Pisma iz domačih krajev. Gornja Sv. Kungota. Preteklo nedeljo^ 24. aprila smo blago slovili javni križ na posestvu našega odličnega, neustrašenega pris-taša SLS, cerkvenega ključarja Frančiška Kolmanič t Pli»tovcu v navzočnosti precejšnjega števila župljanov. Ko bi ne bilo deževno vreme, bila bi slovesnost toliko častneje zastopana. Tako se dviga na lepem hribčku v Plintovcu zopet novo znamenje našega odrešenja, ter se nahaja v vinogradu ključarja Kolmaniča res primeren kraj, saj je Gospod Jezus tako rad imenoTal sebe vin«ko trto. Od tod blagoslavljaj ljubi Jezus naše vinske gorice  in žilna polja, varuj na« ioče in hudega VTemena! Tvoj mili pogled o trpeči Zveličar pa rtaj prežene v«e pogubonosno kriTe  naiike naših zakletih verskih nasprotnLkov v naSi župniji, sleri moč peklenski kači, sedmeroglavemu zmaju, ki se peni jeze in dela s peklensko silo proti »KatoliSkemu domu« in katoliški ideji. — Hitro po blagoslovitvi križa posvetila se je dnižina cerkv. ključarja presv. Srcu Jeziisovemiu Pri tej priliki se je nabralo za Katoliški dom 83 Din med odličnimi gosti-sorodniki šentiljske in domače žuipnije, za kar naj jim bo presv. Srce bogat plačnik. Mirovali pa ne bomo, dokler ne pride sleherna družina naše uiboge župnije pod varstvo božjega presv. Srca! Sv. Anton v Slov. goricah. Ker se je izvedelo od raznih strank, da še bolezen metljavost v Slovenskih goricah oziroma v šentlenartskem okraju ni izginila, se razglaša sklep oblastne skup&čine na vprašanje raznih strank, in sicer: Tisti posestnik, ki ima do pet oralov zemlje, dobi zdravilo »Disiol« zastonj, posestndk z 10 orali zemlje po 4.50 Din in posestnik z nad 10 orali pa po znižani ceni 9 Din, seveda proti potrdilu pristojne ©bčine, katerega mora vsak prinesti g. drž. živinozdravniku dr. Samecu firi St. Leoartu v Skrv. goricah., pri katerem se more dobili zdrarilo. Kar se pa ti6e raznib vlog in prošenj na oblastno skupščino, oziroma na oblastni odbor od raznih strank, morajo biti iste rmiraj dovolj zadostno opremljene z raznimi dokazi, ter je za razna Tprašanja in pojasnila podpisani zmiraj na razpolago, «amo treba mu naznaniti, ali osebno ali pismenim potom. Ob: •nem opozarjam občine, da naj redno pocočajo podpisanemu, koliko žirine da je bolne na metljavosti in koliko se je mora zakiati. Peljanec Ludvilt, oblastni poslanec in župan v Cogetincih, pošta §r. Anton t Slor. goricah. Marija Snežna. Ob priliki blago&lavljanja križa pri posest¦iiu Valentinu so se spomnili povabljeni naših dijakov in nabrali za kn. šk. dijaško semenišče v Mariboru 100 Din. — Bog bodi plačnik. Polenšak pri Ptnjn. Za leto&njo veliko noč smo fcili Polenšani precej presenečeni, ker smo dobili novi božji grob, delo našega iomačega mizarja g. Meška. Napravljen je tako, da se drži stranfikega oMarja sv. Vida, ter je veliko bolj pripraven prostor, kot •mo ga imeli dosedaj. Zraven novega božjega groba smo dobili todi nori korpus. Veliko lepih starih navad se je letos zopet pri ¦as izpolnilo. Na veliko soboto pri vstajenju je bilo veliko ljudstra, tako ogromno prooesijo že dolgo ne pomnimo. V soboto in ¦edeljo zvečer pa so bili vsi hribčki razsvetljeni. Tudi nesmisel¦o streljanje pri procesiji je letos precej izostalo, le par mleče¦obnih, duševno slajbotnih mladičev je nekoliko hotelo lepo sloTesnost motiti, kar pa se jim ni posrečilo. Starejši in razuirmejši fantje so se najlepše ipokazali na veliko noč po. večernicah, ko smo prišH iz cerkve od blagoslova, smo videli celo fronto postavljenih najrazličnej&ih topičev od najmanjšega do največjega kalibra in šele sedaj se je pričel oglašati eden za drugim, da je bilo tako veličastno kakor že dolgo ne. Vse to je najlepši dokaz, kako naše verno ljudstvo čuva, hrani in goji v svojih srcih ljubezen in spoštavanje do praznikov vstajenja našega Gospoda! Polenšak pri Ptuju. Novic tudi pri nas nikakor ne zmanjka. Tako moramo danes poročati, da sedaj ofo in pred velikono&nimi prazniki niso mirovali taki ljudje, kl navadno naše hiše obisku jejo samo v objemu nočne teme, j« razumljivo, da vsakemu pride prar zraven svLnjetine tudi kokošje meso. Tako so si taki Ijudje priskrbeli na mnogih krajih ter pridno izpraznjevali razne kokošnjake. Ker je javnim varnostnim organom precej težko izslediti take nebodijihtreba nočne obiskovalce, ker mora biti precejšnja tolpa, da se jim posreči tudi prašiča v svinjaku zaklati. in odnesti; sliši se namreč, da se je tak slučaj prigodil na Bresnici, žuipnije Sv. Lenart pri Veliki Nedelji. Mala Nedelja. Te dni nas zapusti naš večletni kaplan č. g. L. Sunčič. Prav iskreno nain je žal tega priljubljenega, vedno veselega gospoda, ki nam je posvetil vse svoje moči tako v verskem kakor tudi v drugih ozirih. Posebno ga bode pogrešala naša deca, xa katero je sforil vse, kar je sploh mogel. Gospod kaplan je vnet apostol protialkoholnega gibanja in je v tem vprašanju strokovno poplnoma orientLran. Naj mu bl novo mesto blizu slovitega letoTišča prijetno nadomestilo za našo župnijo. Mala Nedelja. Službovanje našega selskega pismonoše je graje vredno. Ta fant nikakor ne odgovorja za to službo, zato ne moremo in ne jbomo gledali več teh nerednosti. Ako se res noče potruditi, da bi strankam redno in točno dostavljal pisem&ke pošiljke, smo pač primorani, si priskrbeti moža, ki jbo rad in z veseljem vršil to službo. Samo nekaj slučajev: pisma dvigne na poStnem uradu in jih nosi po tri dni okrog, na zadnje jih vrne poštnemu uradu, ali pa jih pusti pri kakšni stranki, češ, naj jih ta dostavi dotičniku; med uradnimi urami pohaja pri različoih strankah, da se ga celo s težavo otresejo. Temu mora biti konec, ako ne, so posledice neizogibne. 8t. Ilj pri Vclenju. Nemila bela žena vedno hodi pri nas okrog s svojo ostro nabrušeno koso. Dne 10. t. m. je prerezala nit živIjenja obče priljubljenemu mladeniču Rudolfu Rebernik. Rajni je bil Teč let cerkovnik ter vseskozi ponižen in vzgleden fant. Ob praznikih je znal prav milo in ubrano pritrkovati z zvonovi, da smo bili pri tem trjančenju ganjeni do solz. Zato so mu pa tudi sedaj peli milo in otožno, kot da žalujejo za njegovo veščo roko. Kako je bil obče spoštvan in priljubljen pri vseh, zlasti med mladino, je pričal njegov nad vse lepi pogreb. Pri odprtem grobu so mu zapeli v slovo naši izvrstni pevci in pevke. Obilni venci pa so priče, kako je rajni Rudolf ljubil cvetlice, ter večkrat kot cerkovnik pomagal z njimi dekletom venčati Marijin majniški ollar. Prav gotovo mu dobra nebeška Mati tega ne bo ostala dolžna, temveč ga bo bogato nadarila za to z nebeškim, neminljivim veseljem. Dragi Rudolf, počivaj v miru v zemlji šentiljski, mi ti ohranimo časten spomin. Staršem in celi Rerelmikovi družini pa naše iskreno sožalje! Gomilsko. Dne 8. aprila 1927 je umrla blaga, krščanska žena Ivana Rančigaj. Njeni pogrebci so darovali za Dijaško semeniš&e 300 Din. Najlepši spomin na rajno, ki se je tudi sama v svoji oporoki, kakor «e sliSi, sp>omnila te prepotrebne ustanove. Sr. Peter v Sav. dolini Umrl je na veliki četrtek zjutraj častit^ji-ra, 82 let stari raož Gašpar Košak. Bil je od prvega počerka na- ročnik Slov. Gospodarja. Iz tega in drugih listov razumnega fiitanja si je prisvojil obšlrno stanovsko izobrazbo, ki ga je usposobiia, da je črez petdeset let v raznih krajevnih zastopstvih uspešno deloval. Pokojni Košak je bil izmed tistih, ki so pred več kot petdesetimi teti hodili k pokojnemu knezu Salmu opravljati travni&ka dela za to, da so dobUi hmeljske sadike. Pripovedoval je večkrat, da si je knez Salm imena mladeničev-koscev popisal. Ko je prišel čas hmeljskega sajeaja, j« knez pripravil veliko skrinjo hmeljskih sadik, postavil fante v \rsto in več dni ko je fant prejšnje leto kosil, več sadik je iz knezove iroke prejel. To pripovedovanje Košakovo potrjuje že leta 1911 pri celjskem sodišču ugotovljeno zgodvinsko dejstvo, da je savinjskemu hmelju zibelka tekla v gradu Novoselje pri Petrovčah, kamor je hmelj prinesel Salmov ekonom in dvorni kaplan Peter Hernes. Ehibovniku se imajo Savinjčani za blagostanje vsled hmelja zahvaliti. Pokojni Košak je pa bil tudi iskreno veren mož; to je pokazalo vse njegovo življenje in delovanje. Verski nagibi so mu bili močna opora zadnje dneve življenja. Videl je, kako se mu čedalje jbolj približuje večnost. Vajen v življenju pogostega sv. obhajila je zaželel še prav tisto uro, v kateri je z mirnim očesom gledal bližajooe se smrti v obraz, strniti svojo duSo s Srcem Jezusovrim. V zgodnji uri velikega četrtka se mu je želja izpolnila. Mirno je vzel iz roke svojega dobrega sina, subpriorja dunajskih usmiljenih bratov brleoo mrtva&ko sveoo in s srčnim zdihljajem: Jezus, Marija, Jožef, vam izročim svojo dušo, je umrL Čast njegovemu spominu — sorodnikoin sožalje! 8v. Peter v Sav. dolini. Vstajenje na veoer velike sobote se je vršilo sijajnoi. Posebno se je radovalo praznično razipoloženo verno ljudstvo nad lepim, navdušenim aleluja in nad krepko donečlmi zvoki šentpeterske godbe. Krepka prsa močnih fantov imajo sape in ognja dovolj, da izvabijo blestečim inštrumentom glasove, ki gredo v ušesa, pa tudi razveselijo in slovesni sprevod z Najsvetej&im v točnem koraku in v redu obdržijo. Se ne bode na&el hitro zbor kmetskih korenjakov, ki bi mogoče velikonočiie pesmi tako krepko prednašal kot to store Sentpeterski muzikanli. Vztrajajie! Sv. Rupert nad Laškim. Jaka: »Veš, Miha, toliko ste se repenčili, češ, da mi samostojneži slabo stojimo; glej, sedaj pa že imamo svojo kandidatno listo za oibčinske volitve, vi pa je še nimate!« Miha: >Ali se še kaj spominjaš, Jaka, kako ste pred tremi leti pri obč. volitvah sramotno pogoreli, da je oblast vašo listo razveljavila? Ali upaš to tajiti?« Jaka: »Seveda vi klerikalci vedno udribate po nas, ali zaslužimo ali ne! Tisto veš, pred 3 leti sem že precej pozabil in se tudi ne morem več spominjattc Miha: »Aha, kajpada, ko so žalostni spomini! Mi pa vašega ravnanja nismo in ne bomo pozabili. Že slišimo sedaj: ker itak ne morete dobiti dovol) ljudi za svoje namene, pa hočete vriniti take, kl nimajo volilne pravice; zvedel sem tudi, da hočete nekatere nezanesljive ljudi poslati v našo stranko, po.tem pa, ko bi bili izvoljeni, pa bi uskočili v vašo samostojno stranko,, kakor se je to zgodilo pri Sv. Lenartu, kjer samostojneži strašite! A poznamo vas in vaše delo! Ne bodete nas preslepili! Jaka: »Z vami klerikalci ni govoriti! Pa vam bomo že dali odgovor pri volitvah, da bo kar zvenelo po ušesihlc Miha: »čisto gotovo, Jaka, samo pazi, po katerih ušesih bo zverteloU Sv. Rupert nad Laškim. Srrurt pri nas v sedanjem času hudo kosi. 21. aprila je umrla pri Sv. Petru Amalija Rozman v najlepših letih: komaj 24 let stara; 13 let je bila prikovana na bolniško postelj; voljno je trpela, krščansko umrla. Želela si je smrti sedaj se je njena želja izpolnila. Dne 22. aprila pa je zatisnila svoje trudne oči 82 letna Jerčka Vogrinc, p. d. Martinševa. Živela j« V veliki stiski in pomanjkanju, pa je svoje trpljenje prenašala kakor prava krš&anska žena. Ponoči ji nenadoma postane slabo; ko vidi, da bo morala umreti, se umije, si hoče otbleči nedeljsko obleko, da bi jo smrt našla pripravljeno; bila je pripravljena na duši in na telesu! — V soboto, dne 23. aprila pa je preminul v Glažuti pod Mrzlo planino 35 letai gospodar Janez Mlakar pd. Linlov; neusmiljena jetika ga je pokosila v najboljših lelih. — Vzgledno se je spravil na smrtai postelji z Bogom. Zapušča žalujočo ženo in dva mala otročiča. Počivaj v miru! Rimske Toplice. Tuikaj je umrl pred kratkim gospod Anton Kuder, mizarski mojster na Sevcih. Bil je blaga, trezna, mirna duša. Bolezen je prinesel iz svetovne vojne, ki ga je morila vsa leta tako, da ji je slednjič podlegeL Z velikim trudom si je postavil veliko mizarsko delavnico, ki mu je bila v veliko veselje, pa jo je moral zapustiti-, star komaj 36 let Zapušča plakajočo vdovo in malo hčerko, ki ga je pretresljivo klicala ob pogrebu s sladkLm imenom >atek, atekc. Bil je vnet pristaš SLS in naročnik »Slov. Gospodarjac V miru počivaj dragi Anton; preostalim iskreno sožalje. Dolenjavas na Kranjskem. Pred dobrimi 14 dncvi je prispel ¦ae težko bolan kropit svojega očeta župnik iz Rušv g. Janko iic v svojo rodno vas. Božja volja pa je bila, da je šel gospod župnik sam za pokojnim svojim očetom 14 dni po pogrebu. Umrl je dne 18. t. m. pri sorodnikih v hiši svojega ujca, pokojnega državnega in deželnega delegata kanonika g. Karola JKlun in bil 21. t. m. slovesno pokopan na tukajšnjem farnem pokopališču v Prigorici. Pred hišo mu je zapcl moški zbor žalno pesem, nakar se je sprevod razvil v farno cerkev v Dolenjovas. Sprevod je vodil prelat in kanonik, semeniški ravnatelj v pokoju g. dr. Lesar ob asistenci 18 duhovnikov, ki so se zbrali k zadnjemu spremstvu pokojnega g. Ilca iz mariborske škofije ter domače ribniške in sosednc kočevske dekanije. Zastopana je bila celo zagrebška nadškofija. Pred krsto je spremljala umrlega g. župnika vsa šolska mladina z učiieljskim zborom, Marijina družba z zastavo in požarna bramba iz Dolenjevasi. Za krsto je stopala mnogobrojna množica Ijudstva iz ribniške doliiie. Posebno lepo je bila udeležena rojstna vas g. Ilca, Gruča vas. Ruško župnijo je zastopal g. župan ruški in oba cerkvena ključarja, ki so v imenu občine in ruškega prosvetnega društva poklonili lepa dva venca. 2alni govor je v cerkvi imel prelat g. dr. Lesar, slovesni requiem pa nar. posl. in župnik g. Škulj. Ob odprtem grobu pa se je poslovil od pokojnega g. župnik Kovačič, duhovnik iz Maribora, ki je v pretresljihih besedah risal blagi značaj in dobrotljivost pokojnika, povdarjajoč njegovo narodno delo, radi katerega je moral rajni radi nemških ovaduhov leta 1914 v graški zapor, kjer si je nakopal kal bolezni. Po govoru, ki je porosil mnogo oči, je moški zbor dolenjevaški še zapel Vigred se povrne na kar se je zagrnila gruda nad krslo dobrega župnika g. Ilca. N. v m. p.! Mala Nedelja. V nedeljo, dne 8. maja, ob pol 4. uri se v Društvenem domu pri Mali Nedelji uprizori Finžgarjev narodni igrokaz -.Divji lovec«. Med odmori svira domača godba. Prireditev se vrši ob vsakem vremenu. Ker se igra ne bo ponavljala, naj nihče ne zamudi si iste ogledati. Vabljeni so od blizu in daleč. Ljutomer. Tržka godba priredi v nedeljo, dne 1. maja razun običajne budnice še po 8. maši, lo je ob pol 0. uri dopoldne na glavnem trgu promenadni koncert brez vstopnine. Proizvajale se bod popolnoma nove skladbe. Dobrna pri Celju. Dne 6. t. m. je umrl v Zavrhu A. Rihtar v starosti 77 let. Bil je vzoren katoličan ter dolgo let naročnik našega lista. Sveti naj mu večna luč, Rihterjem pa naše sožalje. — Dne 11. t. m. je zadela smrtna nesreča Terezijo Cermak. Bilo je iako-le: Trezika in njen brat Franček sta šla z vozom po smrekovo steljo v gozd, češ, za prazaike moramo dobiti stelje, da živina ne bode na mokrem, je rekla Trezika. StarejM brat Jakob je rekel, jaz grem v Vitanje, h>omo pa popoldne dobili stelje, ko bom jaz doma. Bito je drugače. Trezika je silila in šli so po steljo v gozd. ki je četrt ure oddaljen od doma. Šla sta res, in kam? Naložila sta steljo na veliki voz; Francek je vozil, Trezika je pa voz držala, da se ne bi zvrnil, ker jc bila slaba cesta, imela pa nt dovolj moči, da bi ga obdržala in voz se zvrne ter Treziko za vrat prime. Trezika je še rekla »Franček, pomagaj mi<, kmalu nato pa je izdihnila pod vozom. Kako bi bil Francek pomagal, ker Se štiri bi ne bili voza drvignili, ne pa 16 letni fant. Dne 13. dopoldne j« bil pogreb vrle 23 letne Trezike. Vsi žalujejo, domači in sosodje. N. v m. p.! Kaj pa je pri nas s hmeljem? Koder greš, vidiš povsod bele količke po njivah, to pomeni, da je njiva za limelj pripravljena. Se tisti ga sadijo, ki so pravili, da ga ne marajo. Bog daj, da bi še dolgo let imel lepo ceno, če ne, bo ravno tako šel iz njive, kakor sedaj na njivo. — No, še nekaj; koliko pride »Danio<vine< na Dobrno. Samo pri eni hiši se je vzgnezidila na Dobrni. Le ena je pri nas »Domovina«, samo ena. Pa ta »Domovina« se res postavlja kakor kak nobel gospod, pa zakaj? Zakaj? Zato, ker je ovenčana okoli in okoli s »Slovenskim Gospodarjem«, katerega dobivajo sosedje kar po vrsti, kakor so litanije v molitveni knjigi, in sicer: Osetič, Mirnik, Legvart, Flis, Pinter, Rihter, Lužnik itd. iDomovinat je pri nas ravno tako kakor ujeti kragulj med domaoo perutnino. Smešno je, kadar pride pismopoša s torbo, jo odpre in začne dajati pisma in časopise, pri katerih je tudi »Domovinac zraven. Vem, da mora paziti na njo, da se ne izgubi, ker ima samo eno. Pazl »Domovinac, da se ne pregrešiš kaj čez Završane, ker si tako lepo ovenčana s iSlovenskim Gospodar jem <. Petrovže. (Velika slavnost v PetroTČah.) Zveza slovenskib vojakov iz svetovne vojne priredi proslavo odkritja spominske plošče vsem padlim vojakom Lavantinske škofije na dan Vnebohoda dne 26. maja 1927 z velikim sporedom. Popoldne ob 3. uri se bode igrala velika bojna igra na prostem »Kalvarija«, I. dejanje na dan mobilizacije leta 1914, II. dejanje pri kadr.u, III. dejanje na gališki fronti, IV. dejanje na Doberdobu. V. dejanje pa v fašistovskem roibstvn. Vabijo se vsi bivši vojaki cele lavan tinske škofije, vsa društva brez razlike strank, cele organizacije cele lavantinske škofije. Vsak, kedo hoče po«etiti Petrovče, ima polovično.vožnjo ter zahtevajte pri Vaših župnih uradih legitimacije. Vsi župni in občinski uradi se prosijo, da našo idejo podpirajo ter udeležencem gredo na roko. Torej dne 26. maja vsi v Petrovče iz cele lavantinske škofije. SpoTedi so nabiti na vseh postajah mariboTske oblasti. Sladka gora. Kukavica je spet priletela, a našla je skoraj čisto drugo lice kakor lansko pomlad. V hostah, kjer se je malokedaj slišala sekira, od lanske jeseni sekira poje skozi celo zimo in najlepši hrasti, najlepše bukve in smreke so že proč. Stari prevžitkarji pravijo,: odkar sem bil posestnik na tej zemlji, se pri nas ni žito kupovalo. Letos ga kupujejo brez izjeme vsi. Pred par dnevi je šel neki mladenič iz precej številne družine v dobro uro oddaljeno vas in nesel 7 jajc, domov pa nese 2 kili koruze. Neki kmet, sicer varčen gospodar, se je radi davkov v zadnjih lelih zadolžil za 3600 gl. Za sebe sicer malo potrebuje, po dve leti zaporedoma slaba letina, slaba živinska krma, zaslužka pa ni. Da bi se oblastna skupščina tudi ozrla v take stranske kote naše Slovenlje, ki niso ob prometnih krajih. Ceste imamo vse za popravljati, močvirnatih krajev veliko za osuševati, nekaj zelo potrebnih vodovodov nanediti. S tem bi bila dana možnost, si vsaj nekaj zaslužiti, obenerti pa kraj povzdigniti. Tozadevnih prošenj smo že več odposlali. gmarje pri jeišah. Pri nas se je vršilo zadnji četrtek, dne 21. aprila licenoovanje bikov za šmarski okraj; prignalo se je 58 glav. Od teh sta dobUa dva po 29 točk, in sicer posestnika Ant. Bračko od Sv. Stefana in Jagodič Franc iz Slivnice; drugi so dobili večinoma po 23 do 28 to&k. Ko je bil pregled gotov, je gospod Zupanc iz Celja pozdravil in časthal bikorejcem za res lepo in vzorno bikorejo, posebno je naglašal: občina okolica Smarje, Sv. Stefan in Ponikva. Nato je šmarski živLnozdravnik obrazložil znake metljavosti in da je dobil 500 komadov Distola od oblastne skupščine, katera ga razpeCava večinoma brezplačno in za polo\-icno ceno sporazumno z g. poslancem Turkom. Po končanem, hvalevrednem govoru &e je razdelila nagrada za lansko leto sledečim posestnikom: Vrečko Jurij, Sv. Stefan 500 Din; Jagodič Franc, Slivnica 500 Din, po 400 Din sta dobila Bračko Anton, Sv. Stefan in Marija Palir, Zibika. Po 150 Din sta dobila Kregar Florjan, Sv. Štefan dvakraf, Podgoršek Jakob, Ponikva. 100 Din so dobili Pišek Anton, Strašek Jože iz Smarja in Drač Jakob, Rataj Franc, Sv. Vid, Podgoršek Jakob, Ponikva, Vozlič Anton, Sv. Ema. 50 Din Carlin Ivan, Sv. Peter, Vorboviek Jera, Sv. Stefan, Pevec Janez, Zibika, Stancer Anton, Ponikva. Po 30 Din Mastrrak Jože, Sv. Vid, Orač Jakob, Smarje in Frelih na SlivnicL Te zneske je razdelil šmarski okrajni za«top, a še Tse premalo; priparoča se,- da gledajo občine i« okrajni zastopi ma. dober na- raščaj Mkov, ker le s tem povzdignejo našo živLnorejo, ki je skoro glavna panoga za naše gospodarstvo. Bikorejci, le naprej! zeleti bi tudi bilo in se mora tudi skušati škoraj doseči, da pridejo na vrsto tucli lepe krave in telice. Jarenina. KaU>liško prosvetno drušlvo v Jarenini uprizori v nedeljo, dne 1. maja t. 1. na prostem (tik oerkve) gledališko predstavo >Repoštev< v petih dejanjih. Sodeluje domači pevski zbor z narodnim petjem. Vabimo vse dobroimsleče od blizu in daleč. Vstopnina: sedeži 5, stojišča 2 Uin. V slučaju slabega vremena, se vrši igra naslednjo nedeljo, dne 8. maja. Ptuj. (Avtovožnja Maribor—Ptuj). Od okrajnega zasiopa Ptuj srao prejeli pojasnilo glede a^iovožnje Ptuj—Maribor, ker je >Marburger Zeitung« zadnje dni prinesla debelo tiskano poročilo na napačni informaciji, češ, da okrajni zastop vožnje ovira. Resnica je, da se je takrat, ko se je izdala koncesija za avtovožnjo Al. Linigerju v Mariboru, točno določilo, da ima ta podjetnik za popravilo ceste prispcvati svoj cestni prispevek, ker je znano in ugotovljeno, da se ceste z avtomobili, ki vozijo redno in ob vsakemu -vremenu, najbolj uničijo. Ta prispevek se je določil tako, da ima Lininger za vsako vožnjo Ptuj—Maribor in obratno plačati malenkosten prispevek 6 Din. Ako se računi, da stane kubik meter gramoza povprečno 60 Din, in da ga je treba za redno vzdrževanje najmanj na km ceste 100 kub. metrov, torej na 17 km 1700 kub. metrov za 102.000 Din, dalje pa za cestne delavce, cestarje in popravila mostov in propuslov še znesek povprečno 28.000 Din, pride celokupni izdatek na 130.000 Din. Ker je okraj v slabem gmotnem položaju, ne more toliko samo za to cesto žrtvovati, ker ima še drugih cest 250 km. Ker cesta potom nvtomobilskih voženj veliko trpi, morajo avtomobilisti seveda !udi k vzdrževanju prispevati in je Liningerjev prispevek k celokiipnim izdatkom zelo nizko odmerjen in znaša na leto komaj okroglo 5500 Din, tako da znaša predpis cestnega prispevka od 1. 11. 1925 do konca leta 1926 6528 Din in nič več. — Plačal je na la račun komaj 1200 Din. Vkljub temu, da je gospod Lininger ta prispevek priznal in se zavezal, da ga plača, se sedaj brani. On vozi sedaj redno dnevno šestkrat po navedeni progi in v vsakem vremenu, je tedaj naravno, da cesto najbolj kvari. Prej, ko ni vozil ta avto, je bila cesta gladka in dobra, sedaj, zlasti letos ;>a je že zelo.pokvarjena in rabi veliko izrednih izdatkov, da se spravi v prejšnji stan. Ker je tudi za Liningerja ugodnejše, če ima boljšo cesto, bi bilo tedaj za njega bolj primerno in hvaležno, ako bi iz lastnega nagiba čim več prispeval za cesto, mesto da se pritožuje na nepravih mestih in grozi, češ, da bo avtovožnjo uslavil, >ker ga ckrajni zastop s oestnimi prispevki pre^¦eč davi«. Lahko se računi, da povprečno avto vozi 10 ljudi — cnkrat več drugikrat manj — na eno vožnjo. Ti mu plačajo 200 dinarjev, za šestkratno vožnjo torej 1200 Din dnevno. če ga tedaj stane vzdrževanje avtomobila res velike vsole, gotovo mu še da toliko čistega, da se mu poleg plačila malenkostnega prispevka podjetje rentira. Mostnina preko dravskega mosta v Ptuju znaša za takšen težek avto, kakor je Liningerjev, 10 Din in bi moral plačati za š#st voženj, tedaj dnevno 60 Din mostnine, ali na mesec 1800 Din. Za mostnino še ni plačal od 1. 11. 1925 do danes niti vinarja. Da okrajni zastop podpira podjetje in ga ne zadržuje ali krivično obremenjuje, je razvidno iz tega, da je mesečno mostnino pavšaliral komaj na eno tretjino, torej na 600 dinarjev. Od 1. maja 1927 se je pa ponudilo g. Liningerju, da plačo za cestni prispevek in za mo.stnino skupaj samo 1000 Din in da se mu je tudi za ves čas nazaj na ta znesek dovolilo znižanje. Ti pogoji so gotovo ugodni za podjetje in če še kljub temu g. Liniger trdi, da ne more izhajati, naj tedaj podjetje pusti, da pride drugi. Mi pravimo, da je podjetje aktivno, le g. Liningcr se krči plačila in hoče v javnosti napraviti samo utis, da ga mi odiramo. Ta trditev pa nima nobene podlage, kakor je razvidno iz gorenjega obračuna. Dodatno je še omeniti, da slane popravilo mosta v Ptuju v letu 1926 190.000 Din in da je okrajni zastop doplačal na mostnino 90.000 Din in to že sedaj tri leta zapored. — Jasno je tedaj, da tako vi&okih bremen ne more nositi in da si mora iskati vire dohodkov, ako hoče ustreči splošnim drugim zahlevam. Dali smo pojasnilo glede avtoproge Ptuj—Maribor in slojimo na stališču, da so grožnje podjetnika, češ, da bo moral avtovožnjo ustaviti vsled gornjih cestnth dajatev, neupravičene in neut«meljene. Za daljna pojasnila je okrajni zastop vedno na razpolago. Ptnjsko polje. Odkar so šolske počitnice poleti, nam leto za lctom na spomlad primanjkuje jkrrne za živino, posebno pa še lelws. Ljudje v tem mrzlem vetrovnem času pasejo živino po še suhih pašnikih in travniklh, ker so v jeseni radi šole pomanjkajočih pastirjev bili primorani v hlevu krmiti svojo ždvino, čeravno je bilo povsod dovolj paše. Kljub vsem prošnjam prosvetni minister Radič ni dovolil jesenskah počitnic na deželi. V jeseni, ko se je nahajalo povsod mnogo paše, se je morala živina krmiti v hl«vu, sedaj pa živina strada, da je groza, ker smo tisto pokrmili v jesenl, kar bi lahko imeli sedaj. Naj nam sedaj gospod Pucelj, ki je Ml trakrat kmetijs'ki minister, nasvetuje, kako naj sedaj prehranimo svojo živino, saj je imel vedno na jeziku kmetijsko varčevanje in na vse naše prošnje zaradi jesenskih počitnic nam ni hotel pomagati in s tem povzročil sedanji obupni položaj. Si lahko vsakdo misli, kako izgleda žima, ki mora sedaj živeti samo od paše? Kako jbo zdrava taka živina? Kake dohodke bo dajala in kako se bo s tako živino polje obdelovalo. Koliko gladu mora živina radi njiih pretrpeti, kmetje pa škode? Za naprej pa že sedaj p-rosimo gospode poslance, da se ta zadeva uredi iz gospodarskega stališča, ne pa iz enostranskega obzlra zaradi prijetnosti poletnih počitnic nckaterih go«podov. — Kmetje s Ptujskega polja. Središče ob Dravi. >žive kličem<, doni lx>lj ko kedaj, o velikonočnem času iz Zveličarjevih ust. Zdaj, ko ]e dokončal Bog-človek svojo dramo, zdaj, ko je zastor padel po končanem zadpjem dejanju, vsaj zdaj pridite maloverni in padite na kolena pred Njim, ki vam je dal življenje in ki vam daje vaš vsakdanji kruh. Da pa bi ljudje doživeli Kristusovo dTamo, da bi vsaj zaslutili Jmjj, ki ga je dokončal Bog-človek, ko je visel med nebom in zemljo, je naš ljudski oder uprizoril že četrtič in petič na velikonočni pondeljek srce pretresujooo dramo Boga-človeka. Kdor je na veliki pondeljek ob treh popoldne prišel pred Krekovo dvorano, ta je dobil vtis, ki ga človek redko dobi. Nepregledna množica je oblegala dvorano. Kdo bi si mLslil, da bo posetilo Pasijon toliko ljudi, zlasti tujcev. 2e samo iz Cakovca in Nedeljišča jih je prišlo toliko, da bi labko sami napolnili dvakrat dvorano. Vidi se, da še med Ijudstvom tli iskra verc Moža iz Nazareta. Predstava je bila določena le ena, a ker nikdo došlih, zlasti tujcev ne bi rad odšel, ne da bi videl trpljenja Njega, o katercm so Judje sklenili, da j« bolje, da umre eden za ves narod, je ljudski oder storil nekaj, kar mu tuji gostje nikdar ne pozabijo. Ljudski oder se je zavedal važnosti in ugodnosti trenutka in je isti dan uprizoril dvakral Kristusovo dramo. Clwek, ki je vse opazoval s kritičnim očesom, mora že na tem uspehu igralcem kakor vodstvu Ijudskega odra iskreno častitati. Kaj pa igranje? Pri Pasijonu ,je namreč nujno treba, da dramo dožive igralci, da jo potem lahko dožive tudi gledalci. Med vso prodstavo se mi je zdedo, da gledam resničmo trpljenje, da gledam resnične rnuke Boga-človeka. Vsi navzoči so spremljali sliko za sliko z največjo napelostjo. Tudi sočutja s trpečim Zveličarjem ni manjkalo. Nobeno oko ni ostalo suho, zlastL pri križevem potu, križanju in smrti našega Gospoda. Se danes mi zveni t duši pretresljiv klic s križa: >Oče, v tvojc roke izročam svojo dušo!« Ako pomislimo, da so igralci diletanti in samouki, jdh moramo občudovati. Občudovati moramo njih požrtvavaliiosf i» doinršeiiost v igrL Vsi od prvega do zadnjega so izbora« rešili sT«fe Tloge, da o ¦aleakostih ne goTorkno. Na čelu in najboljši je bil seveda Kristus. niso pa za njim vcliko ali celo nič zaostajali ludi drugi. Igra je bila pri vseh dobra, le Judež bi naj govoril počasneje in bolj razločno. In zbor? Na nekaterih mestih je bil šibek, a to mu rade volje oprostimo, ker se je drugače dobro držal. želeli bi, da ne bi bil šepetalec pri nekaterih slikah tako glasen, tot je bil. TudL obleka je bila primerna drami. Vse je bilo v skladu z dramo, le oder se nam zdi za tako veliko stvar premajhen. S PasijonoTn je stopil naš ljudski oder velik korak naprej. Igralcem kakor vodstvu odra pa kličemo: Le tako naprej in bodočnost je vaša!