Kmet, drva in osel.
IfcS^^eka krnet veliko bukev za drva. Ko vidi, da bode bukev skoraj padla, pre-?>SljJ? straši se, da se ne bi zvalila v jarek, pa priveže svojega osla za bukev in jame zopet sekati brez straM, češ, saj je osel privezan. Tu se bnkev zvrne in z oslom prevali nizdolu, da na njem niti kost s kostjo ne ostann. Vidi to oni kmet, vrže sekiro na rarao in otide domov. Ko pa na poti doide nekega človeka, vpraša ga, ni li kje videl njegovega osla, ki domov vleče jedno bukev. Oni človek, ki je vse gledal, odgovori: ,,Tu pred seboj sem ga videl, ko je vlekel težko drevo; oj uboga žival! Cimu jo preobkladaš?" — nBj, .mlad je še," reče kmet, nin zato ga imara, da dela, a ne, da gospoduje."