ARHIVI XVII IW Poročila o delu druStva in zborcvaniih 145 trcnui 110 v večini primerov 11c ustrezajo noruativom o mater alnem varstvu arhivskega gradiva. Zaostanek za N-iinnjr pn je v vseli državah udeleženkah \' len v orgar.iza.uji irhivske službe Na koncu tečaja so nas v arhivski Soli prosili Se za mnenje o programu "poletnega tečaja", ki so ga organiziral' Večjih pripomb ni bilo, vendar pa so vodilni delavci v nekaterih arhivih opazili, cl.i v program 11 bil vključen arhivski management. Organizator "poletnega lečaia" pa so bili tud zelo zadovoljni ?. rezultati, saj je večina piobhmov v vzhodnoevropski h državah podobna problemom v vzhodnem delu Nemčije Ob nedavnem obisku na simpoziju Medna roti nega arhr/skegn sveta, Sekcije m arnivsko Šolanje 11a temo Posledice političnih sprememb v Vzhodni in Srednji 1-.v rop i pii arhivskem šolanju v Ljubljani j vodja Sindiiskih programov v Arhivski Soli v Mr.rbur gu/lahn dr. Raincr Policy 0111cm1 da za leto 1995 ponovno pripravljajo podoben lečaj in da so si ovens k arhivisji dobrodcili. 1'csnti Gotovi mi Genetični vir iK vede o aki h je močno povezan z upravno zgodovino. Obravnava dopis glede na stopnje med osnutkom koncepta do vročenega dopisa. Analitični vidi k upošteva zunanjr aralho spisa (material, format ipd.) in notranjo analizo spisa (sestavni deli spisa, oh'ika, okrajšave opombi; ipd.). Pri vedi o nklih je pomembna določitev 'namena dopisa. Nam^n in funkcija dopisa sla namreč test» povezana. K:r se v sf isih odslikava najrazličnejše življenje, je za dobro analizo potrebno razumevanje poj nov ustavne, upravne in gospodarske zgodovine, kol tudi sodstva, Vsa področja so bila obnvnevana teoretično in prakiično. Pri praktičnih primerili je bilo težišče na spisih iz osemnajstega in devetnajstega stoletja Tretji rte I seminarja sme obravnavan načine .¿dajanja virov in probleme, ki se pojavljajo pri izdaji. Najprej so bili predstavljeni različni načini prečrko-vanja, nato pa ie pravila izdelave formalnih opisov in rcgcsiov glede na elemente, k "O bili predstuvljei ii pri vedi o akim. Vsak udeležence je na koncu leč'j a transkrib ral .n kritično predstavil določen dokument. Matevč Košir Tečaj pitLngrafije ir vede o ilklih, Ardiivsehnlc Marburg 4 8. 7. 1994 Od 4. do 8, julija sva se z Dragem Trpinom udeležila tečaja paleografije in vede o akti" (Akten-knndt), kije potekal na Arnivski Soli v M-rburgu. Dr. Moritz je vodil vaje branja gotirc iz različnih Č?sovnib obdobij. Pri tem so bili predstavljani razni (ipi gotskih pisav in njihov razvoi od 16. do 10. stoletja. Drugi del leč;jja, ki ga je "odil dr Policy, sme obravnavali vedo o aktih. Predstavljena so bila vsa tri področja vede o aktih sistematično genetično in an;, litično. Vsi ti različni vidiki vede o aktih sc medsebojno dopolnjujejo. V okviru sistematične 'ede o aktih poteka klasificiranje in dolenjo tipa spisa, v okvirr genctiČne določanje stopnje nastanka spisa m načina pisar niškega posiovatija, v okviru analitiine je pozornost usmerjena na zunanje in notranje značilnosti spisa. Sistematične presojanje je pozorno piedvser na stilne .n slovnične konstrukcije (nagovarjanje, osebni, mnoiinski stil ipd.). To nam pomaga ugotovit' ,-ang in odnos dop:sovaleev. Različne vr:tc uradov, osebt različnega ranga, glede na rad- ali podrejenos ipd. so upora bi ja k povsem različne stile. Pri j iste na lični v-d i o aktih lam je bila predstavljena tipologija ziinanjiU zaključenih izpisov, do čaja "pisen škili glav" Tipe logija je bila irdelana predvsem glede na n.-men in stil dopisov V ok fini istega stila, namena ir ranga so pc-;darjmc razlike glede na frsio urada in glede na loj ali gre 7m kolegij al 111 lira a ali za centralistično organiziran urad. Zborovanje nem Škili arhivarjev, Drcsden 4.-6. 1(1. 1994 Na povabilo Dr.išiva nemških arhivarjev naj b: sc precsedniea dniStva mag Mil e? Trebšc Šlolfa udeležila zborovania v Dresdenu; zaradi njene bolezni sem se ga udeležila v imenu <\DS sama. Zborovanj; je bilo prvič po združitvi obeh Ncmčij in po fuziji irhivskih dniStev v enotno arhivske društvo za celotno Nemčijo v nekdanjem vzhodnem delu Morda zaradi ambolike prav v Drcsdenu z več kot 800-letno zgodrvinsko tradicijo in glavnem mestu SaSke. Zborovanje je bilo od 4. do 7 oktobra 1994. Zaradi velikega Števila udcleženeev, na prvi prezenčni listi je bilo prijavljenih že 7R2, številka pa sc je povečala vsaj Sc za ka' ih 200 ob koncu prijiiv, so bilo ■'.nsednnjn sekcij na različnih lokueijah. Večina predavanj in razstave so bile v kongresnih dvoranan muzeja Higiena, sicer sta b.;li prizorišči dogajanj Se Sr.5ki državni arhiv in icpa dvorana v no*'cm rotovžu. Glavni, tema 65. zborovanja je bila ZAGO-TAVUANJE OIIRANJANJa ARHIVSKEGA GFA D IVA V INFORMACIJSKI DOBI KOT JAVNA NA LOCA ARHIVOV ha 21 pcsvetu deželne zgodovine pa JURIST V SLUŽBI POLITIKE (16 OO 18. STOL.) V okvini zborovanja opravi društvo vedno že kar prvi dan /3. oktobra/ pregkd dela, zasedi upravni odbor druStva itd. Na jarultem zborovanju v Augs-burju j> po dveh mandatih odložil predsedniko vanje dr. llcnr.ann Riimsehfittcl, direktor generalne nrlir/skc dirckeije državnih arhivov Bavarske, 111 v tem letu je 13? Poročila o delu druStva in zborovanjih ARHIVI XVII 1994 potekalo po r ve to vn njo prv.č z novo^voljcmm picd-scdnikom društvi dr. Norbertom Rimar.om. Dne 4\ oktobra 1994 jc bila ves dan v postopa saške vladne palače, ki ima sedež v Archivstrassc 14, 79. konferenca vseh referentov in diickiorjcv arhivskih lipriv zveze in dežel. V novem rotovžu pa so se sestali na 11. zvezni konferenci predstavniki komiinalni.i arhivov. Na tiskovnj konferenci, ki se je jc udeležilo veliko število novinarjev .n televizijskih hiš, jc predsedniK orisal dela in naloge društva, se zahvalil scoiga-nizitopcm in saški vladi za podporo, ki ie omogočila, da je bilo posvetovanje prav v Dresdenu. V popoldanskem času jc bila KUNl-l:RENCA UDELEŽENCEV TUJIH AKHIVSKIH GOSTOV. Taka obliki, .zmenjave mnenj je že tradicionalna in j: vključena v vsakoletne zborovanje društva nemških arhivarjev. Tujih udeležencev je bilo neka' več kot 30, predvsem veliko jc bilo zastopstvo arhivarjev iz Avstrije. Konference so se udeležili le predstavniki dniitcv in drugih evropskih organov iz nasled.ijih držav: Avstrije, Madžarske, Češke, Slovaške, Hrvaške, Švice, Belgije iiz Strasbourga), Poljske, Estoni/c, Leionijc, Danske, Nizozemske Vsak .zmed udeležencev je na kratko predstavil arhivske probleme svoje dežele m društvo, delovanje, število članstva, načine finaneiianja itd. Predstavnik 1CA g. Lenndurman jc na kratko predstavil konferenco v Budimpešti. V zvezi z izobraŽevanjem arhivskih delavcev jc bila preko ICA izvedena Jiroka akc'ja mednarodne izmenjnve, k. je v programu EU. V vzhodnih državah je tendenca da jc potrebno razbiti centraliziran najin Šolanj?, tako je npr. na Nizozemskim na vseh glavnih šolah možno pridobiti arhivsko izobrazbo; možnost nadaljevanja šolanja ponujajo vse višje šole. Estonija je bil-? tokrat prvič gostja te konference. Ukvarjajo se z razdelitvijo kompetene med državnimi ni mestnimi arhivi, velik problem imfjo z restitueijo nrnii skega gradiva, reprivatizaiau pa jc le dodatek k vsem ostalim nalogam ■ Predsednik evropske skupnosti g. tlofmann jc podal mednarodno poročilo držav članic EU. Zanimiv ie podatek, da so povsod prav arhivska društva poveriva med zveznimi, državnimi, deželnimi, komunalnimi in specialnimi arhivi. Zato je zahteva EU, da se v arhivski službi leži k federalnemu sistemu Centralistične tendenee arhivskih slnf.b naj ne bi vzdižale c/ropcizaeije. Pomembna je csvesčcnost in zato bodo informacije iz Bruslja pos!anc vsem arh'vom in nc samo državnim knkur do sedaj Nasploh je tendenca držav, da se čimprej povežejo v računalniško medarhivsko mrcio. Na iTdajaieljskem področju se pripravlja priročnik o restavratorstvu in Konscrvatorslva. Za vse medna: odne udcicžcnee jc vlada države Saške v vladni palači zvečer pL iprnvila sprejem. 5. oktobra so po popoldanskem otvoritvenem delu m pozdravih sledili referati: Liing'' Preo^ilii a informacij in i;gube -nformarij, izziv za arhive - VVettcngck Zagotrivlianjc onranjr ija arhivske dediščine v upravi brez papirja - Lcrsch: Preobilica irformncij v množičnih občilih vrednotenje in wej«nje - GraBinann: Izgube informacij ter njihova nadomestitev - Brosius: Izgube aihivskega gradiva med vnjno in jkodn zarad poplav v Državnem arhivu lian no ver - Hrgl: Ohranjanje nadomestnih virov in dokumentacija za ntzisko vanje NS zgodovine v k >miinalnih arhivih - Gohrcs; izgube piri cerkvenih arhivih: možnosti zagotavljanja s pomočjo izbranih primerov - Bradici; Izgub? arhiva wfirtembcrškega deželnega zbora - možnost zagotovi Ive nadomestnih v nov - Merchel: Postopanje z moteno dediščino povojnega časa na primeni saškega državnega arhiva v Drcjdcnn V sek-iji II ie bile pod.očj>. obravnave mikrofilm Teme so bile Varnostno mikrofilmanje, Mikrofil-rmnjc, ki so ga i>;vedli strokovnjaki gencalcškcga društva iz Uialia v ZDA ter Arhiviranje sodobnih nosilcev informacij, /Arhiviranje slik na optičnih diskih, Varovanji: tekstov na opučmh medijih Sek lja 111 se je ukvarjala s tehn-čniini vprašanji v arhf ih, referati so nosili naslednje naslove: Arhivsko zgradba kot pogoj za varovanje dcdišcine, Naloge državnih arhivov pji projektijjnju in financiranju arhivov znotraj mestnih področij v primeru novogradenj, Pogoj, za delovanje znotraj upravnega in področja »porabnikov v nekem deželnem cerkvencin arhivu, Izkušnje z narawno klimatizaeijo v skladiščih rensko-vcstTalskcga gospoaai skega arhiva v Kclnu, Ureditev regionalne restavratorske delavnice v zgodovinski utrdbi. Adaptacija in sprememba namembnosti zgodovinske r.gradhe zn namene komunalnega arhiva. Z rcstavratorsko-konscrvatorsKimi vprašanji se jc ukvarjala sekcija IV. Referati so bili: Razpad papirja koi grožnja za ohranitev dediščine, Masovne poškodbe n.i arhivskem gradivu, vrste in obseg, Raz-kisanjt množičnega gradiva in knjig in arliivalij, Konscn irnnjc lesnih papirjev s sodobnimi laninacij-skiiru postopki, Siroi za pregibanje papiga - temelj v Konceptu postopka poškodb na fondih. V sredo je bil sprejem, ki gaje za vse udeležence v mestnem grr.dn pripravil "Obcrb:irgerm-;islcr" Tu ima prostor muzej, mestna zbjrka in arhivska ra/stava o trtgivnili dog idkin usodnega leta 1945, ko so v neči od 13 /14. februar 1945 zavczn.ška letala bombardirala mesto ter ga popolnoma razrušila; v mestu pa je bil > okoli 35.00i; smrtnih žrtev. Ob skoval jc si na poti do stolpa, od koder jc prekrasen razgled na mesto ob Elbi, v posameznih etažah ogleda na panojih razstavljene dokumente in fotografije. Na televizijskem aparata pa poteka film, spremljan s tekstom iz pisem, raznih zapisov, dnevnikov in pričevanj ljudi, ki so doživeli tragedijo. Celotni grad je še zmeraj veliko gmdbisče, take kot drugi deli starega mestnega jedra Obnavljajo Zwingcr, Scmpcropera je popolnoma obnovljena, največja restavratorski1 delavnica in izziv z» konservatorje kamnite dediščine pa jc prav gotovo obnova cerkve Naše ljube gospe. Tudi družabni večer AR]IIV] XVII 1994 Poročila o dein d mil va in zborovanjih 147 udeležencev v cm znamenitih starili restavracij v središču incsta je popolnoma uspcf V četrtek, 6. oktobra, sc jc delo r.adalicvalo po sckciiali, podana pa so bila poročila prcd^dnjoeih Za vse udelcžencc so pripravili ogled Mestnega arhiva v Marienallcc 3. Ta arhiv jc novejša zgrudba, namensko zgr.ijena za potrebe arhiva. V bogato ilustririnem vodniku, iidnncm februarja 1994, nnjdcrnc vse pc-Irebnr informacije, ki zadovoljijo šc tako zahtevnega uporabnika. V o vodu je opisan zgodovinski razvoj arh.vskc službe glavnega saškega mesta. Razdelitev fondov pred 2. sv vojno. 1. Listine (sveta, cehov, privata, depoziti) 11 Arhiv spisov a. ZgodovinskL arhiv - starejši arhiv sveta vključno z meščanskimi knjigami, mestni sedm a ki i, ccliovski iujiivi, meščanski in obrtni arhivi, arhivi pred-inesli fi šolski arhivi b. Novi ipravni arhiv od leta liS^l dalje III. Računski arhiv, razdeljen v 10 stvarnih skupin IV.Maknlatura Obd 'bic po letu 1945 jc težak čas reševanja arhivov po bombnem napadli, njihovo ko«i»pltiir*nj(l, hramba, ra^nc lokacije, preseljevanja itd. Po ustanovitvi DDR so arhiv uredili po sovjetskem vr.om. V oktobrskih dneh leta 1989 doiivi DDR politično in gospodarsko spremembo, kar p incsc spremembo tud za arhiv. Leta 1991 jmajo zaposlenih 15 strokovnili dclavecv Gradivo arhiva obsega 4.125 4 tm spisov, 812 lislin mestnega sveta, 3.373 eehovskili nstin, 3 100 kart, načrtov, risb, 22 atlantov, ^00 razglednic, 26.*>0G knjižnih enot ter I2£0 rol filmov. Po večerji in praktično zadnjem delovnem dnevu zasedanja jc bila organizirana Se vožnja s parukom po Elbi navzgor do gradu Pillnitz. Grad .n park je dal volilni knez Johann Gcorg IV. Saški zgraditi za svojo metreso Svbilc pl. Neitschntz. Po smrti obeh jc grad prišel v roKc A(igua Močnega. Ob boinbard-nnjn 1'illnitza v 2. vojni je ta krasni baročni kompleks ostal nepoškodovan. V letu 1946 so vanj prenesli oslankc siik iz Dresdcnskc galerije. Del jc bil odprt za ogled, del jc služil kot depo in jc to šc danes. Leta 1963 sc jc v grad preselil leta lis76 iLst.inc /ljcn muzej za umetno obrt. V letu 1993 jc ccloini grajski kompleks prešel oa mesta v last svobodne države Saške v upravo driavnjli gradov in parkov. Ko smo sc pripeljali dc grrdu, so sc na gradu prižgale luči, na dvomili slopnieah, ki vodijo do varnega nabrežja Hibe so stali igrale, k m iirivli v rokah prižgane bakle. V noči so iz platoja .adondi prvi laku krajšega koncerta taročne glasbe, ki so ga izvedli trobile! Glasbene akademije Drcsdena. V izredno mrzlem večeru smo udeleženci dolgo vztraj i i na krovu ladje, od koder sme poslušali ubrane z-,okc. Naslednji da" sc bile šc in strokovne ckikurzijc v bližnje, okolico. Zborovanje jc dobre uspelo, rcfcraii no bil glede na generalno temo, aktualni, za tuje ndclcžcncc ;c bilo poskrbljeno kar sc da dobm, bdi gost na takem zborovanju jc vedno prijetna dolžnost. Marija ¡fiTiijc-Mitslett Dnevi ncmepi filmu v Purdenoncju, Purdemine 8 14 10. 1354 Od 8. dc 14 oktobra 1994 sva z Ivanom Nem?-ničem ohtskala Dneve nemega filme v Pordenoncju v Italiji. Dnevi so bili to leto posrečeni "pozabljenemu smehu (forgotten laughter)" - neznanim m pozabljenim amcr.škhn komedijam, posnetih v dvajsetih letih. Te komedije so posnete na enem ali dveh kolutih. Na žalost so bili nekateri film. le delno ohranjeni. V pregledu so bili predstavljeni producenti: M¿ck Scnneii z odličnim -^ralccm BiJIyjem Bcvanon?; Charles Bowers, Jack White s sve.-mi razpoznavnimi filmskimi prizori (debele ženske, sedeče nú zadnjih sedežih avtomobilr, k. s svoj. ■ težo d' igncjo sp.ednji konec aviomofcila, neizogibno policijsko preganjanje razbojnikov, rcäcvam'c iz nemogoč.h suuacij, ponavadi visoko na stavbah itd.) in Lupino Lane. Slcdn-i je bil angleški komik, kf delal rekaj časa v Ameriki. V filmih, v katerih jc nnstopal, ^ bi> dosiiKrat režiser, igralec in prodneent. Za večino njegovih lllmov so domnevali, da so sc izgub.n. Ostali pnduccnti ;o: Joe Rock; Christie Film Co. . Bull's Eye; Biograph; Universal; Klcvcr Pintnrc in tudi pri nas najbolj znan Hal Roanh, rival Mačka Scnrctta. Med najbolj znanim prodneentskim delom Hala Roaciia jc produkcija filmov Olíverja hardyja in Stana Laurel a. Zelo zanir.iiva je bila serija komedij o živa1 h, kjer so v glavnih vlogah nastopale živali. Videli smo tudi serije komedij, ki so nastale na podlagi v (.stein času zelo popul.irnüi rhank (Foniaine Fox), stripov - Buster Brown in njegov pes Tige, C.W Kohlesa, Billyja DeBccka (Barney Google in Spark Pli 13) Georges,) M^Manusa (pri nas jc znan njegov strip Tarana) in H A. MeGilla (The Hall Room Boys). Zelo težko bi navajali naslove vseh komedij, ki sva jih videla. Na programu 11'so bile samo ameriške komedije, ampak tudi frrneosks (produkcija Pathd) iz začetka 30. stoletja. To so bile kratke komedije, dolgf sumo nekaj ininut, toda naieiene in posnete zelo profesionalno in dopadljivo. Smešile so človeške napake kot so neznanje, nccieili tirano obnašanje, vura-nje, pretvarjanje itd. Ameriške komedije so bile posnete v zjiani maniri s'apstieka (komika, ki temelji nr vizualni, telesni komiki - gcgn, zelo hiter lempo in splošna zmešnjava), ki jo je uvedlo filmsko podjetje Keystone. Drugi del progi