_a poduk in kratek 6as. *"-1''r Turki. (GoyV»r"p'ri' pol. narodnem gosp. društvu pri sv. Lovrencu v slov. gor. J. M.) Minolo je 29. maja 1853. ravno 400 let, odkar so Turki v Evropi na balkanskem polotoku svoje mohamedansko gospodarstvo začeli; in kakor prigovor pravi: rKanior turški konj 8 svojim kopitom vdari, tam trava ve5 ne rasteu, tega so balkanske dežele še dendene? živa pri5a, — pod turškim gospodarstvom se nikakor ne razvija ne di}šni ne telesni blagor. Kaj mora rendar te.inu biti vziok? Balkanske dežele ležijo, bi rekel, med tremi deli sveta, morje jib naoiaka od vseh strani, zemlja sama na sebi je rodovita in bogata, obnebje milo in prijazno; v teb krasnib deželah je po ve5 kakor 4001etncm iurškem gospodarstvu otrpailo vse blagostaoje in tega je k:iv koran, t. j. verozakon Turčinov, jih sv. pismo. Od kod je rkoran" in kaki so njegovi nasledki? Mobamed, ki ga Turki iruajo za svojega preroka, je začetuik korana. Ta mož je bil rojen v Meki 20. aprila 571. po Kr. rojstvu; njegov o5e Abd Allah (biapec božji) je bil trgovec; inateri je bilo ime Amina. Po svojem ocetu, kteri je ae pred njegovim rojstvom umrl, je podedoval Mobamed 5 velbludov, nekoliko ovc, in eno sužujo; ko odraste, je trgovai, kakor pred njegov o5e; 25 let star stopi v službo k neki bogati 401etni vdovi, po imenu Chadidža, ž njoj se tudi oženi. L. 610. ko je bil 40 let star, se pokaže pred svetom kot učnik v verskib rečeh. On trdi, ka mu je Bog aam izročil to poslanstvo, in po angelju Gabrielu ž njim govoril. Iz začetka ima Mobarnedov nauk glab uspeh; njegova sporočila so Ijudem prazne sanjarije, ia tako Mohamed 1. 622. svoj rojstveni kiaj, Meko, zapusti, kjer je njegov nauk tako slabo napiedaval, in se v mesto nJathrib" poda. To mesto je puzuej dobilo ime nMedina". (Medinat al uabi, t. j. mesto prerokovo.); 23 let je Mobamed tuhtal in koval svojo vero, pa se le po njegovi sraiti so prijatelji zbrali njegove nauke, ki jih je božja razodetja imenoval, Abu Bekr pa jih je baje v bukve spisal, in ta knjiga je nkoran" t. j. čitanje. Pisan pa je koran v krasnem arabskem jeziku, okinSan s vsemi lepotami orientalske doraišlije, razdeljeu v 114 poglavij, ki se zovejo cSure", in te so razdeljene v vrete. — Poglejmo nasledke korana za družbinsko življenje! 1. Koran dovoli ,,mnogoženstro in sužnost"; v 4. suri namre5 govori, ka je vsem jegovim vernikom slobodno si vzeti 1, 2, 3 ali 4 sopruge razun sužnjih, ki jih sme imeti, kolikor ho5e. Mohamed sam pa kot prerok Allaha (Boga) je imel glede 8oprug neomejene pravice. V 33. suri beremo: „0 prerok, mi tebi dovolimo tvoje žene, kterim si juteroo dal, hčeri tvojih ujcev od oeetove in materne strani, ktere so ae s teboj izselili; dovolimo ti vsako verno Ž8no, ktera se ti vda, in jo ženiti hočeš. — Bog je milostljiv in smilecen, ti smeš zavreči izmed njib, ktero hoceš, in zavrženo nazaj vzeti, kakor ti dopade, krivice ne storiš." — Pri svoji smrti je Mohamed zapustil 9 sopiug, 2 ste pred njim umrle, Chadidža in Zaynab. Vsak naj sodi, kako stoji s nravnostjo naroda, koji se po navedenih mobamedovih naSelib v zakonu ravna? Kako je v takih okoljnostih naaprotno spoštovanje zarocenih? Mož labko svojo ženo apodi, ji zamore pridružiti iu si nakupiti sužujih, kolikor jegovo premožeuje dovoli. Kako je mogo5e pri taki zakonski zvezi otroke prav izrejati, v njih srca vtisnoti prelepo otiočjo ljubezen do svojih roditeljev? Sodim, to nikakor mogoce ni. 2. Po koranu je vojska Mobamedancem proti nevernikom zapovedana; naverniki pa 80 vsi, ki se koranovih naukov ne dižijo; kristijani so jim djavri t. j. p»i. V vojski smrt storiti je Allabu najbolj dopadljivo muSeništvo, vojski se odpovedati največja budobija. Ko si je Mobamed skoraj že vsa kolena Aiabov podvrgel, se je 1. 630. vzdignil proti gerški carevini. Pot skoz pušavo je bila težavua, uekteri so se tudi bali redovne vojske; in tako so celo nekteri Medijani doma ostali. Vsem tera z pekleuskim ognjem preti, in zapove: nAko kteri izmed o.jih umsrje, tako nesmes nikdar za njega moliti, ni njegovega groba obiskati, — umrli ao kot hudodelniki". 9. aura. In dalje govori: _Število mesencev je po božjem naravnanju 12, tako uči prava vera; 4 izmed njih 80 sveti, v teh ne zagiešite svojib duš; malikovavce pa pobijajte v V8eh meaencih". Iz zgodovine vemo, ka so vsa tla turake zemlje v kivavi vojski pridobljena, in posebno je v sedanjib evropskih tarških deželab slavjanaka kri mnogo in mnogokrat curkoma tekla. Da Mohamed spoznovavce korana za vojsko navduai, je iztuhtal dvojno mogočuo sredstvo. Prvo je -neogibljiva osoda1' — fatum — ktere se Mohamedan trdno drži," on pravi: nellmukadas" — tojenoje; ako je sojeno, da to uro imas umreti, tako je vse jedno, ali se najdeš z sabljo v roki pred sovražnikom, ali se doma valjaš na niehkih blazinab, razloček je le ta: kdor v vojski umre, pride gotovo v raj, in kdor se vojski odpove, v peklenske muke, in to je drugi pripomoček, da ae Turčin za vojsko navduši. Sesti del celega korana obsega popia pekla in raja. Vse mesene sladkosti, koje le more izumiti čluvečja strast, obeta Moha med svojim privižencem v raju; pekel pa popisuje tudi tako straino, ka še tako surovo srce groza presune: vsi, kteri se koranove postave ne držijo, in se vojske ne vdeležijo, bodo se _v pekiu z vrelo vodo napajali", .olje bo 8e jim v trebubih kuhalo", ,,v ogenj potisneni, ko jim ena koža zgoii, zopet drugo dobijo, da bolje občutijo bolečine" itd. Piijatelji Turčinov tidijo, ka sedajni čas Mobamedanci ni8o več tako silni in kruti, kakor svoje (Jni, ko 8e je tresla pied njimi cela Evropa; ali videli smo lani in letos grozovitosti v Bolgariji, Bosni, Hercegoviui ravno tako, kakor v tisti dobi, kedar so bili na vrhuncu svojemoči; morili 80, kakor divje zveri, atarčeke, žene iu otročiče, divjali celo proti ranjenim, kteii so jim v roke padli. 3. Ker se Mohamedanec neogibljivo drži svojega .ellmukadas" — sojeno je, vzrokuje to dalje, ka je lenoben, malo se trudi, in za tega del so najrodovitnejše dežele puščave; ne skrbi _a avoje zdravje, ne za snago, in zato so tuiške dežele vedno odprte razuiui kužniin boleznim; in premnogokrat so po svoji nemarnoati že okužili celo Evropo. 4. Slikarstvo iu podobarstvo je po koranu prepovedano; v teh uiuetnijah tedaj Mohamedanec ničesar stoiiti nemoie; da, na tisoče najkrasnejših umotvorov so Mobamedanci pridobivši si kračanske dežele za vselej vničili in pokončali. Ko so 1. 1453. po budem boju v Carigrad prilomastili, 86 je neatevilno ljudstva natlačilo v prekrasno ceikev, tako | zvano -Aja Soflja", ktero je Justinijan II., po rodu Slavjan, 1. 538. dodelal; 7 let jo je delalo na tisoče delaleev in vse vrste umetnikov. Stala je, kakor slavni zgodovinar giof Stolberg trdi, črez 40 mil. gol. po sedajni vieduosti. Podobe, altarji iu obilno cerkvene sprave, bile 80 iz čistega zlata ali srebra; v steno, ktera je bila iz dragega niarmorja in porfirja, 80 bile čudovito unjetno vdelane podobe iz pozlačene in malane steklovine; tako krasna je bila ta cerkev, da je Justinijan, ko so jo 27. dec. 538 blagoslavljali, poln radosti nekterokrat izkliknol: nSalomon, jaz sem te prekosil". V to cerkev se je ljudstvo v smrtnem strabu natlačilo, Turki vrata razbijejo, in grozno po cerkvi divjajo; vse podobe in prekra8ne slike so razbili. Ko zmagovavec, Mohatned II. prijezdi, tudi ou vdere naravnoč v cerkev; patrijarb z pre8v\ Reanjim telesom v rokah ga pričakuje misleč, da bo tako omečil silneža, kako avoje dai Leon veliki Atilo, in ga k nsrriil.jeuju ganil; ali Mohamed diija skoz množino pretitiašenega ljudatva, in patrijarba z niečetn presune. Zgrudivši se patiijarh, umirajoč te pomenIjive besede spregovori: -Prokleti pagan, prokletstvo bo tebe in tvoje naslednike spreuiljalo; črez dvakrat dve sto let na ravno deueanji den bo veliki osmanski duhoven na tem altarja umorjen, turška država bo z mestom ta den padla, in mohamedanske vere bo konec". 5. Mohamedanči tudi niao prijatelji znanosti ia vednosti. Tretji po Mobamedu ,,kalif'' — tako se turški car imenuje, — z iuienotn ,,0mai", premagavši Egipt, pusti v glavnein mestu Aleksandriji velikaanko knjigarno, ki je hianila učenoBti celega starega sveta, sožgati, govoreč: „ Ali te neštevilue kajige v sebi zadižijo, kar koran uči, tako so nepotrebne; učijo kaj druga, so škodljive". Tisočletai trud in delo bilo je po turški ne'vedno8ti in krutoati v enem dnevu vpepeljeno. Crez 1.00 let že mohamedanizeni na svetu obstoji, po najnovejsem ateviljenju šteje sedaj 1.60 jruilijebov duš, in vendar v tem dolgem času, in tako mnogoštevilen, v nobeni umetnot<ti ali vednosti, ni -kaj posebnega dovr.ii, celo uič važnega v blagor Šlovečanstva ^tonl; nadlog in zlega pa brez mere pripravil; opravicen je prigovor: ,,Kamor turaki konj z kopitom vdari, tam trava več ne raste", Balkanske dežele so tega očivestna priča. TurCin ni prijatelj svobode, pri njem sužnost vlada, ce!6 sopiuga je sužnja; kdor na koran ne priseže, ni ravenbrat, temoč pes, — žival, ki ee biez greba slobodno pobija; Turčia ne mara za vednosti in umetuosti; kdo bo nam torej zameril, ka mi Slovenci svojim bratom po krvi, in vsem kristijaaom, ki že na stotine let pod turako krutostjo-dihujejo, najgorkeje želimo, da jim skoraj zora boljše bodočno8ti napoči?! Smešničar 51. Nek mož sreča zdravnika, ga vs*avi in nagovori, rekoč: Gospod, hudo me po udih tiga; svetujte mi! Zdravnik ga pogleda, vzame listič in svinčnik v roke ter zapise ta: -recept^: Zabliskalo se rai je v glavi, — Da uzrok' ztubtal sem koj pravi, — Od kod da tvojih nog protini-..—Od vina pride — le od vina, — Presneto huda ta mrcina, — Od vina, to je res, moj ain ! — Ali pazi dobro, kak' jaz raislim: — Pokvaril si se z vinom kislim ; — V prihodnjič pij le aladkih vin!'—*'• Dr. Vinopivc m. p. predsodnik vkiopivnega društva.