posnetek
Girona: EP v košarki, Slovenija: Francija, prenos Portret Vinka Globokarja TNT
07.00	Dobro jutro, Slovenija
10.00	Santa Barbara, nad.
11.00	Reševalci, nan.
12.00	POPkviz
12.30	M.A.S.H.
13.00	Bolnišnica upanja, nan.
14.00	Acapulco H.E.A.T., nan.
15.00	POP 30 15.30 Diagnoza: umor
16.30	Santa Barbara, nad.
17.30	Mamice, nan.
18.00	POPkviz 18.30 Umor je napisala, nan. 19.30 24 ur
20.00 Nasvidenje v naslednji
vojni, slovenski film 22.00 Pleško, nan. 22.30 M.A.S.H., nan. 23.00 Reševalci, nan.
00.00	Visoka napetost, amer.
komedija 01.30 24 ur, ponovitev 02.00 POP 30, ponovitev
09.00 DOBRO JUTRO, informa-tivno-razvedrilna oddaja 09.45 594. VTV MAGAZIN,
ponovitev 10.05 EPP/Vabimo k ogledu 10.10 ŠPORTNI TOREK,
ponovitev 10.30 ŠPORTNI GOST: MLADEN
HLUPIČ, pilot 10.40 TV IZLOŽBA 12.00 Videostrani 18.55 NAJ SPOT DNEVA 19.00 MINI 5, otroška glasbena
lestvica 19.30 TV IZLOŽBA 19.35 Videostrani 20.00 EPP/VABIMO K OGLEDU 20.05 POT V AVONLEA, 68. del
nadaljevanke 20.55 VIDEO TOP oddaja o ročk glasbi
21.55 GOST ODDAJE DOBRO
JUTRO 22.20 NAJ SPOT DNEVA 22.25 HOROSKOP 22.30 TV IZLOŽBA
22.35 VIDEOSTRANI DO 24.00 -,
"Naš čas" Kdaja Časopisno, založniško in RTV podjetje NAŠ ČAS, d.o.o., Velenje, Foitova 10.
Izhaja ob četrtkih.
Cena posameznega izvoda je 160 SIT, trimesečna naročnina 1.760 SIT, polletna naročnina 3.420, letna naročnina 6.400 SIT.
Uredništvo:
Boris Zakošek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek
(urednica radija), Peter Rihtarič (tehnični urednik), Janja Košuta-Špegel (grafična oblikovalka).
Sedež uredništva in uprave:
3320 Velenje, Foitova 10, p.p. 89, telefon (063) 853-451, 854-761, telefax (063) 851-990.
Žiro račun pri APP Velenje, številka 52800-603-38482.
Oblikovanje, rač. prelom in graf. priprava: STUDIO MREŽA
Tisk in odprema: MA-TISK d.d., Maribor. Nenaročenih fotografij In rokopisov ne vračamo.'
Po mnenju Ministrstva za informiranje št. 23/26-92 je "Naš čas" uvrščen rad proizvode informativnega značaja iz 13. točke, tarifna št. 3, za katere se plačuje S* prometni davek.
19. junija 1997
MODRO ©i
M\ KRONIKA
mm

■....S
Silovito trčil v drevo
Prejšnj torek, ob 20. uri, se je izven naselja Lokovica zgodila prometna nesreča s hujšimi posledicami. 22-letni Andrej P. iz Velenja je vozil osebni avtomobil iz smeri Podkraja proti Lokovici. Na ravnem delu ceste je zapeljal desno izven vozišča in silovito trčil v drevo. V trčenju se je sopotnik, 24-letni Bernard I. iz Šmartnega ob Dreti huje telesno poškodoval. Vozniku Andreju je alkotest pokazal 2.00 promile alkohola v izdihanem zraku.
Kje sta golfa?
Avtomobile pa še najprej veselo kradejo in spet so aktualni golfi. Prejšnjo sredo, med 22.40 in 23.00 uro, je namreč nepridiprav s parkirnega prostora v Saleku neznano kam odpeljal osebni avtomobil VW golf 1,8 CL, temno modre barve. Na njem so bile do omenjenega trenutka registrske tablice CE 36 - 69 M, njegov lastnik pa je Ivan G. S tem nečednim dejanjem je lastnika avtomobila oškodoval za 2 milijona 180 tisoč tolarjev.
Preko noči je ostal brez prevoznega sredstva Savo G. Tat mu je izmaknil avto znamke VW golf, modre barve, z registrsko številko CE N5 - 303 . Parkiral ga je na Goriški cesti v Velenju. Po ocenah je bil avtomobil vreden približno 2 milijona 200 tisoč tolarjev.Ce bi kdo kaj vedel o odvzetih avtomobilih, ga policisti in seveda tudi lastnika, prosijo, da to sporočijo na telefonsko številko 113.
Vlomil v hondo civic
Prav tako v noči iz srede na četrtek, prejšnji teden, je dolgo-prstnež »uradoval« na Vojkovi cesti v Velenju. Vlomil je v osebni avtomobil hondo civic in iz njega ukradel avtoradiokasetofon znamke Goldstar, denarnico s čeki in gotovino. Lastnico Sonjo T. je s tem prikrajšal za približno 100.000 tolarjev.
Kadil bo
Gostinski lokal Lessie v Šoštanju je v noči na sredo, minuli teden, obiskal gost. To ne bi bilo nič tako nenavadnega, če bi imel pri tem poštene namene. Da temu ni bilo tako, je ugotovil lastnik. Ob zapuščanju lokala je namreč skupaj z nepovabljenim gostom odšlo nekaj menjalnega denarja in več ška-tel cigaret. Lastnika lokala Matjaža L. je s tem oškodoval za približno 47.000 tolarjev.
Kje je lahek priklopnik?
Matjaž D. iz Šaleka je prejšnjo sredo zjutraj ugotovil, da mu je nekdo izpred stanovanjskega bloka, v katerem stanuje, ukradel lahek avtomobilski priklopnik. Prikolico so izdelali v IMV, vredna pa je približno 100.000 SIT.
27. junij, dan policije
Regijska prosta va bo v Velenju
Policisti na Celjskem bodo tudi letos svoj praznik, 27. junij zaznamovali z vrsto prireditvami. Vse aktivnosti, poudarjajo,« smo usmerili ne le v praznik, ampak tudi v graditev partnerskih odnosov med policijo in občani«. Spremljajoče prireditve bodo potekale od 20. do 27. junija v različnih krajih celjske regije-
Osrednji in sklepni del praznovanja pa bodo tokrat organizirali v Velenju. V
domu kulture v Velenju bo od 24. do 27. junija odprta razstava z naslovom Aktivnosti policije v boju za samostojno in demokratično Slovenijo, na sam dan praznika, 27. junij, pa bodo pripravili še dan odprtih vrat in svečano akademijo. Med drugim naj bi se je poleg županov občin celjske regije udeležili še predstavniki pravosodja ter upravnih enot.
■ tp
Policijska postaja Mozirje
V torek dan odprtih vrat
Mozirska policijska postaja bo v torek, 24. junija, prvič po nekaj letih odprla vrata za širšo javnost in s tem obeležila dan varnosti. V prostorih postaje in pred njo bodo na ogled najrazličnejša tehnična sredstva, kijih pri svojem delu uporabljajo policisti; to bodo vozila, orožje, prisilna sredstva, kriminalistična oprema, radarji in ostalo.
Strokovnjaki bodo obiskovalcem odgovarjali na vprašanja, nudili nasvete glede varovanja premoženja in še marsikaj koristnega bodo lahko izvedeli obiskovalci, ki jih na postaji pričakujejo v čim večjem številu.
Ujp
Poslušal bo glasbo
V	noči na četrtek, prejšnji teden, je nekdo vlomil v bife Metka v Škalah. Odnesel je glasbeni stolp z daljinskim upravljalcem in zvočniki. Lastnico Metko P. je s tem olajšal za več kot 90.000 tolarjev.
Neljub obisk v Čenča baru
Tudi v Čenča baru na Stanetovi ulici v Velenju so v noči iz srede na četrtek, prejšnji teden, imeli nepovabljenega obiskovalca. Glasbeni stolp in nekaj menjalnega denarja je sedaj v rokah neznanega in nepoštenega državljana. Lastnico lokala Malči P. je s tem oškodoval za približno 66.000 SIT.
Nesreča v Hudi luknji
V	dneh minulega vikenda so policisti na našem območju obravnavali 95 prometnih nesreč. V 34. seje 15 udeležencev lažje, sedem pa huje ranilo. Ena oseba je za posledicami poškodb žal, tudi umrla. Med nesrečami, ki so se zgodile minulo soboto, so policisti zabeležili tudi nesrečo, ki se je pripetila na magistralni cesti v Hudi luknji. Iz smeri Velenja proti Slovenj Gradcu je ob 12.05 uri vozil motorno kolo 41-letni Milan B. iz Ljubljane. V ostrem, levem in nepreglednem ovinku je izgubil oblast nad vozilom in je s prednjim kolesom zapeljal na pesek ob robu vozišča. Motorno kolo je pri tem zdrsnilo na tla in začelo drseti. Sopotnico, 39-letno Sonjo B. prav tako iz Ljubljane, je vrglo z motorja. Pri padcu je Sonja zadela v prometni znak ob vozišču in se pri tem, huje telesno poškodovala. Z reševalnim avtomobilom sojo odpeljali v bolnišnico v Slovenj Gradec.
Kričali so, izzivali in ...
V	ponedeljek, ob 2. uri zjutraj, seje pred velenjsko policijsko postajo pripeljalo pet mladoletnikov: A.S., T.J., A.L., D.S. in A.H. Eden izmed njih je prišel do vrat policijske postaje, začel po njih razbijati in od dežurnega policista zahteval cigarete. Nato jo je ucvrl proti avtomobilu. Ko je bila posadka v popolni sestavi, so iz avtomobila začeli kričati, žaliti, izzivati. Policisti so seveda hoteli glasne obiskovalce opozoriti na kršenje javnega reda in miru, zato so se napotili proti vozilu. Takrat pa je voznik v avtomobilu A. S. obrnil ključ in mladci so se odpeljali. Ustavili so jih pri velenjski Rdeči dvorani. Z vsemi so opravili uradni postopek, za voznika so odredili še preverjanje alkoholizira-
Kaj je s semaforjem na Šaleški cesti v Velenju?
Že nekaj dni je na Šaleški cesti v Velenju, pri semaforju pri tunelo, pravi prometni zastoj. Povzroča ga pokvarjen semafor. In zakaj ga ne popravijo?
Vzdrževalci, delavci velenjskega podjetja PUP, so nam povedali, daje elektronika v semaforju stara, in da zanj ne dobijo več rezervnih delov. Poleg tega je to tudi semafor, v katerega je že nekajkrat udarila strela.
Nekajletnemu krpanju in usposabljanju za obratovanje je torej sedaj konec. In še kar nekaj časa, so dodali, bo potrebnega, da motnje v prometu v tem delu Velenju ne bodo več tako pogoste.
nosti. Ugotovili so, da je vozil pod vplivom alkohola. Ker je slednji še naprej kričal, ker je hotel nadaljevati vožnjo, policistom ni preostalo drugega, kot da so zanj našli primeren prostor na policijski postaji. Tu je ostal do iztreznitve. Vse udeležence jutranjega glasnega pohoda čaka sedaj še obisk pri sodniku za prekrške.
POLICIJSKA POSTAJA ŽALEC
Ni imel sreče
Med vlomilci, ki so se v noči iz srede na četrtek, prejšnji teden, odpravili na delo, je bil tudi 26-Ietni Andrej. Nekaj po 3. uri zjutraj je obiskal gostilno Slovan na Vranskem. Pri nečednem poslu gaje sreča pustila na cedilu. Pri delu gaje namreč presenetil lastnik Nenad F. in ga zadržal do prihoda policistov.
Strela udarila v kozolec in ga povsem uničila
Pred tednom dni, okoli 21.40 ure, je med nevihto strela udarila v večji kozolec Ivana C. v Poljčah pri Braslovčah. Ogenj je kozolec uničil v celoti. Zgorelo je tudi več ton sena in koruze v storžih. Po prvih ocenah je v požaru nastalo za približno 3,5 milijona tolarjev škode. Pri gašenju požara je sodelovalo 58 gasilcev iz okoliških gasilskih društev in 15 domačinov, ki so uspeli iz gorečega objekta rešiti vso kmetijsko mehanizacijo.
Hudo poškodovan voznik kolesa z motorjem
Na lokalni cesti izven naselja Zgornje Roje seje minulo nedeljo, ob 17.30 uri, peljal voznik kolesa z motorjem 15-Ietni Tomaž M. iz Šempetra v Savinjski dolini. Pri vključevanju s kolovozne poti na prednostno cesto Šempeter - Sešče je presekal pot vozniku osebnega avtomobila 43-letnemu Ivanu C. iz Migojnic, ki je pripeljal z njegove leve strani in vozil v smeri Šešč. Med vozili je prišlo do trčenja, v katerem se je mladoletni Tomaž huje telesno
poškodoval. Z reševalnim avtomobilom so ga odpeljali na zdravljenje v celjsko bolnišnico.
Kdo ga bo odstranil in kdaj?
Že lep čas, vsaj 14 dni, na ne preveč blagem ovinku v vasi Gorenje lahko udeleženci v cestnem prometu opazujemo poškodovanega fička, ki ga je lastnik pustil na kraju nesreče. Očitno čaka, da ga bo namesto njega odstranil nekdo drug, ali morda čaka na še kakšno nesrečo drugega, ki bo ob morebitnem izogibanju trčil kam drugam.
Ostaje upanje, da se bo našel kdo, ki bo odstranil poškodovano vozilo, ali pa bo lastnika na njegovo dolžnost opozorila slabe vest.
■ tp
Kraje potnih listin
Z Uprave za notranje zadeve Slovenj Gradec so sporočili, da v zadnjem času beležijo na njihovem območju več kaznivih dejanj tatvin potnih listin oziroma osebnih avtomobilov. Zato lastnikom potnih listin predlagajo, da vozila zaklepajo in s tem poskrbijo za varnost predmetov, ki jih shranjujejo v njih. Najbolje pa je, da potnih listin ne puščajo v vozilih.
ABITURA
Podjetje za izobraževanje v sodelovanju s Srednjo trgovsko šolo Celje
RAZPISUJE PROGRAME ZA PREKVALIFIKACIJO V POKLIC
-	PRODAJALEC
-	POSLOVODJA
-	EKONOMSKI TEHNIK
Vpis bo od 25. avgusta do 10. oktobra 1997. Pričetek bo 16. oktobra 1997 ob 16.h v poslovni stavbi Ingrad.
Prijave: Abitura d.o.o. Lava 7, Celje
tel.: 453-558, 453-559
OPEL - AVTO HARI
Trgovina na debelo in drobno z originalnimi deli za vozila OPEL
Ardin 66, Skofja vas (pri Celju) Tel.: 772-063, 772-946
^o-——O
e
OPEL
AVTOSTEKLA, PLOČEVINA, MOTORNI DELI - vse za OPEL
Smo med NAJCENEJŠIMI ponudniki v Sloveniji!
14 MS Čil S
KULTURA, PORTRET
19. junija 1997
Zgodilo se je
•••
-
i«I
ISlKlallB
19. rožnika
Leta 1951
V	142. številki mariborskega Vestnika so 19. junija leta 1951 takole poročali o svečanosti v Ravnah:
"V Ravnah pri Šoštanju so v nedeljo odkrili spominsko ploščo padlim borcem NOV. Pri svečanem odkritju spominske plošče je sodelovala tudi godba na pihala tovarne usnja iz Šoštanja in moški pevski zbor kulturno-umetniškega društva "Kajuh"."
V	zadnjem času velenjska območna skupnost Zveze združenj borcev in udeležencev NOB Slovenije vlaga veliko truda v obnovo in celo v ohranitev obeležij posvečenih ljudem in dogodkom druge svetovne vojne.
Leta 1959
"Velenje pred rudarskim praznikom" so nekaj let kasneje naslovili članek v Celjskem tedniku:
"Velenje se pridno pripravlja
na praznovanje rudarskega praznika - 3. julija. Računajo, da bodo do tedaj opravili okoli 70.000 udarniških ur pri urejanju okolice stanovanjskih hiš in upravnih zgradb. V počastitev praznika pripravljajo tudi več političnih, kulturnih in športnih prireditev."
Leta 1970
" O isti temi pa so pred sedemindvajsetimi leti poročali tudi v članku z naslovom "Rudarski praznik", ki je bil objavljen v Večeru :
"Rudarski praznik, 3. julij, bodo v Velenju nadvse lepo praznovali. Zvečer pred praznikom bodo 50 rudarjem, ki že dvajset let delajo v rudniku, podelili priznanja in nagrade. Skok čez kožo bo naslednji dan najimenitnejša točka sporeda. Sodelovali bodo domači pevci ter mladinska in rudarska godba. 78 mladih rudarjev in rudarjev tehnikov bodo pri skoku čez kožo sprejeli v rudarske vrste."
Tudi letos se velenjski pre-
mogaiji temeljito pripravljajo na praznovanje svojega stanovskega praznika. Med številnimi prireditvami, ki so se že ali se šele bodo zvrstile, je bila na Velenjskem gradu že odprta razstava likovnih del različnih slovenskih umetnikov, ki so se udeležili 18. tradicionalnega likovnega tekmovanja "Ex Tempore 97".
"Rudarji in njihovo glasilo" je naslov našega zadnjega današnjega prispevka, ki je bil objavljen v istem časopisu:
"Velenjski rudarji radi segajo po svojem samoupravnem glasilu, ki izhaja v 3500 izvodih na več straneh. Glasilo Samoupravljanje sproti obvešča rudarje o vseh pomembnejših dogodkih v kolektivu.
Šesta številka, ki je izšla, je sez-nanila rudarje s prodajo premoga in z gradnjo termoelektrarne Šoštanj. Glasilo vsebuje tudi šaljivi del po že znanem izreku, da je treba združiti prijetno s koristnim."
■ Damijan Kljajič
Jože Tisnikar - častni c
Mislinja - Svetniki so na zadnji seji (prejšnji teden) potrdili predlog žirije za občinske nagrade in priznanja in tako so že znani dobitniki prvih občinskih priznanj, ki jih bodo podelili prihodnji teden, ko bodo slavili občinski praznik. Častni občan bo slikar Jože Tisnikar, srebrni grb občine Mislinja pa bo prejela Babnikova godba. Bronasti grb bo prejel Marjan Križaj in Lovska družina Dolič, ki praznuje 50 letnico. Priznanje in zahvalo bo prejela tamkajšnja zdravnica dr. Tilka Prevolnik-
tpon	Klemene.
J**dII	Na seji so svetniki povišali sej-
nine za 20%, sprejeli letošnji poslovni načrt Komunalnega podjetja Slovenj Gradec in soglašali s povišanjem cen v Vrtcih. Med pobudami so obravnavali pobudo Občine Velenje, da na paškem Kozjaku naredijo skupno zajetje za vodo pri izviru Glažarice in jo sprejeli. Ker je požar pred kratkim prizadel družino Kaštivnik, so jim odobrili in že izplačali 400 tisoč SIT občinske pomoči.
■ bš
NIŽJE OBRESTNE MERE ZA POSOJILA ZA PREBIVALSTVO!
POČITNICE IN DOPUSTI SO PRED VRATI!!!!
Da bi vam olajšali denarne izdatke za zaslužene počitnice, smo vam pripravili ugodno ponudbo posojil po nižjih obrestnih merah.
Ne odlašajte z odločitvijo. Na osnovi računa turistične ali druge agencije, so vam na voljo posojila že od T + 7% dalje.
Če želite gotovino vas v banki čaka posojilo že od T + 8% dalje.
Znižali smo tudi stroške odobritve kratkoročnih posojil.
Ponudba velja za komitente banke in nekomitente. Obiščite nas in se prepričajte o konkurenčnosti ponudbe.
So stvari, kijih lahko ponudi le dobra banka.
| banka celje
V varnem zavetju tradicije
I
I I
I I I I
S I I I
ZALEŠČANSKI PORTRETI 121
BOJAN GLAVAČ
Očeta Ivana je iz Ljubljane v Krško pripeljal vlak, mamo Emo pa iz Podsrede pošta. Železničar in poštna uslužbenka. Plodova njune ljubezni Biba /pozneje profesorica biologije/ in 29.julija 1930 rojeni Bojan. Komaj dveletnega so Bojana tiri popeljali v Čakovec, kjer je slabotni fantič, s senco na pljučih, spoznal svetovnega mojstra tenisa Punčeca, ki je otroke tako navdušil nad tenisom, da so ure in ure nabijali žogico z iz desk narejenimi "loparji". Očeta in z njim družino je pot pozneje zapeljala v Kotoribo na madžarski meji, tipično panonsko vas z letečimi goskami.
Leta 1938 je bil oče z dekretom premeščen v Velenje, kjer je postal šef železniške postaje, družina se je naselila na postaji, otroci pa so za kakšen dinar prenašali potnikom prtljago.
Kasnejši ravnatelj velenjske gimnazije se je že kot majhen ukvarjal z ribolovom, pri čemer ga je nekoč zasačil sam gospodar Velenjskega gradu grof Coronini. Pa niso imele samo ribe strahu pred Bojanom, tudi mačke so se ga na daleč izogibale, saj je fantiču vsaka ulovljena mačka prinesla dinar - grof Coronini je namreč imel orla, ki ga je hranil predvsem z mačkami.
VrtačnikovFranc, Novinškov Ivan, Kroflov Ivo, Esov Tonček, Hudalesov Jože, Cesarjev Franček, Skazov Hanzek so bili vrstniki pri igri in sošolci. Z nekaterimi od njih ga je tudi potegnilo v cerkev, kljub temu da si njegova družina z bogom ni bila preveč blizu. Prebil se je celo do pomožnega ministranta - glavni je bil kasnejši organizacijski sekretar zveze komunistov Franc Vrtačnik.
Horoskopski lev je bil dan pred drugo svetovno vojno ob preletu nemškega izvidniškega letala tako pogumen, da se je njegov bosonogi beg končal šele na Jakcu nad Velenjem. Bil je seveda premlad, da bi posegal v vojne dogodke, bil pa je priča marsičemu: napadu zavezniških letal na rudnik, padcu ameriškega bombnika pod Goro Oljko, slišal je streljanje talcev v Starem Velenju, videl napad lovca na lokomotivo na železniški postaji; po napadu
na rudnik je celo moral pomagati izpod vozov vleči ranjene in mrtve, skrivoma je opazoval pretovarjanje nemških mrtvih vojakov, ki so jih partizani pričakali pri Hudi luknji, z vlaka na lojtrski voz; v Celju so jih vodili gledat zajete partizane, ki so jih kasneje postrelili kot talce, med njimi je bila tudi Tončka Čečeva.
Osnovno šolo je končal v nemški šoli, kjer je učitelju pomagal kot prevajalec domači izdajalec. Leta 1944 se je vpisal na gimnazijo v Celje. Vozači so bili v glavnem Slovenci, Celjani pa »folksdojčerji«, zato je med njimi večkrat prišlo do ravsanja. Zdaj se je Bojan že okrepil in s sošolcem Andrejem Marincem /kasnejšim znanim politikom/ sta folksdojčerjem podarila marsikatero buško. Ob začetku vojne so Glavače Nemci preselili v Cviklovo vilo/to je tista zanemarjena vila ob Erini prodajalni gradbenega materiala/, očeta pa premestili v Rajh. Tam ga je sin tudi obiskal in med drugim doživel grozljivo zavezniško bombardiranje Augsburga. Po vojni se je družina naselila v zgradbi pošte /tudi ta hiša še zanemarjena stoji na križišču
ob koncu Foitove ulice/.
Nižjo gimnazijo je po vojni končal v Šoštanju, leta 1946 je na delovni akciji pri regulaciji Pesnice postal udarnik. Celjska gimnazija je bila znana po dobrih športnikih. Poleg slovenščine in naravoslovnih predmetov je imel rad seveda telovadbo. Ker je bil zaveden mladinec, je postal celo skojevec, a so ga zaradi neizpolnjevanja ukazov kmalu izključili. Medtem ko se je v letih gimnazije z vlakom prevozil toliko, da bi lahko poldrugič obkrožil zemljo, je preneka-teri kilometer pretekel bodisi pri atletiki, gimnastiki, košarki ali odbojki. Njegova disciplina je bil skok ob palici. Igral je v prvem celjskem košarkarskem moštvu, nekje sedem- ali oseminštiridesetega leta pa je s prijatelji tudi v Velenju izdelal in na koncu današnje Foitove ulice postavil prve koše! Poleg košarke so smučanje/ob odhodu Nemcev je na železniški postaji zaplenil par smuči/, pingpong, tenis, surfanje in odbojka športi, s katerimi se je Bojan v življenju resneje ukvarjal.
Ni bil sicer odličnjak, toda bil je dober dijak. Šport mu ni puščal veliko časa, a toliko le, da je še napisal kakšno pesmico - bolj zase. Tudi za dekleta ni bilo kdove koliko časa, v tistih nezrelih letih se je, tako kot prijatelji, bolj postavljal pred puncami, resno ljubezen pa je doživel šele proti koncu gimnazije. Ta ljubezen se je potem vlekla do odhoda v vojsko - dekle je bilo super odličnjakinja, Bojanu je šel po glavi predvsem šport in ugotovila sta, da tako ne gre več.
1950. leta je končal gimnazijo in se odločil za študij geografije. S pridnim udarniškim delom si je zagotovil posteljo v študentskem naselju in potem pridno, ob športu, tudi študiral. Leta 1951 je s 381 centimetri postal slovenski rekorder v skoku ob palici /bil je tretji skakalec v Jugoslaviji!/, njegova aktivna športna pot pa se je končala štiri leta kasneje s poškodbo noge.
Diplomiral je leta 1956, svoje študijske dni pa kronal s študentsko Prešernovo nagrado. Ker mu za službo še ni bilo, je najprej za nekaj mesecev odšel v Nemčijo, kjer je delal na cesti in v rudnikih in si /zaradi Nemcem tujega priimka/ prislužil vzdevek Tito. V nekem kraju je postal celo lokalni junak, ker je iz zaplinjenega jaška pred smrtjo rešil dva sodelavca.
Po povratku iz Nemčije ga je že čakala vojaška suknja, ki jo je oblekel v (Je)Benkovcu. Postal je artilerijec in hitro napredoval v pisarja - zato, ker je bil izobražen, precej let starejši od ostalih vojakov in dober športnik. Ker je z britvijo bril tovariše, so mu pravili kar Brico. Med služenjem vojaščine je spoznal še Banjaluko in Slavonski Brod, da bo nekoč komandiral/čeprav le dijake/ pa se je pokazalo tistega dne, ko je ilegalno oblekel uniformo svojega kapetana in so ga strumno pozdravljali po celi kasarni - če bi ga spoznali, mu zapor ne bi ušel.
Prvo službo je diplomirani geograf Bojan Glavač leta 1958 dobil na velenjski osnovni šoli Miha Pintarja Toleda, kjer je stopil v ZK, učil učence štiri predmete in oliko.
Dan pred svojim dvaintridestim rojstnim dnevom se je poročil z osem let mlajšo vzgojiteljico Majdo, ki jo je spoznal na odbojkarskem igrišču. Majda je še isto jesen povila hčerko Andrejo, ki sedaj poučuje na velenjski glasbeni šoli. Pet let mlajši je bil sinek Marko, ki je dočakal le devet pomladi. Glavačevi so se iz šolskega stanovanja v prvi polovici šestdesetih preselili v enojčka na Efenkovi ulici. Tudi njim je socializem pomagal do spodobnega standarda /čez desetletja je bil zadnji obrok kredita za hišo vreden le še za poštno znamko/, zato Bojan danes ne udriha po njem.
Ko si je uredil življenje, so ga leta 1965 postavili za ravnatelja gimnazije v ustanavljanju. Njegova skrb je bila oblikovati kvaliteten profesorski kader, kar mu je z nemalo težavami tudi uspelo. Tako je potem petindvajset let rav-nateljeval, poučeval geografijo in preganjal parčke, ki so se med poljubljanjem naslanjali na vrata zbornice /naprimer Polesovo Aco, pa Klančnikovega Robija in Mijočevega Janka/, preganjal dolgolasce in minice. Priznava, da je bil precej starokopiten.
Z Majdo sta istega dne leta 1990 odšla v pokoj in nastopil je čas, da se še bolj posveti svojim številnim hobi-jem.
Že iz študentskih časov se ukvarja s čarovništvom, je član slovenskega društva, hodi na kongrese in v Dolini skoraj ni kraja, kjer ne bi nastopil s svojimi čarovnijami; samo za vrtce v Šaleški dolini je imel že več kot dvesto nastopov. Rad sestavlja rebuse, rad napiše kakšno priložnostno pesem.
Zaradi naslednjega hobija je bil že skoraj ob življenje - je namreč strasten gobar in pred dvaindvajsetimi leti je preživel klopni meningitis. Doslej so pri Glavačevih jedli že sto različnih vrst gob! Prijatelji pa hihitajoč pripovedujejo resnično zgodbo, v kateri je Bojan s kanglico v roki hodil v gozd zalivat/svoje!/ gobe.
Seveda je tudi navdušen sadjar, ki zna, recimo, pokončati voluharjana dvajset načinov, jablani zna oblikovati sodobno pričeskoin jo celo nagovoriti, da na svojem deblu rodi več različnih vrst jabolk - tudi tisto z Nove Zelandije.
Predvsem pa se veliko ukvarja s prvošolčkom vnukom Janom, ki je že pri petih letih vedel za vse prestolnice sveta. In ker pri roki ni mojstra Punčeca, je dedi prav primeren za prve teniške korake.
Vsako jutro napravi pet meniških vaj za boljše počutje. Rekreacija, predvsem tenis, je njegova stalnica. Pri sedeminšestdesetih letih dokazuje, da zdrav duh biva v zdravem telesu. Nikoli ni kadil, šele v zadnjih letih pa rad poseže po kozarčku dobrega vina. In očitno jih bo še učakal ta čarovnik s tisoč obrazi!
n U. Hrast

Gospodinjska pomoč starim na domu
Slovensko društvo hospic
Okrajni odbor tudi v Velenju
V sejni sobi zdravstvenega doma v Velenju je bilo pred nedavnim	zanimivo
strokovno predavanje o žalovanju. Pripravilo ga je Slovensko društvo hospic. Poleg predsednice društva in lanske Slovenke leta dr. Metke Klevišar sta o temi spregovorili psihologinja Ingrid Russi - Zagožen in višja medicinska sestra Bernarda	Petrovčič.
Prisluhnilo jim je več kot 80 udeležencev, kar je samo potrdilo potrebo po ustanovitvi oziroma organiziranju dejavnosti tovrstnega društva tudi v Velenju. In prav 5. junij je zapisan kot dan ustanovitve okrajnega odbora Slovenskega društva hospic v Velenju.
"Smrt in umiranje sta besedi, ki še vedno pomenita tabu, čeprav sta tako kot rojstvo del našega življenja. Vsaki smrti sledi žalovanje, in čeprav povzroča ogromno stisk med ljudmi, tudi o tem premalo govorimo. Prav zaradi teh razlogov so leta 1992 pri škofijski Karitas v Ljubljani ustanovili skupino za spremljanje hudo bolnih in umirajočih. Tri leta kasneje se je preoblikovala v samostojno Slovensko društvo hospic. Patronažne sestre velenjskega zdravstvenega doma smo pri opravljanju svojega dela na terenu, bolj v mestu kot na podeželju, zaznale potrebo po organiziranju dejavnosti hospica, pridobile somišljenike in ustanovili smo okrajni odbor s 37 člani," je
predstavila začetke delovanja okrajnega odbora Slovenskega društva hospic v Velenju predsednica Slavica Avberšek. Poleg velenjskega delujeta še društvi v Ljubljani in Mariboru.
Beseda hospic pomeni filozofijo, ki sprejema smrt kot del
Slavica Avberšek. "Pri hos-picu si prizadevamo za celostno oskrbo umirajočega bolnika in njegove družine. Potrebe po tej dejavnosti so tudi pri nas."
življenja in je naklonjena umirajočim. Načelo programa hospica je, da ti nikoli več ni treba reči, da se za umirajočega in njegovo družino ne da narediti nič več. Doseči najboljšo možno kakovost življenja umirajočega in njegove družine je torej cilj delovanja društva, dosegli pa naj bi ga s spoštovanjem življenja in sprejemanjem umiranja kot naravnim dogajanjem, s skrbjo za lajšanje
bolečin in drugih bolezenskih znakov, z nudenjem psihološke, socialne in duhovne pomoči bolniku. Prav tako naj bi mu z različnimi oblikami pomoči omogočili polno in dostojanstveno življenje ter pripomogli k temu, da bi čim več ljudi lahko umiralo tam, kjer si želijo. Aktivnosti društva pa seveda vključujejo še pomoč bolnikovi družini med boleznijo ter po smrti v času žalovanja-
Za celostno oskrbo umirajočega bolnika in njegovo družino v hospicu skrbijo zdravniki, medicinske sestre, fizioterapevti, socialni delavci, duhovniki in prostovoljci različnih poklicev. "Za zdaj v našem odboru še nimamo zdravnika. Upamo, da se nam bo kdo kmalu pridružil in pomagal ne le pri delu društva, ampak tudi ožjega odbora. Ob tej priložnosti se moram zahvaliti vodstvu Zdravstvenega doma Velenje, ki nam za naša predavanja nudi prostore sejne sobe."
Med letošnjimi prednostnimi nalogami članov velenjskega hospica velja omeniti izobraževanje in osveščanje prebivalstva, izobraževanje prostovoljcev za delo v družini z umirajočimi in spremljanje žalujočih v primerih, ko bodo te potrebe izražene ter oskrba z obstoječo literaturo.
1. julija bo velenjski okrajni odbor hospica spet pripravil predavanje. Tema pa bo tudi tokrat vezana na dejavnost Slovenskega društva hospic.
■ tp
Kaj obsega gospodinjska pomoč starim na domu?
Pomoč pri vzdrževanju reda in čistoče v stanovanju, pri nakupih, pranje in likanje, priprava ali prinašanje hrane, pomoč pri vzdrževanju osebne higiene, pri ohranjanju družabnih stikov (tudi spremljanje k zdravniku, po opravilih na banki in podobno ali samo na sprehod), oporo pri različnih osebnih stiskah, varstvo oziroma skrb in nego za čas, ko so svojci v službi.
potreb. Ob že omenjenih prizadevanjih, omogočiti starim kakovostno preživljanje jeseni življenja čim dlje na lastnih domovih, velja omeniti še zmanjšanje pritiska po domskem varstvu odraslih. Brez te pomoči bi bilo v tem trenutku odvisnih od domske oskrbe, ki naj bi bila dražja, zagotovo pa manj kakovostna, kot je gospodinjska pomoč na domu, približno 30 % uporabnikov v vseh treh občinah. Če vemo, kako dolge so čakalne vrste za sprejem v velenjski dom za varstvo odraslih, da vsi svojci nimajo sreče pridobiti za čas, ko so v službi, človeka, ki bi ustrezno skrbel za njihove starše oziroma starejše sorodnike, je pomen dejavnosti še toliko večji.
Občine so torej pred novo zahtevo in obvezo
Možnosti, kako jo bodo rešile, je po besedah Mijočeve več: ali se bodo odločile za ustanovitev svojega ali skupnega posebnega javnega zavoda ali bodo za to pooblastile obstoječi javni zavod (center ali morebiti dom za varstvo odraslih) ali pa se bo pojavila zasebna iniciativa. Tudi glede pokrivanja stroškov je nekaj oprijemljivih rešitev: povečanje prispevka uporabnikov storitev, odmisliti ne kaže še prispevka njihovih otrok. Kar precej aktivnosti pa jih čaka pri tem, kako bodo pridobile denar za te namene iz republiških sredstev. Ne morejo jih pričakovati tako kmalu glede na to, da v ustreznih republiških organih ni interesa za sprejem pravilnika o financiranju gospodinjske pomoči starim na domu, ki bi določal, koliko mora prispevati uporabnik sam in za kakšna dela, koliko občina in koliko republika. Kajti tudi normativa, koliko starih več kot 65 let je lahko upravičenih do te pomoči glede na število prebivalcev v občini, še ni. Mimogrede, v razvitih evropskih državah naj bi gospodinjsko pomoč starim na domu potrebovalo 1,5 % ljudi, starih nad 65 let. Za to ostaja vprašanje, zapisano v naslovu, povsem odprto.
■ tp
Krajevna skupnost Ravne
Je bela cesta uglajena
Pri Ruinlu v Ravnah je bila minulo soboto dopoldne priložnostna slovesnost, na kateri je župan občine Šoštanj dr. Bogdan Menih predal svojemu namenu posodobljeno cesto, ki povezuje gospodinjstva na levem kraku krajevne skupnosti Ravne z Zavodnjami. Naložba v posodobitev približno 1560 m dolge ceste je veljala 32 milijonov tolarjev (brez sanacije struge), denar zanjo pa je iz šoštanjskega občinskega proračuna.
Predsednik krajevne službe Ravne Viktor Potočnik je ob tem trenutku izrazil zadovoljstvo, ker je občina izpolnila pred dvema letoma dane obljube. Zahvalil se je tudi krajanom, ki so pri posodabljanju pomagali s prostovoljnim delom. Dr. Bogdan Menih pa se je zahvalil za tvorno sodelovanje izvajalcem (Podjetju za urejanje voda in vodni skupnosti), seznanil krajane, zakaj so na cesto čakali tako dolgo, in izrazil upanje, da jih bo povezovala, ne razdvajala.
Cesto je blagoslovil dr. prof. Vinko Potočnik, priložnostni kulturni program pa so pripravili domači pevci in recitatorji.
Prav omenjena cesta je bila, po besedah Viktorja Potočnika, osrednja skrb v minulem letu, kateremu bi lahko pripisali oceno zadovoljivo. To
Asfaltirana cesta v Vrhovskem grabnu je za krajane velika pridobitev. Kot je povedal domačin in vsakdanji uporabnik te ceste Jože Potočnik, predstavlja zanje vključevanje v normalno življenje.
ni bil majhen zalogaj, njena sanacija pa je bila nujno potrebna. Ob zapisanem so omembe vredna le še obnovitvena dela ne cesti proti Apatu, ki jih še niso opravili v celoti ter ureditev povezave med Tartičnikovimi do Avgusta Hudournika.
Krajani si seveda želijo letos posodobiti še nekaj krajevnih cest, med drugim proti Antonu Pečovniku, proti Ferdu Tajniku, Soviču. Med letošnjimi poletnimi počitnicami načrtujejo rešitev težav z oporečno vodo pri ravenski podružnični šoli. Tu naj bi obnovili zajetje in zbiralnik ter poskrbeli za zdravo pitno vodo tamkajšnjih gospodinjstev. "Glede na to, da se na občini trudijo pri obnovi vodovoda iz Šentvida, drugih večjih potreb v naši KS pravzaprav nimamo. Upamo, da bodo odgovorni v občini razumeli naše potrebe in nam ustrezno tudi pomagali. Včasih smo gradili ceste iz ekološkega tolarja, danes tega vira ni več." Za zdaj ostaja odprto tudi vprašanje daljinskega ogrevanja. Po anketi, ki so jo opravili, se za ogrevanje s plinom navdušuje kar precej gospodinjstev v KS Ravne, še več pa jih je za toplovodno ogrevanje.
■ tp
Kako in kaj sedaj?
Konec tega meseca se izteče pogodba, ki jo je republiški zavod za zaposlovanje podpisal s posameznimi ustanovami o sofinanciranju izvajanja gospodinjske pomoči starim na domu v okviru programa javnih del. Med podpisnicami je tudi Center za socialno delo Velenje, ki izvaja to pomoč že peto leto na območju občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki. Gre za projekt, po mnenju mnogih v tem trenutku edini življenjsko pomemben za izvajalce in uporabnike teh storitev. Čeprav kakšnih konkretnih usmeritev, kaj in kako po izteku meseca, ni, pa aktivnosti omenjenega zavoda in ustreznega republiškega ministrstva nakazujejo, da bo prišlo do sprememb, da bo poslej ta dejavnost prepuščena na milost in nemilost občinam samim.
Občine na spremembo niso pripravljene
Na Centru za socialno delo Velenje na to opozarjajo iz več razlogov. Osnovni je gotovo ta, da občine na spremembe glede tega niso pripravljene, niti jih v svojih proračunih niso predvidele. Če bodo namreč želele tudi v prihodnje uresničevati projekt gospodinjske pomoči starim na domu, ki je zagotovo velik
prispevek h kakovostnejšemu življenju te populacije in v prizadevanjih, da bi starejši čim dlje lahko ostali na svojih domovih, bodo morale za to nameniti precej več denarja, kot so ga. Do sedaj so pokrivale namreč le manjši del stroškov: stimulativni del plačila za izvajalko po urah, materialne stroške in nekaj malega za strokovno delo Centra. Zaposlovanje pa je poleg denarne pomoči, do katere so upravičeni vsi izvajalci javnih del (v tem trenutku znaša 20.789 SIT)
še stroške zavarovanja na delu, prevozne stroške na delo, prehrano, zdravniški pregled in izobraževanje izvajalke. Prav sedaj je po letu dni zaključila usposabljanje za negovanje odraslih skupina 10 izvajalk gospodinjske pomoči starim na domu. Koliko znašajo dejanski stroški izvajanja te pomoči na uro, nam Slavka Mijoč, ki se na velenjskem Centru trenutno ukvarja s temi zadevami, ni znala povedati. "Zelo različno od občine do občine. 700 tolarjev je najbrž že nekoliko zastarel podatek." Uporabniki sami za zdaj prispevajo le 200 SIT na uro."To je prispevek, ne plačilo," je še posebej podčrtala Mijočeva. Ta denar "kasira" občina. Če omenjeni republiški zavod pogodbe o nadaljnjem sofinanciranju izvajanja gospodinjske pomoči starim na domu ne bo podpisal, bo torej ves strošek padel na breme občine. V tem trenutku koristi to pomoč v vseh treh občinah 50 uporabnikov, izvaja pa jo 13 gospodinj. Potrebe po tej obliki rastejo.
"Škoda bi bilo, če bi pri tem prišlo do bistvenih sprememb."
Sogovornica je povedala, da občine te pomoči ne morejo ukiniti, ker sojo po zakonu o socialnem varstvu dolžne organizirati. Vprašanje, ki se poraja ob tem, pa je, kolikim in kakšno gospodinjsko pomoč starim na domu bodo lahko financirale. "Za občino Šoštanj vem, da je interes za nadaljevanje te oblike velik, v ostalih dveh pritisk ni takšen, ker so potrebe za zdaj dokaj pokrite." Na razpis programov preko javnih del so se prijavili zaradi
Slavka Mijoč: "Projekt gospodinjske pomoči starim na domu je dozorel za preoblikovanje, saj so njegovi cilji doseženi. Res pa je tudi, da gre pri tem za življenjsko pomembne zadeve za uporabnike in izvajalke storitev."
16 8BAS H_Za vse, ki vedo, da je dom nekaj več_ 19. junija 1997^
NOVI radiator vam izdelamo točno na obstoječo priključno mero HITRA, ENOSTAVNA IN UGODNA montaža,brez dodatnih posegov
ma MENJAVA ADIATOnjEV
Lirhaf? -am M 524
STARI) TRIKA Z
Zagotovo ga ni med nami, ki si ne bi želel živeti v udobnem domu, pa naj bo to stanovanje ali hiša. Danes je to odvisno predvsem od debeline naše denarnice, pridnosti, pa tudi iznajdljivosti. Zato smo se odločili, da vam tudi s prilogo v Našem času poskušamo pomagati graditi, obnavljati in opremljati vaš dom.
MLM AKUMAT D.O.O.
2000 Maribor, Oreško nabrežje 9 Tel.'.062/724-289, kom. 062/721-646 fax:062/721-644
KORUN
splošno mizarstvo
Šentrupert, 3302 Gomilsko, tel. 063/726-072, fax 063/726-390
*	izdelava vseh vrst
— II , tSb^	termoizolacijskih ("TERMOPAN")
stekel
*	Obnova starih dotrajanih oken J * Izdelava stavbnega pohištva -
tudi po naročilu (okna, balkonska vrata, smučna ZUNANJA vrata...)
KOVA L-7
TAROK
PLATAKA
TAROK
UNIVERZAL EXTRA
CI RUS
UHIVERZAL LUX
Tovarna oblazinjc
2360 SleveHi Spp
HHH
tel. (0602) 44 185,
ENOSTAVNA MENJAVA DOTRAJANIH RADIATORJEV
19. junija 1997
Za vse, ki vedo, da je dom nekaj več
17 KAK CAS
AKCIJA V INDUSTRIJSKI PRODAJAINI KERAMIČNIH PLflilC p VASI 60RENJE
•	znižanje cen keramičnim poščicam iz izvoznega programa
•	posamezni modeli znižani do 50%
•	znižanje velja do razprodaje zalog
nuiriin]
gorenj eKeramika
Prodajalna keramičnih ploščic:
Gorenje 1 b
3327 Šmartno ob Paki Telefon: (063) 402-300 Delovni čas: od 7.30 do 15.00 ure, sreda od 7.30 do 18.00 ure, sobota od 7.30 do 12.00 ure
r ) *j
III sp**®«
gorenj eKopalnice
Prodajni studio za kuhinje in kopalnice:
Primorska 6b 3325 Šoštanj Telefon: (063) 402-200 Delovni čas: od 8.00 do 16.00 ure, sobota od 8.00 do 12.00 ure
Iftterier
kovinOtehna
PRODAJNI CENTER V NAKUPOVALMNEM CENTRU V VELENJU SPODNJA ETAŽA
NA 1600 m2 LAHKO KUPITE VSE ZA DOM IN OKOLICO
bela tehnika mali gospodinjski aparati akustika okovja, orodja, vijaki instalacije (elektro, vodovodne, toplovodne) keramika, steklo, porcelan kovinska galanterija široka potrošnja barve, laki, čistila vrtni program
odpiralni čas: pon.-pet. 8.00 - 20.00
sobota 8.00 - 15.00
Obiščite nas tudi v našem prodajnem
paviljonu na sejmu "PREZENTA" v Slovenj Gradcu od 24. do 29. junija.
•J D % i&?9¥lN5IfI HEMSKI ~?mMt
tel.: 063-863-824 nemogoče Je mogoče
mi

proizvodnja in prodaja pohištva d.d.
PR0IZV0DN0-PR0DAJNI PROGRAM: SPALNICE,
SESTAVLJIVO POHIŠTVO ZA DNEVNE IN SAMSKE SOBE, PROGRAM ZA OPREMO TURISTIČNIH SOB, FURNIRANE STOPNICE, OPREMA OBJEKTOV, PROIZVODNE STORITVE.
loriudbol M
Aškerčeva 7, p.p.l 34,8250 Brežice tel.: 0608/61420 h.c.,61180 salon, 61744 veleprodaja in izvoz, fax:0608/61219
salon pohištva: Tržaška 2,1000 Ljubljana tel.: 061/1258239
,v

wmM
miši- ■ • %
Za vse, ki vedo, da je dom nekaj več
19. junija 1997
SV® bUjte
Mafc to
Za vsakogar bo napočil dan, ko bo moral prvikrat seči po kladivu in žagi. Blagor tistemu, ki se je ravnanja z osnovnimi orodji naučil že mlad. Mnogo lažje mu bo kot njegovim v uporabi orodja izkušenejšim vrstnikom. Obrtniška dela, ki jih lahko opravimo sami, so namreč postala lažja in preprostejša, odkar ponujajo trgovine orodja in materiale, ki upoštevajo posebne potrebe domače delavnice. Naj spomnimo tu samo na iveme in panelne plošče, ki so že na mero odžagane, na lepilne folije in pršilne lake.
ESO kiko
————
d.o.o.
kleparstvo, izolacije, krovstvo
Kajuhova 17.3325 Šoštanj, tel.: 063 / 881-026, fax: 063/882-267
Smo mlado podjetje s 50-letno tradicijo na področju izvajanja krovsko - kleparskih del.
Smo mednarodno uveljavljeni, saj večji del svojega prihodka ustvarimo v tujini.
Nudimo svetovanje, dobavo in montažo strešnih kritin in vseh vrst kleparskih izdelkov po ugodnih cenah in brezobrestenm kreditiranju do štirih mesecev.
II) <
1
lil I-
>U
J
t o o.
■■ ... .. ... . ,..:.. - V . •
3320 Velenje, Partizanska 12 Telefon: (063) 853 504, 861 892 Telefax: (063) 852 804, 853 504
GORENJE SERVIS -LICENCA ZA TEHNIČNO IN FIZIČNO VAROVANJE
Po odločbi Ministrstva za notranje zadeve smo pooblaščeni za svetovanje, projektiranje, montažo in vzdrževanje signalno-varnostnih naprav. Smo član Zbornice za zasebno varovanje s pridobljeno Licenco za tehnično varovanje (št. 011695/T) in fizično varovanje (št. 021095/F).
Pridobljeno znanje in široka paleta opreme nam omogočata celovit in sistematičen pristop k varovanju objektov, ki je v največji možni meri prilagojeno posebnim željam in zahtevam naših kupcev ter hkrati pomeni visoko stopnjo zaščite premoženja ljudi. V svojo ponudbo smo vključili atestirano opremo preverjenih tujih proizvajalcev ADEMCO, GUARDALL, PYR0NIX in EL.MO., ki zagotavlja visoko zanesljivost delovanja in nizke stroške vzdrževanja.
Tudi zavarovalnice zaupajo nam in naši opremi. Za objekte, varovane z alarmnim sistemom GORENJE SERVIS, nudijo popust pri zavarovanju.
INTERVENCIJSKI CENTER GORENJE SERVIS - NOVA KAKOVOST VAROVANJA
Na področju Savinjske in Šaleške doline nudimo stalna dežurstva, obhode objektov in intervencije varnostnikov ob sproženem alarmu.
Vaše premoženje varujemo 24 ur dnevno po sprejemljivih cenah.
Nudimo tudi fizično varovanje objektov, prevoz denarja in vrednejših predmetov, osebne vročitve dokumentov in najrazličnejša kurirska dela. Delo opravimo hitro in kakovostno.
DA BO VAS SPANEC MIREN IN PREMOŽENJE VARNO - GORENJE SERVIS TEHNIČNO VAROVANJE
Vsake obrti se je treba naučiti, tudi obrti »naredi sam«. Zato najprej nekaj osnovnih napotkov, kako bi lahko omilili začetne težave:
1.	Ne začnimo kar takoj na veliko - to velja za opremljanje z orodjem, pa tudi za obseg načrtovanih del. Kdor je zmogel izdelati lesen podstavek za cvetlice, še zdaleč ni nujno, da izdela tudi furniran knjižni regal.
2.	Nikar ne začenjajmo delati brez načrta - temeljito razmišljanje v naprej nam bo prihranilo čas, denar in material. Že odžagane deske se ne da podaljšati. Natančni načrti in kosovnice za material so nujno potrebni.
3.	Ne zaženimo se na delo s preveliko naglico - kdor hiti, navadno naredi kaj napak. Lepilo terja čas, da se posuši, barvni premazi imajo svoje zakonitosti -
kdor dela površno, se bo na koncu samo jezil.
4.	Ne varčujmo pri orodju - slabo orodje stane čas, denar in živce, napačno orodje prav nič manj. Kdor odtuji dleto njegovemu namenu in ga uporablja kot izvijač, pa lisičji rep kot žago za kovino, bo imel v svoji orodni skrinji kmalu samo še žalostne in neuporabne ostanke nekdanjega ponosa.
5.	Ni dobro, če hočemo po vsej sili vse narediti sami - so primeri, kjer se to ne izplača. Zato se prej pozanimajte, ali ni polička iz trgovine s pohištvom le cenejša, kot če bi jo izdelali sami... To velja tudi za druga obrtniška dela; če ne boste zmogli sami, le poiščite dobrega strokovnjaka.
TEHNIČNO IN FIZIČNO VAROVANJE VAŠEGA DOMA

sil
Po toči zvoniti je prepozno. Zato pri zaščiti Vašega doma ukrepajte pravočasno!
._________________
co čo
s
SENZORJI
ZA DETEKCIJO VLOMA
NOTRANJA SIRENA
SENZORJI
ZA DETEKCIJO POŽARA
CENTRALA
ZUNANJA SIRENA IN BLISKAVKA
TELEFONSKI ODZIVNIK

00
I
\ r			
ŠIFRATOR		STIKALO	
TIPKOVNICA		ZA KLIC	
KLJUČ		V STISKI	
Prvi in najosnovnejši ukrep pri zaščiti je mehanski zaščitni ukrep. Vrata v stanovanju opremimo s ključavnicami z jeklenimi vložki, šibka vrata dodatno zavarujemo z oklepnim zapahom, ki mu lahko dodamo varnostno verigo. Širokokotno kukato v vratih omogoča popolno preglednost. Okna varujemo s kljukami s cilindričnimi vložki ali pa jih zaščitimo z rešetko, pritrjeno na okvir. Stekla lahko prelepimo tudi z varnostno folijo. Vse omenjene varovalne naprave pomenijo vlomilcu le oviro, zadržijo ga le toliko časa, da jih obvlada ali razbije. Tatu ne morejo pomagati prijeti, ker so neme. Tu lahko veliko pomaga ALARMNA NAPRAVA, ki je dobra dopolnitev mehanski zaščiti.
* Alarmna centrala
- možgani in srce alarmnega sistema. Nanjo lahko priključimo različne senzorje, telefonski pozivnik, stikala za klic v stiski in več tipkovnic, preko katerih upravljamo sistem. Telefonski pozivnik ob sproženem alarmu prenese signal o vlomu sosedom, znancem ali v dežurni intervencijski center.
*	Infrardeči senzorji
so najpogosteje uporabljeni senzorji v alarmnih sistemih. Z njimi enostavno in učinkovito zaznamo vstop v varovani prostor.
*	Detektorji loma stekla
so namenjeni dodatnemu varovanju steklenih površin. Montiramo jih neposredno na steklo ali pred njega.
*	Magnetna Stikala signalizirajo odpiranje oken in vrat. Izbira ustreznega stikala je odvisna od načina vgradnje.
*	Požarni senzorji zaznavajo dim in/ali povišano temperaturo v varovanem prostoru.
*	Sirene ob sproženem alarmu s
svojim močnim zavijajočim zvokom in utripajočo lučjo opozarjajo okolico, da se v varovanem objektu nekaj dogaja.
*	Ifideo nadzor poteka s pomočjo video opreme in je izjemno učinkovit.
Trgovina in storitve Talne obloge
Šlandrov trg 41 a, Žalec, tel. & fax: 063 / 715-931
NUDIMO VAM:
*	veliko izbiro 4-metrskih itisonov in toplih podov vseh vrst in barv
*	tekače, preproge, dekorativno blago, pluto, skaj, predpražnike, namizne prte, moltopren
*	material za polaganje talnih oblog, noži, lepila, trakovi, letve,...
ROBLJENJE IN POLAGANJE VSEH VRST TALNIH OBLOG
*	zavese standardnih mer in zavese po posebnem naročilu z raznim okrasnim blagom,
*	tapeciranje sedežnih garnitur
*	svetovanje na domu
DOSTA
■ ■ C	- LAMELNE ZAVESE
E CD	(vertikalne žaluzije),
>	- ALU ŽALUZIJE
o E	- SCREEN ROLOJE
■ M	(zunanja zaščita pred
3	soncem)
K	- ROLOJE,
	- PLISIRANE ZAVESE
KAK CAS 19
i 19. junija 1997
Naj kar takoj razčistimo pojme: žaganje imenuje strokovnjak samo rezanje poprek na vlakna. Pri rezanju vzdolž vlaken govori o točenju. S krajšanjem označuje žaganje (poprek na vlakna) desk ali tudi letev na mero. Nič ne škodi, če se navadimo to dvoje razločevati.
Razen tega morate pri naslednjih napakah pri žaganju vedeti, kaj se da proti njim storiti, oz. Kaj bi bil lahko vzrok zanje:
-rez zaide s poti: žaga trdovratno sili s prave poti. Pomoč: žago držimo natančno navpično, žagajmo bolj počasi in previdno, preglejmo ostrino lista ali plošče za rezanje.
-Kadar se les cepi, so verjetno žagini zobje preveliki. Žagajte pod kotom, nikakor navpično na ploščo. Spodnjo stran reza prelepite z lepilnim trakom...
Za vse, ki vedo, da je dom nekaj več
SENČILA
GRIŽE
Migojnice 4c
Tel. 063/717-238, 714-175 Tel. 063/715-480 (pop.)
IN ČE ŽELITE IMETI KUHINJO TAKOJ?
OGLASITE SE V IPH CENTRU CELJE!
1PH Center d.o.o.	^
DRUŽBA ZA TRGOVINO d.o.o.	^ v^f
Blagovnica CELJE	^
Rncnncka 1 n	JmKif
Gosposka 10
tel.: 063/442-822	^U^^J/f
RATAN
VELIKA IZBIRA GARNITUR ZA BALKONE ll\l TERASE, TER PRIPADAJOČIH BLAZIN V TOPLIH POLETNIH BARVAH!
JUNIJ V IPH CENTRU
*	POSTELJE IN VZMETNICE MEBLO JOGI
*	PROGRAMI TEMPO IN HARMONIJA
*	MODERNO POHIŠTVO OAD, ,CTa ZA MLADE IDEA	"Ur UO i H
KLI LOGATEC p.o.
Tovarniška 36, 1370 LOGATEC,
tel. 061/741-711, faks 061/741-279
SALON KLI MARIBOR, Mlinska 22, tel.: 062/224-339
KLI OKNA
Vsako okno, izdelano v KLI, je unikat, ki ga na podlagi dragocenih izkušenj izdelamo v poljubnih merah po vaših željah samo za vas.
Izdelujemo: okna, balkonska vrata, zložljive in drsne panoramske stene, vhodna vrata, polkne, rolete, žaluzije,...
Pri nas lahko naročite tudi zamenjavo oken staro za novo brez zidarskih del, ki vam ohrani vašo fasado nepoškodovano. Izbirate lahko vrsto lesa, stopnjo obdelave, barvo, tip in obliko okna, vrsto stekla in križev ter razne druge dodatke.
Dragocene stvari iz plemenitega lesa
Vrhunska kakovost, solidna izvedba in izdelava po naročilu so značilnosti stavbnega pohištva KLI. Dolgoletne izkušnje in nenehna skrb za tehnološki razvoj in še boljša kakovost naših izdelkov nas uvrščajo med najvidnejše izdelovalce stvavbnega pohištva pri nas.

vinsior
Maloprodaja (SPC Selo)
tel.: 861-791, 852-286 Veleprodaja
tel.: 861-411 fox: 862-420
NOVOST NA EVROPSKEM TRGU!
kovinska STRESNA KRI

d.o.o., Efenkova 61, 3320 Velenje, p.p. 117 Podietie za notranio in zunanio traovino
m
ALUMET
Stone Coated Steel Rooftng
ALUMET-uvoz
-	lahka 6,5 kg/m2 • za nizke naklone
do 12 stopinj
-	lepega videza
-	različnih barv
-	sprejemljiva (ena
Poleg lega Vam nudimo še kovinsko strešno kritino GASELL PROFIL (uvoz iz Švedske), steklene prizme, strešno okna, podstrešne stopnice, parket, termo in hidro izolacijo ter vse ostalo, kar potrebujete pri vaši gradnji!
Vse informacije v zvezi s STREŠNIMI KRITINAMI dobite na upravi podjetja, za ostalo pa Vas vabimo v naš SPC Selo pri Velenju!
^ r^H wm rn wm	pohištvo
VELEBLAGOVNICA VELENJE V	ZOVeSe
t|Cr	VAS DO^1 svetila
V^s Mmr^	bela tehnika Candy
t
20 MS VAS
Za vse, ki vedo, da je dom nekaj več
—
19. junija 1997
Kaj motajo vedeti lastniki in najemniki stanovanj v blokih?
s Ud J
9

Stanovanja imajo po tem, ko je potekel rok t. i. Jazbinškovega stanovanjskega zakona, znane lastnike. Ali so družbena, v lasti podjetij ali pa zasebni lastni. V Habitu, podjetje za upravljanje s stanovanji, imajo slednjih kar 75%, skrbijo pa za vsa stanovanja, ki so še vedno v lasti Premogovnika, kot tudi tista, ki so jih delavci odkupili od tega podjetja. Tu seveda skrbijo le za t.i. skupno lastnino. Ker nekateri lastniki in najemniki stanovanj še vedno ne poznajo svojih pravic in dolžnosti, smo se po odgovore odpravili k direktorju Habita Francu Slatinšku.
NČ: Kje je poglavitna razlika pri upravljanju z stanovanji Premogovnika in lastniškimi stanovanji?_
- »Mi kot upravniki skrbimo, ne glede na to, ali so stanovanja lastniška ali najemniška, za objekt v celoti, povsod tam, kjer je solastnina. Naša osnovna naloga je, da skrbimo, da objekt zagotavlja pogoje, da ljudje lahko živijo v stanovanjih. Skrbimo, da se vzdržujejo strehe, obnavljajo fasade, da se vse, kar je v solastnini, urejuje. Ce je lastnik stanovanja sam, je dolžen stanovanje urejevati sam, lahko tudi preko nas, a plačnik je sam. Tam, kjer je lastnik Premogovnik, pa smo dolžni stroške vzdrževanja nositi mi, nekaj pa tudi najemnik.« NČ: Ali pri lastnikih stanovanj prihaja do težav, ko se dogovarjate v posameznem bloku za obnovitev
strehe, fasade...?_
-»To je stalna tema našega delovanja, ker je normalno, da vsak blok ali vsak objekt zahteva redno investicijsko vzdrževanje. To pa pomeni stroške. V prvi fazi odkupa so bili problemi zelo veliki. Težko smo se odločali za obnove, ker ni bilo pripravljenosti, da bi novi lastniki krili te stroške. Ljudje so se v tem času že osvestili in to gre lažje. Pogajanje pa so še vedno trdna med samimi lastniki; ko se odločajo, kaj naj bi obnovili, na kakšen način zato zbrali denar, kako dolgo bi ga zbirali. Vemo, da v stanovanjih živijo različno premožni ljudje, njihovi interesi pa so različni.« NČ: Jim pri Habitu lahko kaj
pomagate?_
»Vedno se odločamo skupaj z lastniki. Takoj, ko je obnovitveno delo večje, poiščemo najmanj tri ponudbe, potem se dogovorimo, katero bomo osvojili. Potem teče vse po inženiring sistemu, finančno pa je malo težje. Pri nekaterih blokih so pripravljeni lastniki plačati več, drugje manj, temu primerno je ukrepanje. Mi pomagamo s premoščanjem,
denar založimo, da je stvar prej narejena, potem pa to lastniki obročno poravnajo.« NČ: Vemo, da je trenutno v Velenju naprodaj precej stanovanj. Kako je s stanovanji, ki ga lastnik odkupuje obročno, pa bi ga rad prodal? »S kuporodajno pogodbo je tudi tisti, ki odkupuje stanovanje obročno, postal lastnik stanovanja. Vendar z omejitvijo! Stanovanja ne more prodati, dokler ga ne odkupi v celoti.Prej mi ne dovolimo prodaje.. NČ: Bi morda pri tem tiste, ki trenutno kupujejo stanovanje, na
celoto. Trenutna cena je trgu je okoli 1000 DEM. Mislim, da je podcenjena, počasi pa tudi raste, zato bo verjetno prišla do cene, ki jo dajejo sodni cenilci, to je okoli 1300 DEM. Po tej ceni mi tudi prodajamo stanovanja Premogovnika, zato so ta trenutno drago.«
NČ: Kako ukrepate, če se v nekem bloku dogovorijo za obnovo, potem pa nekdo od lastnikov noče poravnati stroškov? Morda se z njo
celo ni strinjal-_
»Vzdrževalna dela na objektu se lahko pričnejo, ko je za to več kot 50% lastnikov v solastniškem deležu, dogovoriti pa se morajo tudi za način in čas odplačevanja. Ce nekdo noče poravnati stroškov, smo ga prisiljeni tožiti. To je za nas zelo neljubo opravilo, a drugače ne gre. Reči pa moram, da je tega vedno manj.« NČ: Nam lahko za konec poveste še nekaj več o samem vzdrževanje stanovanj?_
»Dobro vzdrževan blok in stanovanje je izredno pomemb-
no za dobro počutje. Skupni prostori, deli in naprave morajo biti enako vzdrževani kot stanovanja. Pravice in obveznosti solastnikov v skupnih prostorih in napravah so sorazmerne z njihovimi solastniškimi deleži. Tu imamo velikokrat težave, ker ljudje niso pripravljeni plačevati po tem načelu. A tako je; če ima nekdo veliko stanovanje mora plačevati več kot tisti, ki ima manjšega. Tako je predvidel zakon. Marsikje, kjer so stanovanja starejša od 30 let, so že ali pa bodo kmalu morali marsikaj obnoviti. Zato upravniki želimo, da se v blokih dogovarjajo o pristopu k delom, ki predstavljajo velike stroške. Posebej smo pozorni tam, kjer bi lahko že ogrožali življenja; dotrajani dimniki, strešniki...in opravila, ki preprečujejo uničevanje objekta, kot je zamakanje strehe... Plačniki takih del so lastniki stanovanj ali poslovnih prostorov v blokih.«
Bojana Špegel
HABIT d.o.o.
Velenje
Podjetje za upravljanje	J
s stanovanji d.o.o.
Kersnikova 11, 3320 Velenje Tel.: 853-435, 863-502, 855-231 Fax: 063/ 852-405
Skupaj z nami dom lahko še
_
-iv »j
JSI/
VSE ZA GRADNJO; ADAPTACIJO IN OPREMO VAŠE HIŠE NA ENEM MESTU
odprto vsak dan od 7.00 -19.00 ure sobota od 7.00- 14.00 ure^
SL0MIJALFS
Medlog 18, Celje 'tel. 451-515 in 451-0 fax 471-320
V času do 30. junija smo za vas pripravili posebno ponudbo
kopalniške opreme'
kotna kopalna kod PIANO 145 tuš kad TANGO 80 tuš kod polkrogla B05SAN0VA 80 tuš kabina TK 80-90 tuš kabino polkrogla TKP 80
KOLPA1
staro cena 51.990.00 16.990.00 16.336.00 18.990.00 54.819.00
nova cena 43.000.00 14.200.00 13.600.00 15.900.00 45.100.00
in ostali program "KOLPA" s 5 % popustom. Vse cene so vključno s prometnim davkom. Vabimo vas, da se oglasite v naši trgovini, kjer si lahko ogledate in kupite blago iz naše široke ponudbe:
1


-	razrez vseh vrst mizarskih plošč in kuhinjskih pultov
- veliko izbira hobby programa (letve, okovje, ograjne deske) AKCIJA: IVERAl BELI PROGASTI 950.00 S/T/M2 Z RAZREZOM LESNI REPROMATERIALI
-	rezon les, les za strešne konstrukcije
-	surove in oplemenitene iverne plošče
-	furnirji in lominoti - masivne lepljene plošče - razne
- talne in stenske obloge vseh vrst - ladijski podi in porketi - gradbene in negor plošče STAVBNO POHIŠTVO - vhodno, notranjo, garažna vrato, balkonsko vrota - okna, strešna okno - stopnice, ograje NOVO: VSTAVITEV VHODNIH VRATIH OKEN BREZ DOPLAČILA GRADBENI MATERIAL -termo in hidro izolacije, vse vrste strešne kritine vključno z originalno kanadsko TEG0L0, keramične ploščice in sanitarna keramiko ter ostali elementi za gradnjo in prenovo SALON POHIŠTVA - vabimo vas v bogato založen salon pohištva, s pisarniško opremo in kosovnim pohištvom
- vzmetnice - inženiring, opremo prostorov
DO STREHE NAD GLAVO
TRGOVINA S POHIŠTVOM
W@[L ° ©ODSffl
Stari trg 35, 3320 Velenje, tel.: 063/862-300
UGODNA PONUDBA POHIŠTVA IN PISARNIŠKE OPREME!
Vsak tretji četrtek v mesecu - popoldan za lažjo izbiro pri nakupu -
SV

z m
Del čas:
vsak dan od 9. -12. in 16. -19. ure, ob sob. od 8.12. ure.
Vabljeni!
kaj opozorili?
»Tiste, ki kupujejo stanovanje, bi radi opozorili, da je premalo, če si bodo pred odločitvijo ogledali le stanovanje. Lahko je krasno, je pa na bloku dotrajana streha, instalacije, slaba fasada... To pomeni, da stanovanje zaradi slabo vzdrževanega bloka izgublja, saj tisti, ki kupi stanovanja, odkupi v solastniškem deležu tudi del celotnega bloka, zato ga kmalu čakajo novi stroški. Promet z nepremičninami se začenja, zato glejte vedno objekt kot
mimm jmti
Nad sobnimi vrati je običajno dovolj prostora za visečo omaro, v katero spravite vse stvari, ki jih redko uporabljate. V ozkih predsobah jih lahko izdelamo kot mostičke od stene do stene, lahko pa jih pritrdimo na stranico visoke omare.
mi ^šMmfrm
Kuhinjske aparate in pohištvo lahko kupimo le v standardnih merah, zato je že prava sreča, če segajo od stene do stene. Pogosto so elementi prekratki, špranjo pa lahko zakrijemo z leseno ploščo. Toda še tako ozek razmik lahko koristno zapolnimo. Tudi z regalom za steklenice. Regal za buteljke mora biti širok vsaj 8 cm, če pa je prostora več, je lahko regal z dvema stolpičema.
€r lesna
PRODAJALNA PAMECE
kvaliteta, ki se čuti
Cr lesna
PRODAJALNA PAMECE
€r lesna
PRODAJALNA PAMECE
€r lesna
PRODAJALNA PAMEČE
O
<

*	MENJAVA IN MONTAŽA OKEN IN VRAT (klasičnih in PVC)
*	MONTAŽA ROLET, TALNIH OBLOG, PREDELNIH STEN
*	SVETOVANJE IN IZMERE NA OBJEKTU
*	STAVBNO POHIŠTVO
*	MONTAŽA
*	IZDELKI PO NAROČILU
*	SERVIS
*	DOSTAVA
OBROČNA ODPLAČILA, DOLGOROČNI KREDITI IN GOTOVINSKI POPUSTI
GRADITE Z NAMI DENAR BO VRED,
mi imamo odgovor
Telefoni: 0602/41-481, 41-240, 41-491
19. junija 1997
ZA RAZVEDRILO
naš čas 21
Oven od 21.3. do 21.4.
Čeprav se boste težko pritožili, da varn je dolg čas, boste ugotavljali, da vam ni tako lepo, kot bi vi želeli. Želeli pa si boste predvsem več nežnosti in ljubezni. Kar precej časa vam bo vzelo sanjarjenje, od zamišljenega pa bo v trenutni situaciji bolj malo uresničljivega Vseeno ne Bi bilo napak, če bi od tistih, ki vam lahko pomagajo, zahtevali več pozornosti in upoštevanja. Denar bo še pred časom, ki ga imate v mislih.
Bik od 22.4. do 20.5.
Zelo ste se morali potruditi, da ste se ponovno ulovili med možnim in resničnim, sedaj pa se vam zna ves trud čez noč porušiti. Nekaj ne preveč lepega vam bo prišlo na uho, zato boste najprej žalostni, potem malce sesuti, šele čez nekaj dni pa lahko pričakujete, da boste lahko o stvari toliko trezno razmišljali, da boste lahko tudi pametno ukrepali. Finančno stanje se bo nekoliko izboljšalo.
Dvojčka od 21.5. do 21.6.
Čeprav si boste želeli, da bi vas vsaj partner močno podprl v vaših prizadevanjih, se to žal še ne bo zgodilo. Ne zaupa namreč popolnoma vašemu načrtu. Zato poskrbite, da mu ga boste bolje predstavili in vztrajajte na začrtani poti. Nekaj lepega se vam bo zgodilo v prihodnjih dneh. Kar mislite si lahko, kaj bo to. Pa raje o tem še ne govorite na glas, ker so ljudje vse preveč nevoščljivi in bi se znali vmešati ravno v trenutku, ko boste vi to najmanj potrebovali.
Rak od 22.6. do 22.7.
Želeli si bo^te tako malo, pa še tisto žal ne bo izvedljivo. Se najbolje bo, če boste na skrbi poskušali pozabiti tako, da se zamotite in počnete kaj kratkočasnega. Ni nujno, da to počnete v aružbi-če vam trenutno še vedno paše samota, si jo le privoščite, a nobeno pretiravanje ni dobro. Povabilo bo prišlo v teh dneh. Vzemite ga zares in se zavedajte, da čas vedno zaceli vse rane. Se tako boleče. Previdno z denarjem, ne bo ga toliko, kot ste pričakovali.
Lev od 23.7. do 23.8
Vsakdo ima kakšno pomanjkljivost, tudi vi, seved.a. Zato se nikar ne sramujte, ko jo bo odkril tudi tisti, ki vam pomeni največ na svetu. Bodite naravni, nikar se ne sprenevedajte in vse se bo zelo lepo izteklo. Verjetno še bolje, kot trenutno lahko pričakujete. In potem boste znova spoznali, da za dežjem vedno pride sonce, včasih še lepše, kot ga sanjate. Pazite, preti vorn prehlad.
Devica od 24. 8. do 23. 9.
Ko se boste po naključju znašli v veseli družbi in slavili tujo srečo. Boste spoznali, da boste morali za svojo srečo v bodoče več narediti sami. Trdna odločitev naj nikar ne zbledi kar čez noč, kajti zvezde so tokrat na vaši strani. Vse, česar se boste lotili, bo lepo steklo, zato kar pogumno naprej. Če pa boste iskali pomoč, pazite, komu boste zaupali. Vsi, ki jih imate za prijatelje, to namreč niso več. Sploh, če so interesi podobni.
Tehtnica od 24. 9. do 23. 10.
Naenkrat se boste znašli v vrtincu dogodkov, ki vas bodo pričeli močno izčrpavati. Bolj, kot si lahko mislite. Zato še preden zaradi tega zbolite raje pomislite na kratek oddih. Pri tem pozabite na druge in enkrat mislite le nase. Tako boste naredili največ koristnega za vse okoli vas, še največ pa zase. Finance vas bodo še vedno precej skrbele. Dokler stojite tako kot stojite, se nimale česa bati. Ni namreč tako hudo, kot se vam zdi.
Škorpijon od 24.10 do 22.11.
Veliko se jih bo našlo, ki bodo naenkrat silno pametni in vam bodo hoteli dopovedati, kje vse ste v preteklih dneh, ko ste delali kot nori, naredili napako. Potem se bo izkazalo, da nimate prave moči, da bi se bodli z njimi, zato bo res najbolje, da ste tiho in se za nekaj časa potuhnete. Ne skrbite, prava priložnost, da jim vrnete milo za drago, bo že kmalu spet tu! Medtem se raje posvetite družini, ki vas močno pogreša.
Strelec od 23.11. do 22.12.
Tudi tokrat žal ne boste znali v pravem trenutku pokazati, koliko vam bo pomenila vesela novica, ki vam jo bo sporočil partner. Zato si bo vaše ravnanje krepko narobe razlagal. Namesto, da bi se skupaj veselila, bosta vsak na svojem bregu in obema bo hudo. Poskusite iz svoje kože in popravite, kar se bo popraviti dalo. Škodo bi bilo, da se takšen nesporazum prevesi v malo katastrofo. Na delovnem mestu pričakujte gnečo in velike napore, zato poskrbite, da se boste vsaj doma sprostili.
Kozorog od 23.12. do 20.1.
Ko vam bo nekdo odprl karte in vam povedal, koliko mu pomenite, boste najprej močno zmedeni. Ne boste namreč vedeli, kako naj ukreppte, saj vam trenuten tok življenja kar odgovarja. Če se boste odločili za spremembo morate vedeti, da vas čaka nekaj burnih tednov. Pretehtajte, kaj vam pomeni več in ukrepajte šele po krepkem razmisleku. Pazite na zdravje; zaradi stresov se kaj lahko zgodi, da se boste slabše počutili.
Vodnar od 21.1. do 19.2.
Saj že vse veste, pa boste kljub temu radovedni in s tem povzročili krepek prepir. Nekdo bo namreč izvedel za vaše besede, ki bodo seveda okrepljene še z nekaj govoricami, vi pa boste spet žrtev čudne spltke. Ne bo vam vseeno, a rešili boste težko kaj veliko. Zato se raje potuhnite in počakajte, da zamera mine. Medtem si vzemite čas za obveznosti, ki jih že predolgo odlašate.
Ribi od 20. 2. do 20.3.
lietos bo pomlad v vašo dušo prišla malce pozno. Veliko boste v naslednjih dneh sanjarili in ugotavljali, da s svojim življenjem nikakor ne morete biti čisto zadovoljni. Če boste poskušali kaj spremeniti, previdno, ker vam lahko hitro uide kakšna krepka beseda preveč. Zgodilo se bo nekaj lepega, takega, da še nekaj dni ne boste mogli verjeti, da se je res. Predvsem pa boste rešili neko uradno zadevo, ki vas že vse predolgo muči.
Ilustracije: Pia
Prvi vroči dnevi so zagotovo v vas prebudili željo, da pobrskate po omari in pogledate, kaj od lanske garderobe boste letos še s pridom uporabljale. K sreči se modne smernice niso tako hudo spremenile, da bi morale, če ste modi sledile že lani, letos pregloboko poseči v žep in krepko obnoviti garderobo. Poleg živih papagajastih barv, k jih lepo kombinirate z jeansom ali črnino, sploh čez dan, pa si, če boste vseeno kupovale kaj novega, izberite kaj v črno beli kombinaciji. Spet je namreč močno aktualna. Tud pri idejah, kaj, ne bo težko. Črne hlače (saj veste, da so modne ozke, spodaj nekoliko širše), zraven pa črno bela bluziva brez rokavov. Vzorčki naj bodo cvetlični ali fantazijski. Tudi geometrijski ne bodo zgrešeni. Poleti pa so lahko tudi hlače črno bele, zraven pa obelečete tanek bel ali črn sako. Vedno nepogrešljiv. Ali pa modno bluzo iz svilenega jearsyja. Odvisno od kombinacije, je lahko tudi ta zanimivo potiskana...
KUHARSKE VARIACIJE KUHARSKE VARIACIJE KUHARSKE VARIACIJE
TRIK TRIK TRIK TRIK TRIK TRIK TRIK TRIK TRIK TRIK TRIK TRIK TRIK

Jajca so nepogrešljiva v naši prehrani in kuhinji. Zato je dobro, če vemo, kakšna so, preden jih zaužijemo. Če jih kupujete v trgovini, vedno preverite datum. Če ga ni, jih raje ne kupite.
-ko so jajca že nekaj časa v hladilniku, pa tudi, ko jih prinesete domov, se lahko sami prepičate, kako sveža so. Potopite jih v kozarec vode. Če potonejo, so popolnoma sveže. Lahko jih uporabite za mehko kuhane in ostale pripravke. Če se spustijo do polovice kozarca, so še dobre za praženje in trdo kuhane. Če pa
zaplavajo na vrhu kozarca, niso več sveže. Raje jih ne uporabljajte več. -barva lupine nima nobene zveze z kvaliteto jajc. Prav tako nam barva rumenjaka ne pove veliko o kakovosti. -V vseh receptih se upošteva povprečno jajce, ki tehta 5,5 - 6,5dkg. Če so manjše, raje vzemite kakšno več, če pa so zelo velike, zmanjšajte količino.

Potrebujemo: (za 4 osebe): 1 I kurje juhe, 25 dkg pečene ali kuhane teletine (lahko ostanke), 25 dkg različne mlade zelenjave (zelena, grah, bob, rekdvica, bučke...), 1 reženj česnal-2 paradižnika, sol, poper, malo petešiljevih lističev.
Teletino čistite in narežite le rode kose. Operite očiščeno zelenjavo in jo razrežite na kockice in kratek čas kuhajte v juhi. Dodajte meso, da se segreje. Primešajte zdrobljen česen, sesekljan peteršilj ter dosolite in popoprajte.
4. jl aaa i^a_Za vse, ki vedo, da je dom nekaj več
Začnite z orodno omarico!
Z orodno omarico nikakor ni mišljen tisti odvečni predal, v katerem se poleg gumijastih obročkov za vkuhavanje, vrvic, navodila za uporabo sesalnika in tube z zdavnaj izsušenim lepilom valjajo tudi še majavo kladivo, zglodan izvijač in kakšna
žaga, s katero bi lahko žagali kvečjemu še sir. Predal za orodje je prav dober zato, da začetno zbirko orodja pregledno in priročno sestavljamo - vendar ta predal prvič ne sme postati zbirališče vseh mogočih reči, »ki jih bomo mogoče še potrebovali«, in drugič -
omogočati mora boljše vzdrževanje reda. V ta namen ga z majhnimi škatlicami razdelimo ali pa naredimo pridelke iz tankih deščic vezanega lesa. Manjše orodje in potrošni material vseh vrst (žeblje, vijake, tesnila in zidne vložke) lahko na ta način zelo preprosto shranjujemo. Orodna omarica ima pred predalom to prednost, da jo lahko vsak čas Drenesemo
19. junija 1997
na kraj dogajanja in imamo potem vso orodje in drobne dele lepo pri roki, ne da bi nam bilo treba tekati ponje. Včasih, sploh, če imamo prostor, bo bolje, da omarico kupimo, kot da se izdelave lotimo sami. Ce pa potrebujemo omarico po meri, se bo treba lotiti dela. Ali pa zato prositi koga, ki to zna bolje od nas!
Pleskanje kovine ali lesa
S čopičem, valjem ali blazinico
S pleskanjem lahko pričnemo šele, ko je podlaga pripravljena. Površino, ki naj bo prepleskana, očistimo umazanije. Nekaj tehničnih napotkov:
Čopič - čopiča nikoli ne nastavimo navpično na površino, ki jo pleskamo, temveč poševno nanjo. V lak ga potopimo samo do četrtine ščetin in odvečno barvo ostranimo na robu posode. Najprej popleskamo vse kote,
robove in slabo dosegljive dele, potem pa gladke ploskve. Barvo, ki odteka, posnamemo s površine z iztisnjenim čopičem.
Valj - za lak ne uporabljamo valja za stene z ovčjim krznom, temveč valj s sintetičnim krznom s kratko dlako. Z njim nanašamo lak na ploskve tako kot z valjem za stene. Kjer z valjem ne pridemo zraven, si pomagamo s čopičem. Barvni lak pred uporabo prelijte v veliko plitvo posodo, saj boste direktno iz posode težko barvali.
Barvna blazinica - za lakiranje ravnih ploskev je primerna tudi blazinica iz velurja na podlagi iz penaste plastike. Lak pretočimo v plitvo posodo, v katero lahko potapljamo blazinico. Odvečno barvo ostranimo na robu posode, potem nanašamo lak tako, kot da bi hoteli brisati prah. Lak iz umetne smole laže nanašamo, če je malo razredčen. Akrilni lak je že po naravi bolj tekoč.
PROSTOVOLJNA ZDRAVSTVENA ZAVAROVANJA
ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE ZA DOPLAČILA!
KER NISEM ŠE ZAVAROVAN ZA ' DOPLAČILA, MORAM SAM DOPLAČATI 5% VREDNOSTI ZAHTEVNIH OPERACIJ, 25 Z ZA ORTOPEDSKE PRIPOMOČKE
IN ZDRAVILA POZITIVNE LISTE, v60/SBIVANJAVZDRAVILIŠČLL
Ml PA OD ROJSTVA DO ZAPOSLITVE SPLOH NE POTREBUJEMO ZAVAROVANJA DOPLAČIL. VSE SE KRIJE IZ OBVEZNEGA
V
ZAVAROVANJE ZA DOPLAČILA KRIJE KAR15% VREDNOSTI STORITEV 0SN0VNE6A ZDRAVSTVA IN ZOBOZDRAVSTVA, SPECIALISTOV, BOLNIC IN ZDRAVILIŠČ
PA OČALA, ZOBNE PROTEZE, ZDRAVILA VMESNE LISTE... KAR75JSVREDN0STI81 MORAL FLAČATISAM.ČENEBI BILZAVAROVAN
Doplačila v zdravstvu je pri Zavodu za zdravsteno zavarovanje Slovenije doslej zavarovalo že blizu 1.200.000 prebivalcev Slovenije. Zavarovalnica je zanesljivo in odgovorno zadovoljila
vsa pričakovanja zavarovancev in izvajalcev zdravstvenih storitev. Njena varnost tudi v prihodnje zagotavlja vsem zanesljivo kritje dobrih zdravstvenih storitev.
Zavarujemo bogastvo zdravja.
ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE SLOVENIJE
Vljudno vabljeni!
Nudimo vse vrste zaves, roloje - tudi za trikotna okna, tende, prte, blazine, posteljna pregrinjala in ostale dekorativne dodatke za notranjo opremo stanovanj in lokalov.
V veselje nam bo, če bomo lahko ustregli vašim željam.
IZDELAVA TEKSTILNE DEKORACIJE Cehner Edo, s.p. Prešernova 7, 3320 Velenje, SLO Tel. & fax: 063 856 742
Zadruga mozirje
TOVARNA POHIŠTVA TRBOVLJE
Tovarna pohištva Trbovlje d.d. Savinjska cesta 31, Trbovlje Tel.:0601/27-485,27-052,27-488 Fax:0601/27-568
PROGRAM PISARNIŠKEGA POHIŠTVA ETIMOE
Mercator - Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje, z.o.o.
Cesta na Lepo Njivo 2, 3330 Mozirje
Telefon: 063/831-521, 831-532, 831-055, 831-594
Telefax: 063/ 832-140, 832-272
VELIKA PONUDBA:	II
#	celotnega gradbenega materiala % vsega za vodovod in toplovod
#	elektro materiala
#	kopalniške opreme, ploščic
#	barv (za zidove, les, železo ...)
#	toplih podov
#	parketov
#	pohištva
#	zaves
#	vsega za vzdrževanje okolice hiše (kosilnice, vodni razpršilci, različna orodja...)
VSE TO LAHKO KUPITE TUDI NA UGODEN KREDIT:
(1 +4) obroke brez obresti (1 +6) obrokov s 6 % letno obrestno mero (1 +12) obrokov s 12 % letno obrestno mero (1+17) obrokov s 16 % letno obrestno mero j
INFORMACIJE:	j
KPC MOZIRJE Te!.: 063/831-040
ŽELEZNINA GORNJI GRAD Tel.: 063/843-016	!
BLAGOVNICA LJUBNO Tel.: 063/841-020 Vabljeni'
SODOBNO PISARNIŠKO POHIŠTVO, SAMSKE SOBE, HOTELSKA OPREMA IN DELA PO NAROČILU.
Za vse, ki vedo, da je dom nekaj več	23 NAŠ ČAS
Ml. ■ II I .1-	..............I

|
19. junija 1997
poslovneže, ki se stalno prilagajajo novi poslovni situaciji so zelo uporabni predalniki na kolesih. K drugačni podobi delovnega prostora doprinesejo tudi prilagodljivi segmenti pohištva za razgovor, ki lahko služijo kot pisalna miza, kot kotiček za teamsko delo ali ^stanek s stranko, ali celo kot pult za računalnik, katerega lahko uprablja več ljudi. Strokovno bi to poimenovali "Desk-
svetu. Ideje novih delovnih oziroma komukacijskih prostorov, ki smo jih preverili, kažejo na to, da se razen teh nike prilagajata novim potrebam poslovnega človeka tudi prostor in pohištvo. Te spremembe bodo v prihodnosti omogočale managerjem/managerkam udobnejše, kakovostnejše in predvsem komunikativnejše poslovno življenje.
iska podjetja kot so J M izbrala Bene?
Popravljen stol bo spet kot nov
Če s stoli lepo ravnamo, nam bodo dobro služili vrsto let. Z guganjem pa lahko uničimo stol bolj, kot si morda mislite, saj obremenite stol na mestih, ki drugače niso izpostavljena velikim pritiskom in so zato šibkejša.
Posebno stoli brez opornikov ne zdržijo velikih diagonalnih obremenitev in se hitro polomijo.
Prvi znaki teh poškodb so zrahljane čepne zveze in mozniki. Stole morate popraviti takoj, ko opazite prve takšne spremembe. Nikar ne poskušajte škode popraviti z lepilom, ki ga z zunanje strani nanesete na poškodovano zvezo. Zeljeni uspeh boste dosegli le, če boste stol popolnoma razstavili, odstranili vse ostanke lepila in ga nato ponovno zlepili in sestavili.
Pri razmajanih stolih niso samo zrahljane zveze, takšni stoli so pogosto poškodovani tudi na drugih mestih zaradi prevelikih obremenitev ali krčenja lesa. Čepki postajajo tako manjši, luknje vse večje. Ko so luknje prevelike, lepilo ne zapolnjuje več prostora med vezniki. Stol moramo ponovno zlepiti. Pri razstavljanju stola si pomagamo s kladivom in leseno klado. Četudi je stol majav le na enem mestu, je treba razstaviti ves stol in odstraniti staro lepilo. Pri tem si pomagamo s strgalom, pilo za les in brusnim papirjem. Če po končanem delu zveze lepo prilegajo, uporabimo navadno lepilo, če so stiki zrahljani, zlepimo z dvokomponentnim lepilom.
Prostor po »vaši meri«
Dnevno sobo ali jedilni kot, kjer preživimo največ časa, želimo opremiti prijetno, udobno in seveda tudi uporabno.
Včasih je za izpolnitev teh želja dovolj en sam zanimiv kos pohištva, morda regal ali sedežna garnitura. Učinek boste poudarili s prijetno barvo sten in tal. Pri izbiri pohištva bodite pogumni, potem pa potrebujete le še mero okusa za izbiro primerne barvne kombinacije in prostor bo tako res po »vaši meri«.
sharing". Skoraj skrajnost mobilne pisarne pa predstavljajo stoječi pulti, ki spominjajo na klasične govorniške pulte. Le-ti nudijo poseben prostor za hiter zapis informacije, katere smo se spomnili v stoječem položaji; ali pa služijo izmenjavi informacij med vodjem in sodelavci pri teamskem delu. Z vstopom v samostojnost je tudi Slovenija na poti k spremembam v poslovnem
Spomladansko čiščenje in urejanje okolice, nameščanje balkonskega cvetja in sajenje v vrtu je že za nami, v naslednjih dveh mesecih pa Vam v našem VRTNARSTVU nudimo:
Podjetje za urejanje prostora p.o.
3320 Velenje, Koroška 37/b Tel.: 063/ 856 900, Fax: 063/ 853 645
KEDR
vrhunska kopalniška oprema:
JACUZZI, PORCELANOSA, VENIS, VILLEROY 6" BOCH, LAUFEN, GROHE, COOPERATIVA CERAMICA D'ITALIA
Vabimo Vas, da nas obiščete na sejmu PREZENTA, dvorana B, razstavni prostor 10.
KEOR d.o.o. PE Celje Lava, tel.: (063) 452-300 KEOR d.o.o.. sedež: Zrkovska cesta 87,2000 Maribor,
tel.: (062) 511-384, 513-897, tax: (062) 510-633 nove dimenzije bivanja
KONCEPTI NOVIH
Kdo ne bi poznal image nedosegljivega "nimbusa" nad glavami svojih pridnih delavcev? Direktorji in šefi zaščiteni s svojimi tajnicami, ki so nepremakljive, za neprodušno zaprtimi vrati, na skritih poteh, ki niso tam, kjer so tiste vseh "manjših ljudi". Direktorji in šefi, ki so kraljevali z aduti za skrite strategije kot v kakšnem filmu "Citizen Kane".
No, tega filma je sedaj konec, pravijo oblikovalci konec 80ih in kasneje 90ih najprej v Ameriki, potem še v Evropi. S tako imenovanimi "screnes" ali predelnimi stenami in vstopom v poudarjeno komunikacijsko dobo poskušajo poenostaviti dialog med operativnim slojem in šefi, ki se znajdejo v istih nadstropjih. Po tem zasnutku pridobijo šefi stransko, obokensko pozicijo, operativni del pa pod njihovimi budnimi očmi ustvarja v sredinskem delu večjega odprtega prostora z nizkimi predelnimi stenami. V takem prostoru prideta do izraza predvsem dve pozitivni postavki: več svetlobe in izboljšana možnost hitre komunikacije, kjer je le ta potrebna. Vse v redu in prav. Vendar povzročijo predelne stene pojav dveh novih negativnih elementov na delovnem prostoru; to sta hrup in zmanjšana intimnost delovnega prostora. Zaradi zmanjšane zbranosti pri delu produktivnost operativnih delavcev vidno upade. In kje je mesto direktorja? Po modelu iz 80ih let, ki ga obravnavamo, ostajata glede na razporeditev delovnih prostorov šefovski in operativni del na istem nivoju, direktorski pa hierarhično nad njim. Direktor ostaja še zmeraj nedotakljiv vendar pa zaradi tega tudi do neke mere prepuščen poročanju svojih šefov. Vse to ga seveda vodi k izkrivljeni sliki o podjetju, oz. k pomanjkanju informacij. Na iakšen način direktor ne more biti reprezentativni predstavnik svojega podjetja.
V	začetku 90ih se torej predvsem podjetja v Evropi odločijo opustiti idejo radikalnih "screnersov" in s tem opravijo prevelik hrup s pomočjo steklenih predelnih sten. Le-te zagotavljajo hkratno intimnost ( s pomočjo zaves,
t.i. "blinders") in komunikativnost ter dovajajo dovolj svetlobe za osrednji delovni prostor operativne baze. V 90ih smo priča še ene spremembe: direktorski delovni prostor se pomakne v isto nadstropje v katerem sta šefovski in operativni del podjetja. Zaradi razbitja klasične hierarhične postavitve delovnih prostrov se kmalu raz vije tudi nov način poslovnega vedenja. Predvsem šefovski del izoblikuje z direktorjem "team" sodelavcev, ki v stalnem kreativ nem "brain-stormingu" proizvaja vedno nove ideje. Produktivnost se ne meri več z "odsedenim časom" temveč z vidnim rezultatom, ki mora prepričati celotni team. Kot prve so ta sistem prevzele reklamne agencije.
V	omenjenih pisarnah hrupa torej ni, svetloba ostaja, poraja pa se še ena nova prednost: steklene predelne stene se lahko odstranijo ali znova postavijo, kar zmanjša stroške pri preseljevanju podjetij. Znanstveniki v Nemčiji in
Avstriji so izračunali, da se s preseljevanjem iz klasičnih pisarn v nove prostore ali ob prekonstuiranju podjetja vsako leto porabi do 20% sredstev od celotnega prihodka podjetja. V nasprotju s starimi pisarnami je selitev novih "mobilnih" pisarn, katere ločujejo steklene predelne stene in katere so opremljene s pohištvom, ki ga lahko razstavimo in sestavimo in kasneje tudi postavimo v kateremkoli prostoru, občutno hitrejša in cenejša. Po raziskavah časopisa "Wirtschaftswoche" bodo morali v prihodnosti top-managerji / top-manegerke sprejeti njih nomadstvo kot neke vrste nujnost. Novih nomadov, ki potujejo od ene do druge podružnice je po raziskavah Ministrstva za zaposlovanje v ZDA že nekaj več kot 240.000. Nov način dela je tak, da jim omogoča postanek v vsaki podružnici le za nekaj mesecev, le toliko, da skupaj s svojimi sodelavci izdelajo določene projekte. Toda tudi v takšnih primerih potrebujejo pisarno. Ta naj bi jim zadostno ponujala udobnost, fleksibilnost in ■ možnost komunikacije; kar pomeni, pohištvo mora biti obenem praktično, reprezentativno in prilagodljivo. Za nomadske
Informacije lahko dobite na telefon: 063/856-900 ali 063/855-510 ter preko telefaxa 063/853-645 in mobitela 041/640-207
Za vsako povpraševanje Vam bomo radi izdelali ponudbo.
1.	Urejanje parkov, individualnih vrtov ter zelenic (ta opravila je možno opravljati tudi v poletnih mesecih, saj uporabljamo rastline z gojeno koreninsko grudo in razpolagamo s primernimi orodji in pripomočki);
2.	Načrtovanje in svetovanje na področju teh opravil (v teh mesecih lahko opravimo zatravitev površin, potrebno pa je morda tudi zdravljenje rastlin);
3.	Svetovanje glede okrasnega, zelenjavnega in sadnega vrta (svetovanje o zaščiti in prehranjevanju rastlin);
4.	Načrtovanje ozelenitve in ureditve notranjih površin (individualni objekti, poslovni prostori, gostinski lokali, trgovine... Na razpolago imamo lončnice, žive rastline, suhe rastline in umetne rastline in številne druge sestavine;
5.	Svetovanje na področju teh opravil (priprava zasnove, izdelava načrta, izdelava predračuna ipd.
h
———
NK Rudar
Srečno, Miloš Soškič!
Po Prašnikarju, Jarcu, naj bi bil novi trener Soškič tisti, ki naj bi vrnil gledalce ob Rudarjevo igrišče. Tako so prepričani v vodstvu kluba, ki so obupali nad tem, kako so igrali njihovi nogometaši v minulem prvenstvu. Osmo mesto pa je bila kapljica čez rob, da so se odločili za novo trenersko spremembo.
Miloš Soškič zdaj že nekdanji trener Korotana je vendarle novi Rudarjev trener. Zvestobo je Venjčanom obljubil za leto dni z obveznim dodatkom (tako je skoraj pri sklepanju vseh trenerskih pogodb na krajši rok): potem se lahko pogovarjamo naprej.
V klubu so dločno odgovorili z ne na vprašanje, ali ne bo to spet samo ustvarjanja Rudarja za kratek rok.
"Ostajamo pri tem, za kar smo se odločili: Želimo trdnega Rudarja, ki ne bo životaril v prvi
ligi, ampak bo vedno mešal štrene klubom pri vrhu," zatrjujeta Janko Lukner, predsednik kluba, in Martin Steiner, direktor Rudarja.
Tako se sedaj že malce bistri podoba, kakšen bo velenjski pr-voligaš v naslednjem prvenstvu. Novi trener bo imel na voljo 22 nogometašev, od tega pet do šest novih, in to zelo dobrih, kot pravita Rudarjeva "bosa". Gotovo bodo to nekateri izmed naslednjih: slovenski reprezen-tant Vladimir Kokolj (doslej Mura), Dušan Kosič (dosedanji igralec Korotana), od tam naj bi prišla tudi Vidojevič in Goran Miškič, Patrik Ipavec (Koper), enega igralca, in to zelo dobrega, pravijo, naj bi pripeljali iz ZRJ. Obdržati želijo tudi Sama Vidoviča, s katerim bodo "vrgli karte na mizo" jutri. Janez Hribar je medtem že podaljšal pogodbo, ostal bo tudi Edi Borštnar, ki je spomladi
Samo Vidovič mora ostati!
(pre)dolgo čakal na priložnost za igro, ali bodo obdržali tudi Dejana Obreza, pa se bodo dogovorili te dni. V ponedeljek bo tudi znano, če so si Boštjan Ratkovič, Ilir Silo in Miloš Hudarin že našli novega delodajalca. Za prvo enajsterico bo seveda kandidiralo šestnajst nogometašev, preostalih šest,
mlajših, pa naj bi bilo na dvojni registraciji, kar pomeni, da bodo nekateri spet igrali v drugali-gaših ERA in Dravogradu, kdo izmed njih pa morda tudi v šoštanjskem Usnjarju, ki ima velike možnosti, da se uvrsti v tretjo ligo.Vsekakor pa bi igralci veliko več pridobili z igro v drugi ligi, kot pa morda v tretji ali celo medobčinski.
Nogometaši bodo letni odmor končali v ponedeljek, 23. junija, ko se bodo ob 9.30 zbrali v klubskih prostorih. To bo tudi njihovo prvo (za nekatere ne) srečanje z novim trenerjem, pol ure za tem pa jih bo Miloš Soškič že popeljal na prvi trenig. Šoškičev pomočnik bo Josip Vugrinec, ki pač mora biti vedno pri roki, obdržati pa želijo tudi Danila Goloba, ki so ga v klub pripeljali pred koncem minulega prvenstva.
■ vos
Revija skokov Velenje 97
Škakalci iz 34 držav
Po prvem poklicnem teniškem turnirju na igriščih Šaleškega teniškega kluba bo ta mesec v Velenju še ena vrhunska prireditev: Revija skokov Velenje 97, ki jo bodo začeli v petek, 27. junija, z zabavno prireditvijo Radia Velenje in Gosta Velenje - Skok v poletje in nadaljevali naslednji dan, v soboto, z 11. nočno tekmo za rudarsko svetilko, v nedeljo pa s tako imenovanim 7. Honda Ski Jumping Challengerjem, to je s skoki na izločanje.
Na novinarski konferenci (prejšnji četrtek) v prostorih restavracije Jezero so predstavniki organizacijskega odbora za izvedbo te revije povedali, da bo letošnje tekmovanje zelo zanimivo in zaradi vrhunske udeležba tudi zelo kakovostno, saj je svetovna smučarska zveza (FIS) nočno tekmo uvrstila tudi v tekmovanje za kontinentalni pokal (velja za svetovni pokal B), "zaradi česar smo v Velenju še posebej ponosni, saj se bodo zbrale reprezentance oziroma njihovi skakalci, ki danes v smučarsko-skakalnem svetu nekaj veljajo," je poudaril mag. Evgen Dervarič, predsednik organizacijskega odbora, ki je skupaj s podpredsednikom odbora Dragom Bizjakom in pomočnikom vodje tekmovanja Jožetom Ograjenškom, glavnim sekretarjem prireditve Lojzetom Jevšenakom idr. predstavil revijo. Za skakalce bo privlačen tudi nagradni sklad v višini 16.000 nemških mark, zmagovale« tekme na izločanje pa bo dobil 7000 DEM.
Na revijo se v Velenju že zelo dolgo pripravljajo. Nanjo so začeli vabiti že na letošnji Planici in zato ni čudno, da seje velenjske prireditve prijel vzdevek Planica po Planici.
Prijave že prihajajo
Organizacijski odbor je na letošnjo prireditev povabil skakalce kar iz 34 držav. Imenske prijave so poslale že Češka (Krenek, Goder, Jež, Doležal, Suchaček..., med osmimi prijavljenimi je tudi lanski zmagovalec kontinentalega pokala Kahanek), Nemčija (4 - Siegmund, Hornschuh, Hannavvald in mladinski svetovni prvak Uhrmann..), Slovaška (6 - Bielčik, Mesik, Raška...), Poljska (7 - Mateja, Krucyek, Skupien, Malyzs...), Japonska (prijavila tri tekmovalce brez imen) in tudi Slovenija, ki bo gotovo najštevilčnejša, prišel pa bo tudi Primož Peterka.
Za obiskovalce tudi honda
Za gledalce prireditev ne bo mikavna le zaradi odličnih skakalcev, ki naj bi prišli v Velenje, ampak tudi zaradi bogatih dobitkov, katerih lastniki bodo postali, če bodo imeli srečo pri žrebanju vstopnic.
Konjeniški šport
Dvodnevni turnir v Gotovljah
Konjeniški klub Gotovlje je v soboto in nedeljo izvedel dvodnevni turnir v preskakovanju ovir, v šestih točkah pa so nastopili vsi slovenski klubi. Prva točka je bil parkur višine 0,80 m, v katerem nastopajo mladi tekmovalci ali pa izkušeni tekmovalci z mladimi konji. Vsi, ki parkur odjahajo brez napake, si prislužijo roze-to. Ob velenjskih tekmovalcev sojo prejeli mlada Tjaša Copot z Adelantom, Nataša Burger z Dalilo, Matjaž Čik s Scampolom in Aleš Pevec s Felis Cristalom in Felis Goldsternom. Pevec sije z obema konjema prislužil tudi rozeto na zaprekah 1.00 m. Drugi parkur (Al) je brez na-
pake odjahal tudi Robi Skaza na Okser Gitanu. V zadnji tekmi prvega dne (A2,1.10 m) so Velenjčani zabeležili dvojno zmago. Zmagal je Robi Skaza (Okser Gitano) pred Matjažem Čikom (Jefine).
S kategorijo A2 so pričeli drugi dan tekmovanja. Nastopilo je 47 tekmovalcev. Aleš Pevec (Felis Rhapsody) je bil drugi, Urša Zagožen (Interdent Quebrador) pa tretja. Sledila je zanimiva tekma, ki jo vidimo redkokdaj. Tekmovalci so morali najprej prejahati parkur z zaprekami 1.20 m, nato pa z gorskim kolesom odpeljtai poligon. Zmagal je Dandi Smolnikr s Krumperka pred Alešem
Pevcem (Felis Melody) in Lovrom Blatnikom (Saturn).
Nazadnje so se tekmovalci pomerili v parkurju kat. Ma -lov na točke z jollyem. Vsaka zapreka v parkurju je vredno določeno število točk, zapreka jolly je najvišja in vredna na-
RUDARJEVI POPUSTI - ZA LASTNIKE
NK RUDAR VELENJE STALNIH VSTOPNIC
SEZNAM (stanje 6. junija): Kemična čistilnica Polak (nudi 10 % popusta), Urarstvo in zlatarstvo Tamše (5 %), Bela dvorana (tenis in fitness 10 %), Turistična agencija Palma (3 do 5 %), Fotokopirnica RLV (5 %), frizerski saloni podjetja Figaro (10 % za striženje in pedikuro), športno-terapevtski izdelki Mueller (20 - 30 %, preko kluba), športna oprema (5 - 30 %, preko kluba), Slaščičarna Metka (10 %), Trend Računalniški inženiring (5 - 20 %) in Cvetličarne in drevesnica PUP (5 -10 %), Emona obala Koper - Trgovina Direndaj (nekdanji E Shop, 5 % popusta na igrače), RTC Golte (smučarske karte 10 %), Elektronika Velenje (televizorji 12 %), Samo - podjetje za varovanje premoženja, montažo alarmnih naprav in mehansko zaščito (10%), Konjeniški klub Velenje, (jahalni tečji 10 %, rekreativna ježa 20 %),Pizzerija Saloon (10%) na vso ponudbo.
NOVOST: BASS CENTER, glasbeni instrumenti in dodatna oprema 3- 5%!
Več informacij lahko dobite v klubu na telefonskih številkah: 063/856-656 in 063/853-312, int. 1917 med 8. in 15. uro.
Nogometni klub ERA Šmartno
Novo vodstvo, ime in lepši obeti
Za šmarske nogometaše je bila prvenstvena sezona 96/97 najslabša v petletni zgodovini nastopanja v drugoligaški konkurenci. Vzrokov za to je gotovo več in novo vodstvo kluba jih bo moralo temeljito proučiti in odpraviti, da se zadnja sezona nebo več ponovila, saj takšna dogajanja za sabo potegnejo tudi druge negativne posledice.
Vodstvo kluba se tega dobro zaveda in je že izdelalo program dela za naslednjo sezono. V tem programu je velik poudarek na delu z mladimi, predvsem na vzgoji lastnega igralskega kadra. Uvedli bodo pionirsko šolo in v prvo moštvo vključili več lastnih mladincev. Odpovedali se bodo tujcem in igralcem, ki ne izpolnjujejo pogojev za igranje v drugi ligi. Na tem področju bodo sodelovali z velenjskim Rudarjem, ki jim bo dal igralce na dvojno registracijo, stike pa bodo navezali tudi z ostalimi sosedskimi klubi, vse v želji, da bi znova okrepili zanimanje za nogometno igro.
Ob vsem tem pa je glavna naloga novega vodstva ustanovitev Nogometnega kluba Šmartno. Sedanji namreč deluje še po starih pravilih, do začetka nove sezone pa morajo ustanoviti nov klub. Podpisali so tudi že novo pogodbo o sponzorstvu, kar pomeni boljše finančno stanje kot je sedaj, iščejo pa še sponzorje za mlajše selekcije. Rešili so problem trenerjev, nekaj vprašanj v zvezi z njimi v nižjih selekcijah naj bi odpravili še do konca tega tedna, ko naj bi bilo tudi jasno kdo bo ostal v Šmartnem in kdo bo odšel.
■ Janko Goričnik
I------------------------1
i Franc Plaskan,	l
i.......................... i
i predsednik RK Gorenje:	i
»
Priložnost
mladim najmanj tretje mesto«
Največji srežnež se bo domov odpeljal z avtomobilom honda, podjetja Fori,d.o.o, ali pa bo dobil enega izmed treh pralnih strojev ali pa kakšno drugo nagrado. Vmes, med prvo in drugo nočno tekmo, bodo gledalci lahko občudovali tudi ognjemet.
Načrtujejo 130-metrsko skakalnico
Na pogovoru z novinarji in predstavniki podjetij, ki so ob koncu podpisala pokroviteljske pogodbe (Premogovnik Velenje, Fori,d.o.o, Velenje, Zavarovalnica Triglav Celje, Gorenje Gospodinjski aparati), je Evgen Dervarič tudi uradno potrdil govorice, da želijo v Velenju zgraditi na Kožlju novo 130-metrsko skakalnico. Načrt je izdelal Alojz Jevšenak, starosta velenjskega smučarsko-skakalnega športa. Ob tem je tudi povedal, da so razmišljali o možnosti, da bi sedanjo skakalnico s K-80 povečali na 90 metrov, vendar bi bil izkop v izteku zelo velik, kar bi vplivalo na še večje drsenje brežin, za preprečevanje tega pa so morali v preteklosti vložiti precej denarja. Zato si novih izkopov ne upajo delati, težava pa bi nastala tudi z odvodnja-vanjem.
Med prisotne so razdelili tudi idejni načrt. Po njihovih besedah bi bila izvedba skakalnice preprosta. Potreben bi bil zelo majhen poseg v okolje s posekom gozda (zna se zgoditi,'da bodo imeli težave z varstveniki okolja, čeprav tega niso omenili). Idejni načrt bodo sedaj dali v presojo urbanistom.	■ vos
Precej časa je že minilo od konca državnega rokometnega prvenstva, rokometaši Gorenja pa še naprej zavzeto trenirajo. To bo trajalo do 27.junija, naslednji dan bodo imeli skupno srečanje, nato pa mesec dni odmora, ki pa
| pravi odmor ne bo. Igralci | bodo imeli vsak svoj program | vadbe, saj morajo zadržati | vsaj 90 odstotkov pripravl-| jenosti, torej so sedanji
I I
jveč. Največ točk je zbral Andrej Kučer (Gotovlje), Velenjčani pa so bilksedmi Uroš Štraus (Faraon), osmi Aleš Pevec (Felis Melody) in deveti Lovro Blatnik (Staurn).
■ Špela Menih
treningi že predpriprava za naslednjo sezono.
Minula sezona je bil kljub vsemu uspešna. Moštvo Gorenja je spet v Evropi, v državnem prvenstvu je bilo četrto in v slovenskem pokalu drugo. Predsednik kluba Franc Plaskan sezono takole ocenjuje: »Na koncu sezone smo bili vsi zelo zadovoljni, glede na njen razplet pa smo j bogatejši za novo izkušnjo. | Namreč to, da se ne smeš | nikoli opustiti, če hočeš stal-| nos t rezultatov. Za to pa je | potrebna tudi 100 odstotna | stalnost v delu celotnega kluba, | od vodstva in trenerjev do I igralcev. Sicer se hitro zgodi to, I kar se je v minuli sezoni zgodi-I lonam. Rezultati so bili slabi, I zato smo menjali trenerja, I čeprav ni bil izključni krivec. I Vsi smo mislili, saj rezultati ' bodo, in če bi še čakali, jih ne
J bi bilo.«
V RK Gorenje so tudi
I	lani dali priložnost mladim
I	igralcem. Lepo jo je izkoristil
I	Sebastjan Sovič in bi jo še
I	bolj, če ga ne bi ovirala
|	poškodba. V naslednji sezoni
|	bodo mladi dobili še več pri-
|	ložnosti za uveljavitev.
|	Kakšne so spremembe v
Franc Plaskan: "Vedno med najboljšimi"
moštvu? »Večjih sprememb ni. I Odšel je le Kosta Semerdjijev, I namesto njega pa je prišel 1 Romun Sautescu. Vrnil se je ' tudi Rozman, dobili smo do- ' brega dragega vratarja Senico [ iz Sevnice, German, ki je na J posoji v Krškem, pa se mora še j odločiti za vrnitev. Menda mu j v Krškem nudijo boljše pogoje, | mi pa ostajamo pri naši | ponudbi, saj ne bomo ■ razkošni,« pravi predsednik | kluba Franc Plaskan. | Je mogoče ogroziti | nepremagljivo celjsko | Pivovarno Laško? »Čez čas | bi bilo tudi to možno, gotovo | pa pod pogojem, da se bodo I pojavili odlični domači igralci, I ki bi sestavljali jedro ekipe, to I pa bi seveda dopolnili z enim I ali dvema zares kakovostnima ■ tujcema. Takšno je tudi stališče ' generalnega pokrovitelja J Gorenja,« pravi Franc ! Plaskan in dodaja: »Naš cilj je J bil in vedno bo, da smo vedno | tik pod vrhom, slabše od tret- | jega mesta sploh ne pride v . poštev, zato se pripravljamo že | sedaj.«	j
I
■ (VOS) I
19. junija 1997
Squash
Nov podvig Petre Vihar
Velenje - Triglav Open 97
Madžar ka premočna, Katarina tretja
Prireditelji, TRC Jezero in STK Velenje pod okriljem Teniške zveze Slovenije, prvega poklicnega teniškega turnirja v Velenju so bili v nedeljo popoldne ob njegovem koncu zelo zadovoljni. Vsi, posebej še zmagovalka 22-letna Anna Maria Foldenv, so pohvalili, daje bila organizacija izvrstna, čeprav je turnir nekajkrat zmotil tudi močen naliv.
Madžarka je celo povedala, da bo tudi v prihodnje še rada prišla v Velenje, če jo bodo povabili. Gotovo je bila zadovoljna tudi domača igralka, komaj 16-letna Katarina Srebotnik, saj si je v kar precej močni mednarodni zasedbi nabrala nove izkušnje. Katarina je prišla do polfinala, kjer je morala priznati premoč izkušenejše Madžarke (1:6,2:6). V drugem polfinalnem paru je 18-letna Nemka Meike Froehlich premagala Tino Pisnik (7:5, 6:2), v finalu pa tudi ona ni bila dorasla Madžarki, saj je izgubila kar 1:6 in 1:6. V igri dvojic sta brez boja zmagali Slovenki Tini - Hergoldova in Pisnikova. Cehinja Fremuthova in Kanadčanka Soukupova namreč sploh nista prišli na finalno srečanje zaradi poškodbe.
Sicer pa so na tem turnirju nastopile igralke iz trinajstih držav. »Najmočnejša« je bila Barbara Mulej, 119.na svetovni teniški razpredelnici, vendar je že v prvem krogu predala igro Tini Vukasovič zaradi bolečin v želodcu. Zmagovalka turnirja j je dobila pet novih točk za svetovno lestvico, Srebotnikova pa I dve.
i Povedala sta:
Dr. Milan Medved, predsednik organizacijskega odbora:
Lokostrelski klub Indiana
Ostri boji pired evropskim prvenstvom
Na kmetiji Gradišnik v Matkovem kotu nad Logarsko dolino, kjer ima LK Indiana svoj sedež in strelišče, je bilo v soboto lokostrelsko 3-D tekmovanje za slovenski in Camo pokal. Udeležba je bila več kot dobra, saj je nastopilo 133 tekmovalk in tekmovalcev iz Slovenije in sosednjih držav. Ker je bilo to eno izmed preglednih tekmovanj za izbor reprezentance, ki bo zastopala Slovenijo na evropskem prvenstvu septembra v Poreču, je bil boj za dobre uvrstitve še toliko ostrejši. Pred lokostrelci in strelci s samostrelom je namreč samo še eno izbirno tekmovanje v začetku julija pod Krvavcem.
Zmagovalci v kategorijah in stilih z najštevilčnejšo udeležbo: seniorji 3 - D: Samo Šteharnik (Ravne); goli lok: Martin Fabjan (TO 6790 Novo Mesto); compound neomejeno: Jože Ravnjak (Ravne); seniorke - goli lok: Dora Oblak (Šenčur) compound neomejeno: Jožica Emeršič (DLLL Mobitel).
Zmagovalci posameznih kategorij in stilov so se popoldne pomerili še enkrat, najboljši med njimi pa bil Jože Ravnjak, LK Ravne. Klub je tekmovanje izvedel vzorno, vsi udeleženci so bili zadovoljni, zato prireditelj že načrtuje nova sorodna tekmovanja.
107,8 MHz
ItAIMO VELENJE
Turnir v malem nogometu
Na igrišču v Skalah bosta 21. in 22. junija ŠD Škale in EKS bar pripravila turnir v malem nogometu . Prijavnino (6.000 SIT) je treba poravnati do začetka žrebanja , ki bo danes (četrtek) v prostorih EKS bara, Kidričeva 55 v Velenju. Prvih pet ekip bo nagrajenih, najboljša pa bo dobila 50.000 SIT. Informacije po telefonu 861 626 pri Igorju Plaskanu.
Poles med zmagovalci
Velika udeležba in močna konkurenca, to sta bili dve značilnosti peteroboja narodov v Puli z udeležbo Češke, Madžarske, Švice, Slovenije in Hrvaške.
Izredna izenačenost ekip je doprinesla k dobrim rezultatom kljub močnemu nasprotnemu vetru. V naši reprezentanci je nastopalo kar pet članov AK Velenja, od tega so bili štirje varovanci trenerja Borisa Salomona, in sicer lana Pugelj, Peter Poles, Matjaž Krajnc in Primož Gutman, ki je preživel svoj reprezentančni krst, saj je tokrat zastopal barve Slovenije prvič, ter Boštjan Buč.
Imenitno se je odrezal Peter Poles na 400 m ovire, saj je v močni konkurenci premagal vse tekmece. Zaradi premočnega nasprotnega vetra Peter še ni tvegal teka s štiri-
najstimi koraki med ovirami, vendar je kljub temu tekel 52.24.
Matjaž Krajnc je bil zelo dober - četrti - na 200 m s časom 22.31 ter s štafeto 4 x 100 m osvojil tretje mesto. Primož Gutman je bil član štafete 4 x 400 m, ki je zasedla peto mesto. Prav tako je bila peta na 100 m Jana Pugelj s časom 12.60 ter Boštjan Buč, kije tekel na 3000 m ovire in dosegel čas 9.43.
Obe štafeti, moška in ženska, na 4 x 100 m sta se s svojim rezultatom po vsej verjetnosti uvrstili na evropsko prvenstvo, saj je ženska štafeta zaostala za petnajst let starim rekordom le nekaj stotink.
Z veseljem lahko ugotovimo, da so naši atleti izdatno doprinesli k skupno tretjemu mestu pri moških in četrtemu mestu pri ženskah.	M V. P.
Državno prvenstvo osnovnih šol

IsOČAl
medico
PROTETIKA IN ORTOTIKA V SODELOVANJU Z IRRS
1.200 proizvodov iz zdravstvenega programa
--
> neuničljive antidekubitus blazine iz Švice • anatomske blazine VVITCHI •oskrba pacientk po operaciji dojke • sanitetni material • plenice za inkontinenco
■ortopedska obutev • invalidski vozički • rehabilitacija
ROGAŠKA SLATINA, poslovni center SONCE tel.: 063/813-968
POOBLAŠČENA TRGOVINA ZA IZDAJO TEHNIČNIH PRIPOMOČKOV ZZZS
Pogoj za nastop na državnem prvenstvu je bil nastop na občinskem in medobčinskem prvenstvu, kjer je kot po navadi imela največ uspeha OS Livada, saj so dosegli kar 6 prvih mest, dobra je bila tudi OŠ Šalek, kjer se obrestuje delo z mladimi v atletiki.
Med številnimi šolami (48) je bil uspeh naših šol lep, saj je Livada zasedla pri starejših dečkih peto mesto ter pri mlajših deklicah šesto mesto. Osnovna šola MPT je bila sedma pri mlajših dečkih.
Nekaj boljših rezultatov.
Nika Hudej je zmagala pri mlajših deklicah na 1000 m, Anja Rak je bila na isti progi tretja, Ajda Lah pa je bila 5. na 300 m.
Po velike zmagoslavju na tekmovanju za veliko nagrado Francije v squashu za mladinke do 19 let je Velenjčanka Petra Vihar dosegla nov velik uspeh. Zmagala je namreč na odprtem
prvenstvu Avstrije na Dunaju. Do finala je vse tekmice, Arvayevo z Madžarske, Novačkovo iz Slovaške in Mc Collinovo s Škotske, premagala s 3:0, finalu pa je bila s 3:1 boljša od Jennifer Duncal iz Velike Britanje.
Po vseh uspehih jo sedaj čaka »prisilni« tekmovalni odmor do septembra, ko naj bi nastopila na odprtem prvenstvu Češke, saj za nastop na mastersu osmih najboljših evropskih mladink do 19 let julija na Nizozemskem, še manj pa za svetovno prvenstvo avgusta v Braziliji, skoraj zanesljivo ne bo moč zagotoviti potrebnih sredstev.	■
Pri mlajših dečkih je bil Zaje drugi na 60 m. Pri starejših deklicah je bila Andreja Ternik 4. na 300 m. Jasna Njenjič 7., na 60 m ovire je bila Vesna Kolenc 4. ter Jasna Hudej peta. Pri metu žogice je bila Kronovškova 4. in Smonkarjeva 5.
Na 60 m ovire je zmagal Mitja Repinc, drugi je bil Primož Ledinek, ob tem povejmo, da je OŠ Livada bila edina šola, ki je imela udeležence v teku na 60 m ovire. Odlično so se odrezale tudi starejše deklice v štafeti 4 x 100 m (Njenjič, Hudej, Kolenc, Zavolovšek), kjer so bile pete, ter starejši dečki, ki so bili v štafeti 4 x 100 m (Stefanič, Dragojlovič, Repinc, Kelc) sedmi. MV. P.
Smučarski skoki
Vedno boljši rezultati
Skakalci SSK Velenje so minuli konec tedna nastopili na 23. tednu skokov na Gorenji Savi pri Kranju in se dobro odrezali. Novinca Lovro Zupane in Klemen Omladič sta bila 33.in 38., pri dečkih do 11 let je bil Aljoša Čutuk med 80 skakalci odličen sedmi; v prav tako številčni konkurenci pri dečkih do 13 let je bil četrti Gašper Juvan (Ljubno BTC), šesti pa je bil Mario Lamešič; pri dečkih do 15 let sta bila od Velenjčanov najboljša Marcel Klemenčič na četrtem in Marko Perše na 16.mestu; pri mladincih do 16 let je bil Tahi Globačnik enajsti, Uroš Kočnik petnajsti, pri mladincih do 18 let se je z drugim mestom izkazal Luka Ograjenšek, odlična pa sta bila tudi Bojan Hriberšek na šestem in Marko Zorko na sedmem mestu.	■
Plavanje
Zmage v Krškem in Kranju
Tekmovalci Plavalnega kluba Velenje so ob koncu preteklega tedna ponovno zelo uspešno nastopili v Krškem in Kranju. V Krškem je domači klub organiziral tradicionalni Lilegov memorial. Tekmovanje je bilo namenjeno dečkom in mlajšim dečkom. Udeležilo se gaje kar 618 plavalcev iz 25 klubov iz Madžarske, Hrvaške, Bosne in Hercegovine ter Slovenije. Na dvodnevnem mednarodnem prvenstvu mesta Kranja je 206 plavalcev iz 27 klubov in devetih držav tekmovalo v kadetski, mladinski in članski konkurenci
Rezultati iz Krškega: Mlajše deklice - 50 m prosto: 7. Sandra Pandža 40.06; 50 m hrbtno: 5. Sandra Pandža 45.46. Mlajši dečki - 50 m hrbtno: 7. Aljaž Velički 40.08; 50 m delfin: 9. Aljaž Velički 36.75.
Deklice letnik 86 -100 m prosto: 6. Nina Kugonič 1:12.18; 100 m hrbtno: 3. Nina Kugonič 1:24.04; 100 m delfin: 8. Nina Kugonič 1:28.31; 200 m mešano: 5. Nina Kugonič 2:56.92. Deklice letnik 85- 100 m prosto: 6. Nina Sovinek 1:10.79, 7. Teja Tomažič 1:10.94, 10. Maja Sovinek 1:12.27; 100 m hrbtno: 1. Maja Sovinek 1:16.69; 100 m prsno: 5. Nina Sovinek 1:28.37; 100 m delfin: 1. Nina Sovinek 1:18.87, 8. Teja Tomažič 1:21.94; 200 m mešano: 1. Nina Sovinek 2:47.06. Dečki letnik 83 -100 m prosto: 10. David Danev 1:04.36; 100 m hrbtno: 5. David Danev 1:12.05.
Rezultati iz Kranja: Kadeti -100 m prosto: 1. Bojan Knez 58.36, 4. Ivan Vrhnjak 1:00.92; 200 m prosto: 7. Ivan Vrhnjak 2:11.24; 400 m prosto: 6. Ivan Vrhnjak 4:38.63. Mladinke - 200 m prsno: 2. Mateja Udovičič 2:58.67. Mladinci - 100 m prosto: 4. Jure Primožič 57.65; 200 m prosto: 2. Jure Primožič 2:02.48; 400 m prosto: 1. Jure Primožič 4:18.96.	■ Marko Primožič
Miting priložnosti za mlade
Medtem ko se njihovi vzorniki trudijo na Mediteranskih igrah, so mladi dobili priložnost v Murski Soboti, kjer je bil miting za mlade.
Naše mlajše kategorije so med 200 nastopajočimi dosegle vidne rezultate. Pri učenkah je na 600 m zmagala Katica Pirečnik, Nina Jošič je bila sedma. Na 300 m je bila Andreja Ternik druga. Jasna Njenjič tretja, Jožica Hozjan četrta, Nika Hudej šesta in Ajda Lah sedma. Pri skoku v dal jino je bila Maja Zavolovšek tretja. Pri učencih je bil Rok Miklavžina tretji na 1000 m, Nejc Razdrih peti pri skoku v višino in Andrej Pampe peti pri skoku v daljino. V kategoriji mlajših mladink je zmago dosegla Nastja Breznik na 300 m ter Neca Čepelnik na 60 m ovire. Na 100 m je bila Saša Salomon peta, Kristina Obronek pa druga na 800 m. V štafeti 4 x 300 m pa so suvereno slavile Velenjčanke.
Pri mlajših mladincih je bil Iztok Jelen drugi pri skoku v daljino. Boris Vugrinec je bil četrti na 800 m. Sašo Njenjič je bil pri starejših mladincih četrti na 400 m ter Marko Štor tretji na 100 m.	■
Izkazali so se
Učenci in učenke Centra za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje Velenje so se skozi rešeto predtekmovanj prebili na 29. SLOVENSKE ŠPORTNE IGRE OŠ PP.
Slovenj Gradec - mesto GLASNIK MIRU je bil kraj, kjer so se naši otroci družili, doživljali iskrice sreče v očeh. To so utrinki, iz katerih je pač sestavljen naš vsak dan. Učenke naše šole so se zavihtele na najvišjo stopnico - postale so državne prvakinje v rokometu. Državna prvakinja je postala tudi Suzana Burjak v teku na 60 m. S finalnimi nastopi v atletiki sta se odlično odrezala tudi Jože Juvan in Andrej Veselič.
■ Domen Frankovič
Gozdni tek Rozmanu in Pozničevi
V soboto je bil v Mislinji že XVII. tradicionalni gozdni tek na 21 km. Udeležilo se gaje blizu 60 tekačev iz Slovenije in Hrvaške. Skoda, da organizator ni poskrbel za večjo odmevnost tega teka, saj sta zmagovalca v obeh kategorijah imela lahko delo. Prave konkurence torej ni bilo.
Že sedmič zapored je pri članih zmagal Stane Rozman iz Celja, pri članicah pa je drugič slavila Slavica Poznič - AK Velenje.
Oba zmagovalca sta poleg kolajn prejela še lepe umetniške slike Tisnikarja (Rozman) in Stanislave Arsovski Lušnic (Poznič). ■ V. P.
Pionirska nogometna šola
Nogometni klub Šmartno bo od 1. do 12. julija izvedel poletno nogometno šolo za dečke letnikov 1986, 87, 88 in 89. V njej se bodo mladi nogometaši pod vodstvom strokovnih delavcev in aktivnih nogometašev NK Šmartno seznanili z osnovnimi veščinami nogometne igre.
Vse, ki jih zanima ta oblika športnega urjenja vabimjo, da se udeležijo šole. Prijavijo se lahko na telefon 885-967 in 885-149 do 30. junija vsak dan od 7.00 do 9.00 in od 14.00 do 15.00. Prispevek na udeleženca je 2.000 tolarjev in gaje treba poravnati prvi dan. Program dela bodo udeleženci v pisni in ustni obliki dobili na začetku šole.	■
I I
Katarina in Anna Maria (vos) I
»Vsi v TRC Jezero in Šaleškem teniškem klubu smo z veseljem spre-	j
jeli ponudbo slovenske teniške zveze za organizacijo tega turnirja.	|
Vse dni smo gledali lepe igre, saj so nastopile mlade igralke, ki se	j
že prebijajo v svetovni vrh, imamo pa že nove načrte. Vseh seve-	|
da ne bi radi izdali, s slovensko teniško zvezo in sponzorji pa se že	j
dogovarjamo, da bi prihodnje leto v istem terminu izvedli še	j
močnejši profesionalni turnir. Vse je odvisno od volje ljudi, ki or-	|
ganizirajo teniško karavano za Slovenijo in seveda od sponzorjev,	|
zagotovim pa lahko, da tenis v Velenju bo in to na še višji ravni.«	|
Tretjcuvr.ščena Katarina Srebotnik: »Z dosežkom na tem	|
turnirju sem zelo zadovoljna. Zlasti do polfinala sem igrala odlično,	|
saj sem premagala tri dobre tekmice, v polfinalu pa nisem bila do-	|
hm razpoložena. Res je seveda tudi, da je tekmica igrala odlično	\
in mi ni dovolila moje igre. V tretjem krogu sem premagala	\
soigralko v dvojici Majo Matevžič in sem bila zaradi tega celo malo	\
žalostna, saj je Maja slavila rojstni dan. Zdaj bom najprej nastopi-	\
la na turnirju 1.kategorije na travi v Angliji za mladinke do 18 let,	\
kar bo seveda priprava za mladinski grand slam turnir v	I
Wimbledonu. Hitra igra na travi mi zelo ustreza, zato na tem na-	I
jvečjem turnirju pričakujem dober rezultat.« ■	I
Celje
Srečanje slovenskih upokojencev
Slovenski upokojenci se bodo na letošnjem srečanju zbrali danes, v četrtek, v Celju. Slavnostni in kulturni program bodo pričeli ob 10.30, pozdravil jih bo tudi predsednik države Milan Kučan, ogledali si bodo lahko sejem z imenom »senior«, vse do 18. ure pa bodo organizatorji skrbeli za veselo in prijetno razpoloženje.
KINO
VELECENJENI VELENJČANI IN OKOLIČANI
vas osebno vabi na otvoritev pivnice v nakupnem centru v petek, 20. junija ob 16. uri.
Prijahal bom na kobilici, presekal vrv, in vas odrešil lakote in žeje.
MESTNA OBČINA VELENJE
Komisija za odpravo posledic elementarnih nesreč Titov trg 1 Velenje
Vlada RS pripravlja informacijo o škodi, ki sta jo na poljščinah, vrtninah, travinju in v trajnih nasadih povzročili letošnji spomladanska pozeba in suša. Da lahko ovrednotimo škodo v kmetijstvu na področju naše občine vas naprošamo, da nam sporočite naslednje podatke:
1.	priimek in ime lastnika parcele (najemnik mora predložiti veljavno najemno pogodbo),
2.	številko parcele, na kateri je prizadeta kultura,
3.	velikost parcele v m2,
4.	kulturo, ki jo je prizadela spomladanska pozeba oziroma suša,
5.	odstotek poškodovanosti
6.	zavarovanost ali nezavarovanost prizadete kulture (to ni izločitveni kriterij) in
7.	ali je za prizadeto proizvodnjo najet kredit (p kateri banki, za koliko časa, višina anuitete).
Podatke sporočite na navedeni naslov najkasneje do 23. junija, 1997.
DEŽURSTVA
Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO
Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 94 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 851-065, dežurno službo pa na 856-711. Zdravniki:
Četrtek, 19. junija - dnevni dežurni dr. Lazar in dr. Mijin, nočni dežurni dr. Stupar in dr. Vidovič Petek, 20. junija - dnevni dežurni dr. D.Vrabič, nočni dežurni dr. Kozorog in dr. Friškovec Sobota, 21. junija in nedeljo, 22. junija - dežurni dr. O.Renko in dr. Mijin
Ponedeljek, 23. junija - dnevni dežurni dr. V.Renko in dr. Lazar, nočni dr. Žuber in dr. Lazar
Torek, 24. junija - dnevni dežurni dr. Mijin, nočni dr. Stupar, nočni dežurni dr. Mijin in dr. Lovrec-Veternik
Sreda, 25. junija - dežurni dr. Mijin in dr. Lovrec-Veternik
Zobozdravstvo:
V	nedeljo, 22. junija - dr. Darinka Šuster v zasebni zobni ambulanti, Stanetova 27, Velenje (od 8. do 12. ure).
Urgenco ob sobotah izvaja zobozdravnik, ki je dežuren v nedeljo.
V	sredo, 25. junija - dr. Zvonka Petek, v dežurni zobni ambulanti, Vodnikova 1.
Lekarna v Velenju:
Lekarna v Velenju:
Dežurna služba je organizirana neprekinjeno.
Lekarna v Šoštanju:
LEKARNA ŠOŠTANJ obvešča cenjene stranke, da jih lahko pokličejo na novo telefonsko številko 883-002.
Od 20. junija do 27. junija - Franc Blatnik, dr.vet.med., mobitel: 0609/618-117.
DOM KULTURE VELENJE
Sobota, 21.6. ob 23. uri Nedelja, 22. 6. ob 10. uri (pred-premiert!) TI, TI LAŽNIVEC - komedija Režija: Tom Shadyac Vloge: Jim Carrey Dolžina: 91 minut Jim Carrey je tokrat odvetnik, ki pri svojem delu in zasebno ogromno laže. Ko njegov sin na peti rojstni dan upihne svečko in očka spet ni, čeprav mu je obljubil, si zaželi, da njegov očka ne bi več lagal. Ta želja uroči očeta, ki ne more izreči ene same laži več. Kako bo kljub tej hibi rešil pomemben sodni problem in kako se bo izmotal iz vseh nevšečnosti? Pridite in si oglejte! Nedelja, 22. 6. ob 18. uri MARS NAPADA - »odtrgana« komedija Režija: Tim Burton Vloge: Jack Nicholson, Glenn Close, Annette Bening, Pierce Brosnan,... Dolžina: 103 minute Kako se obraniti pred Marsovci? Poglejmo, kako to delajo v Beli hiši, v Las Vegasu in na ameriškem podeželju. Usode teh ljudi se združijo zaradi enega samega cilja, ubežati in premagati zelena bitja z izbuljenimi očmi, veliki možgani in laserskimi puškami v rokah.
Odlična igralska zasedba in izjemni specialni efekti. Ponedeljek, 23. 6. ob 20. uri KAKO SE JE ZAČELA VOJNA NA
MOJEM OTOKU - vojna komedija Režija: Vinko Brešan Vloge: Vlatko Dulič, Ljubomir Kerekeš, Ivan Brkič,... Dolžina: 97 minut Leto 1991. Na manjšem jadranskem otoku je po izstopu Hrvaške iz Jugoslavije še vedno ostala vojašnica polna fantov, ki služijo vojaški rok in jih nori major JLA ne izpusti na prostost. Le-ta celo grozi, da bo cel otok spustil v zrak, če bo kdorkoli poskusil karkoli proti njegovi vojašnici. Svojega sina pride reševat tudi zaskrbljeni oče, ki ne najde nikjer pomoči, zato se odloči za neverjetni načrt...
Velika hrvaška uspešnica!
KINO ŠOŠTANJ
Petek, 20.6. ob 19. uri MARS NAPADA - komedija Torek, 24. 6. ob 19. uri KAKO SE JE ZAČELA VOJNA NA MOJEM OTOKU - komedija
KINO ŠMARTNO OB PAKI
Sobota, 21.6. ob 20. uri MARS NAPADA - komedija Nedelja, 22.6. ob 14.40 uri (pred-premiera!) TI, TI LAŽNIVEC - komedija
Filmi v juniju in juliju: Metro, Ekspres, ekspres, Ti, ti lažnivec, Michael, Anaconda.
Rezervacije vstopnic: vsakdelovnik na št. 856-384 (Kino Velenje) od 8. do 14. ure ter na št. 862-002 samo eno uro pred predstavo!
BODITE ZVESTI VEGRADOVIM TRGOVINAM - PRIJETNO BOSTE PRESENEČENI!
Vegradove trgovine nagrajujejo zvestobo kupcev z nagradnim kuponom za vsak nakup v vrednosti 5.000 tolarjev.
Žrebanja bodo 30. septembra in 30.decembra!
T TEDENSKO DRUŽINSKO LETOVAME VTERMAH ČATEŽ
▼	TEDENSKO DRUŽINSKO LETOVANJ NA KOPAH
▼	LETNA KARTA ZA TENIS
_. IN ŠE 30 PRAKTIČNIH NAGRAD IZ VEGRADOVIH TRGOVIN
S K nakupu vas vabijo prijazne Vegradove trgovke in trgovci:
\ g	T TRGOVINA ALFA, Simona Blatnika 1, Velenje /živila, e § čistila, pijače, gospodinjski pripomočki
\ g	T TRGOVINA BETA, Kajuhova 12, Šoštanj /živila, čistila, \ % pijače, gospodinjski pripomočki
5 g	▼ TRGOVINA DELTA, Kajuhova 12, Šoštanj /železnina, 3 ^ elektro, vodovodni in vrtičkarski program, hobi orodja, bela j £ tehnika, zabavna elektronika, gradbeni program, \ g ARMSTRONG,KNAUF, TEGOLA...
: g	▼ TRGOVINA ANA, Šaleška , Velenje /moška, ženska in 3 s otroška oblačila, spodnje perilo, nogavice/
j g	v TRGOVINA NAŠ DOM, Prešernova 9,Velenje 5 ^ /zabavna elektronika, bela tehnika, orodja, električni aparati/
i §	T TRGOVINA GAMA, Prešernova 9, Velenje/diskont l ^ pijač, papirna galanterija, pisala/
i KOMUNALNO I PODJETJE IVELENJE c
3320 Velenje
Koroška 37/b
tel.: 063/856-251
fax: 0631855-796
žiro račun: 52800-601-46145
Uporabnike komunalnih storitev obveščamo, da morebitne reklamacije glede dobave komunalnih dobrin sporočajo dežurnim službam Komunalnega podjetja na telefon:
856-251	856-3	80]	862-582
Potrudili se bomo za takojšnjo odpravo reklamacij! Komunalno podjetje Velenje
ČETRTEK, 19 junija:	6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na
današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.30 Poročila; Vedeževanje po telefonu; 9.30 Poročila; Programi Olimpijskega komiteja - Športa za vse; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Press ambulanta; 18.00 DJ news; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PETEK, 20. junija:	6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na
današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Dvakrat dvanajst umazanih; 8.45 Predstavlja se Zreško Pohorje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Za konec tedna; 16.30 Poročila; 17.00 Glasbeni gost; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SOBOTA, 21. junija:	. 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na
današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.30 Poročila; 8.45 Izbor pesmi tedna; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; Čestitke; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Kvazi kviz; 18.00 V imenu sove; 19.00 Na svidenje.
NEDELJA, 22. junija: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 9.00 Kdaj, kje, kaj; 9.30 Trič trač in druge čveke; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; I. blok čestitk; 14.45 EPP; 15.00 II. blok čestitk; 15.45 EPP; 16.00 III. blok čestitk; 17.00 Namine čestitke; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PONEDELJEK, 23. junija: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 in 8.30 Poročila; 9.00 107,8 Avtomoto hercov - oddaja o avtomobilizmu; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 17.30 DJ tirne; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
TOREK, 24. junija:	6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na
današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Glasbene želje; 8.30 Poročila; 9.00 Nasveti vrtičkarjem; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Naši kraji in ljudje; 17.30 Pa zapojmo eno po slovensko - izbor najbolj všečne slovenske melodije v sodelovanju z revijo Kaj (pokrovitelj Esotech); 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje
SREDA, 25. junija:	6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na
današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.45 Kličemo UNZ; Gostova turistično gostinska ponudba; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Vi in mi; 18.00 Živ žav; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
Lastnikom hišnih ljubljencev
Društvo za varstvo in proti mučenju živali
prosi vse lastnike hišnih ljubljencev in drugih domačih živali,
DA V POLETNIH MESECIH UPOŠTEVAJO NASLEDNJE:
-	žival mora imeti na razpolago bivalni prostor, kamor se lahko umakne v senco ali najde zavetje pred nevihto,
-	žival mora imeti vedno svežo, neoporečno pitno vodo,
-	ne puščajte živali v pregretem avtomobilu,
-	s psom se ne sprehajajte ob sončni pripeki, še posebno naj ne teče ob kolesu ali celo motornem kolesu,
-	med počitnikovanjem ustrezno poskrbite za žival: za oskrbo muce poprosite sosede, psa oddajte v čuvanje v hotel za pse ali ga zaupajte sorodnikom, prijateljem ali znancem, ki žival poznajo in bodo zanjo poskrbeli z vso odgovornostjo!
HVALA!
ONESNAŽENOST ZRAKA
V tednu od 9. junija do 15. junija 1997 so povprečne dnevne koncentracije S02, izmerjene v AMP na območju Mestne občine Velenje, Občine Šoštanj in Občine Šmartno ob Paki, niso presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g S02/m3 zraka.
SSiillBBililll
MESTNA OBČINA VELENJE VARSTVO OKOLJA
MAKSMALNE POLURNE KONCENTRACIJE S02 od 9. jinip do 15. jmip 1997
mali OGLASI
GIBANJE PREBIVALSTVA
ROLETE, ŽALUZIJE IN LAMELNE
ZAVESE izdelujemo, montiramo. Tel.: 063/471-943, Andrej..
SVINJSKO ČISTO MAST (spuščeno) ugodno prodam po 200 SIT. Tel.: 722-052.
RENAULT 4 GTL, 1.87, reg. 5/98, prodam. Tel.: 863-360. PERZIJSKE MUCE in otroško kolo (7-13 let) prodam. Tel.: 861-969, popoldan.
NOVO STREŠNO KRITINO Polak (cca 100 m2) in 80-litrski el. boji er ugodno prodam. Tel.: 720-292. ČISTOKRVNE SAMOJEDE (mladiče) prodam. Tel.: 855-622 ali 863-379. CITROEN AX 1,5 iTRE, I. 93, 42.000 km, reg. 3/98, blokada motorja, prodam za 9.500 DEM. Tel.: 061/817-405.
TELICO, brejo 8 mesecev in pol, prodam. Tel.: 881-686. KOSILNICO Bucher (kot nova) in puhalnik Tajfun (star 5 let) prodam. Tel.: 882-940.
UREJEN PIKNIK-PROSTOR na
letališču v Lajšah nudim. Tel.: 892-
338.
HLADILNO OMARO Gorenje prodam za 20.000 SIT. Tel.: 852-914. HIŠNEGA MAČKA podarimo. Tel.: 853-329.
TROSOBNO STANOVANJE v Velenju prodam ali oddam v najem. Tel.: 856-721.
YUGO KORAL 55,1.88, prodam. Tel.: 850-939.
VIKEND, tovorno vozilo TAM 4500 in Yugo 45, prodam. Tel.: 854-327.
TELIČKO IN PRAŠIČA (težka po 100 kg) prodam, tel.: 885-941. TOVORNI SPECIALNI Furgon za živila in zelenjavo, 1.85, reg. 11/97, prodam. Tel.: 882-304, zvečer. TRGOVSKI LOKAL v okolici Velenja oddamo v najem. Tel.: 858-880, popoldan.
ZASTAVO 128, neregistrirano, v voznem stanju, prodam. Tel.: 882-
910.
NOVO PRIKOLICO za osebni avto, 155x110, z atestom, prodam za 70.000 SIT. Tel.: 722-151. JAGENJČKE za zakol prodam. Tel.: 885-846.
MOTOR APN 6 (I.94), CB postajo in nov klarinet "b", prodam. Tel.: 858-423.
SKODLE prodam. Tel.: 844-021, zvečer.
BREJE OVCE in jagenjčke za zakol ali nadaljnjo rejo prodam. Tel.: 892-338. RABLJEN HLADILNIK prodam. Tel.: 851-804.
TROSOBNO STANOVANJE v centru Velenja kupim. Tel.: 861-027. STANOVANJE v stanovanjski hiši
oddam. Tel.: 063/855-631.
SERVICOM d.o.o.
BATNI IN VIJAČNI KOMPRESOR J
- strokovni servis - rezervni deli za TRUDBENIK i ■ UGODNO: vijačni kompresor že za 4.990 DEM!
Prodajno - tehnična služba Tel.: 0809/649-881
Upravna enota Velenje
Smrti:
Janez Sternad, roj. 1926, Zvodno št. 12/a; Rozalija Selčan, roj. 1903, Bezovškovo Bukovje št. 7; Anton Kejžar, roj. 1928, Cesta na Roglo št. 17/b, Zreče; Franc Kričej, roj. 1940, Velenje, Cesta I. št. 15; Marija Karat, roj. 1937, Šoštanj, Aškerčeva c.št. 7/c; Marija Golob, roj. 1908, Topolšica št28.
Upravna enota Žalec
programi ARMSTRONG, TEGOLA in KNAUF
svetovanje - in izvajanje Tel.: 063/861-026, fax 851-821
Poroke:
Anton Vovk, Zabukovica in Metka Burjan, Zabukovica.
Smrti:
Vilma Breznik, stara 56 let, upokojenka, Vrbje št. 56; Ivan Leskovšek, star 83 let, kmeč.upok., Letuš št. 26; Ana Cerovšek, stara 88 let, druž.upok., Žalec, Trubarjeva; Marjan Pirnat, star 30 let, poštar, Kapla št. 31; Jožef Napotnik, star 49 let, delavec, Kraberk št. 7; Terezija Turnšek, stara 59 let, upokojenka, Breg pri Polzeli 14; Jože Plevčak, star 85 let, upokojenec, Latkova vas 90.
BREZPLAČEN TELEFON 080-1534
DELA ZA ŠTUDENTE, ŠTUDENTE OB DELU IN DIJAKE
MIAPp$K151»VIS v	i e
velenjski študentski servis
POGREBNE STORITVE USAR
VINSKA GORA S, 3320 VELENJE TELEEON: 063 / 858 - 226, MOBITEL 0609 / 636 - 939
POGREBNE STORITVE V CELOTI
-	PREVOZI
-	UREDITEV DOKUMENTACIJE
-	NABAVA CVETJA
MOŽNOST PLAČILA NA VEČ OBROKOV POSLUJEMO 14 UR DNEVNO
V SPOMIN
FRANCU BERLOŽNIKU
iz Florjana
Boleč je spomin na 19. junij 1995, ko je za vedno ugasnilo Tvoje življenje, naš dragi mož, oče, dedi, brat. Solza žalosti Te zbudila ni,	Dnevi minevajo, bolečina ostaja.
a v naših očeh še vedno rosi. Hvala vsem, ki se ga z lepo mislijo in svečko spominjate
na njegovem grobu.
Žena Betka, sinova Boštjan in Iztok z družino ter sestre.
ZAHVALA
Tiho kot je živel, je za vedno odšel, naš dragi ata in brat
MIRKO PUNCER
Plahutov Mirko iz Paške vasi 20 a 12. 7.1931 - 6.6.1997
Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite ter spomnite se, kako hudo sem jaz trpel,
zato le večni mir mi zaželite.
Iskrena hvala vsem, ki ste ga imeli radi in ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu poklonili cvetje,
svete maše, sveče, lepo pesem in besedo. Hvala gospodu župniku za pogrebni obred, doktorju Stuparju za nesebično pomoč ob njegovi bolezni, kolektivu ERA Tržnica in kolektivu Elkroja iz Šoštanja. Hvala vsem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali in nam stali ob strani.
VSINJEGOVI
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega ljubega moža, očeta, dedija, brata, strica
in tasta
MATEVŽA RAZGORJA
28.5.1939 - 26.5.1997
Zaman je bil Tvoj boj, zaman vsi dnevi upanja, trpljenja,
bolezen je bila močnejša od življenja.
se iskreno zhvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče ter številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Prisrčna hvala Premogovniku Velenje, Društvu upokojencev Velenje, Društvu ILCO za koroško regijo ter Bolnišnici Slovenj Gradec za zdravljenje in lajšanje
bolečin. Toplo se zahvaljujemo govornikoma, godbenikom, pevcem in gospodu župniku za opravljen pogreb.
Žalujoči: žena Elica, hčerka Jelka z družino ter sinovi Roman, Iztok in Bojan z družino.

ODKUPUJEMO	DELNICE
SKLADOV, tudi TRDNJAVO (A-TRUST). Pridemo na dom in prinesemo denar. Tel.: 062/631-164, od 9.do 20. ure.
POGREBNA SLUŽBA MORANA, CVETLICAMA. RAMNOSESTVO 3 TEL.: 065 / 720 - 003,720 - 660,720 - 662
LJUBAN
za tvoj danes bi dala svoj jutri
Vera
Odšel je naš
/
LJUBAN NARAKS
utemeljitelj in prvi direktor tednika Naš čas in radia Velenje
Ko se strnejo vse poti in ostane le spoznanje, da te ni, začutiš, kako je odšlo, kar je bilo in kar bi lahko bilo lepo.
Sodelavci in prijatelji
ZAHVALA
Po hudi bolezni je prenehalo biti srce dragemu očetu in možu
MARJANU KARATU
29.12.1937-13.6.1997
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so nam ob najtežjih trenutkih stali ob strani.
VSINJEGOVI
Krepitev regijskega
povezovanja
Šolski center Velenje
Danes otvoritev tretje telovadnice
Danes (v čertek) ob 15. uri bodo na Šolskem centru Velenje slovesno predali namenu pomembno pridobitev, novo telovadnico.. Otvoritveni trak bo prerezal republiški mini ster za šolstvo in šport dr. Slavko Gaber.
Gre za 1700 m2 veliko dvorano, 450 m2 potrebnih spremljajočih površin (kabineti, garderobe, konferenčne sobe, sanitarije), v njej je tudi 600 sedežev. Naložba je bila vredna pri-
bližno 300 milijonov tolarjev, od tega je tretjino iz investicijskega vira prispevalo republiško ministrstvo za šolstvo in šport, drugo tretjino so pridobili iz naslova šolskega tolarja, tretji delež pa so sredstva Centra. Povsem opremljena bo nova šolska telovadnica na voljo dijakom v novem šolskem letu.
■ tp
ZDS in Univerza za III. življenjsko obdobje
Ustvarjalna jesen življenja
Županja in župani zgornjesavinjskih in šaleških občin nadaljujejo aktivnosti za regijsko povezovanje. Na 4.delovnem srečanju so se v ponedeljek zbrali na Ljubnem ob Savinji in se odločili, da bodo občinskim svetom poslali predlog ustanovitve Sveta občin Zgornje Saviiyske in Šaleške doline ter imenovanja članov v ta svet. Za občinske svetnike bodo pripravili tudi podrobno informacijo ter pravilnik o načinu dela in pristojnostih sveta.
Člana sveta naj bi bila tudi predstavnika Območne savinjsko-šaleške gospodarske zbornice in Območne enote Republiškega zavoda za zaposlovanje Velenje.
Ob tem je direktor
RTC Golte Marjan Prelog županjo in župane seznanil s problematiko tega centra. Zupani so menili, da je treba zagotoviti pogoje za nadaljnje delovanje centra, pobudo za to pa naj prevzame občina Mozirje.
(slika: jp)
KS Nazarje slavi
Ob prazniku tudi novi most
Nazarska krajevna skupnost slavi svoj praznik 12. junija, letošnje praznovanje pa so in še bodo obeležili s številnimi prireditvami. V njihov sklop je sodilo tudi sobotno odprtje novega mosta preko Drete, ki so ga bili krajani Nazarij in okoliških zaselkov zelo veseli.
Župan občine Nazarje Ivan Purnat in predsednik sveta KS Nazarje Matej Pečovnik sta vsak v svojem pozdravnem nagovoru z zadovoljstvom poudarila lepe dosežke in napredek krajevne skupnosti in občine, predvsem pa zares tvorno sodelovanje in sožitje ob razreševanju vseh manjših in večjih vsakodnevnih in razvojnih nalog. Vsem udeležencem so zaigrali godbeniki godbe na pihala Zgornje
Trden most za trdno povezavo prebivalcev krajevne skupnosti
in občine Nazarje v celoti.
Savinjske doline, vsi skupaj pa so si z zadovoljstvom nazdravili.
n/p
Dvajset let nazarskega vrtca
Malčki so navdušili
Lepšega dogodka, kot je bil nastop vseh malčkov nazarskega vrtca v veliki dvorani Delavskega doma v petek zvečer, se v Nazarjah in širši okolici skorajda niso mogli nadejati. Malčki so namreč izvedli čudovito predstavo, kakršno pač znajo samo otroci, in bili skupaj s svojimi vzgojiteljicami deležni velikega navdušenja vseh, ki so do zadnjega kotička napolnili dvorano.
Nastop pa je imel še poseben pomen, saj so ga namenili 20-letnici vrtca v Nazarjah. Ob jubileju je pozdravne besede in čestitke izrekla ravnateljica Vzgojno-varstvenega zavoda Mozirje Ana Kladnik, obenem
Tako navdušiti znajo samo otroci
Mariji Celinšek in Mariji rani pa so bili tudi prvigojen-
Obojnik čestitala, saj sta bili v ci tega vrtca.
vrtcu na samem začetku, v dvo-	■ jp
Velenje - Zveza društev upokojencev Slovenije je v sodelovanju z Univerzo za III. živl-jensko obdobje Velenje pripravila eno-dnevni seminar o interesnih dejavnostih s področja kulturne, izobraževalne, infor-mativno-propagandne in
rekreacijske dejavnosti upokojencev.
V ponedeljek ob 9. uri so predstavniki upokojenskih organizacij iz vse Slovenije napolnili sejno dvorano MO Velenje, po tem, ko so si lahko v avli ogledali res zanimivo,
Interesne dejavnosti upokojencev so številne in raznolike. To je
dokazal tudi ponedeljkov posvet.
razgibano razstavo številnih krožkov, ki delujejo v okviru velenjske Univerze za III. živl-jensko obdobje.
Za temo letošnjega seminarja so se dogovorili lani v Novem Mestu. Seminar je otvoril Vinko Gobec, vse prisotne pa sta pozdravila tudi Erika Veršec, predsednica Univerze za III. življenjsko obdobje Velenje in župan Srečko Meh.
Uvodno predavanje je imela priznana strokovnjakinja prof. Ana Kranjc, potem pa so udeleženci podrobneje spoznali izkušnje z interesnimi dejavnostmi v Velenju. Predstavili sta jih Erika Veršec in Valči Žohar. Razprava je bila živahna, upokojenci pa so prijetno druženje podaljšali še daleč v popoldne, saj so si ogledali nekaj velenjskih znamenitosti.
■ bš
Gasilsko društvo Šalek
Ža pokal že devetnajstič
Prostovoljno gasilsko društvo Šalek je v nedeljo izvedlo že 29. spretnostno tekmovanje za
»šaleški pokal.«
Na zelenici pred dijaškim domom je nastopilo 29 moških in
15 ženskih desetin. Pri članicah so največ spretnosti pri vaji in največ hitrosti v štafetnem tekmovanju zmogle gasilke iz Hajdoš pri Ptuju, druge so bile tekmovalke iz Oplotnice in tretje gasilke iz Lokovice. Med moškimi je največ točk zbrala desetina iz Kotelj, tesno za njimi so pristali gasilci iz Slovenske Bistrice, tretje mesto pa je šlo v Kamence.
I Denis 0. foto Sandi
SEZONSKA w PONUDBA W
kovinOtehna
PC v nakupovalnem centru v Velenju in PC na Prevaljah
nemogoče je mogoče
. ^ Glasbeni stolp m^m M2 GRUNDIG
Videoplayer ^ VR 26 PHILIPS
43.99C	I SIT]
	
	i I SIT
VValkman
MS-PS151
AIWA
18 prestav 26", Dacota
SE VEDNO POTEKA AKCIJA BELE TEHNIKE GORENJE do 21. JUNIJA!