248. številka.
Ljubljana, v torek 27. oktobra 1903
XXXVI. leto,
feRjs  *&a£ dac avačer, ^mfii nedelje ud praznik^ ter vsaja po poti* pre^mar* *& avstro-*a *w iato     K, »a peljeta-18 K, za Četrt Seta H K fiO b, ** edec aaeeec J R & b. '£+ LjuDijano & v^uiiainee> aom *a vse leto 84 K, sa pol leta 12 K, aa Četrt leta 8 žf, » aden mesec 2 K   Kdor neto sam falia a* celo leto ffi K, za pol let* 11 K; aa Četrt leta I K 10 I, m eden mesec 1 K «*i h. - -Za tuja datoia tolik*.
*sC, kolikot^aiaSa po£tnm&. t- Sa caročbo brez istodobne ^pofbljatve naročnine se ne ozira fta eaacnfi* ^aCnje se od peteroitopce petit-vrste po 18 h, Ce se ocnanilo enkrat tiska, po 10 h, fte se dvakrat, it po B h, fii M šrtkrat al! večkrat tiska, fc- Dopisi naj se tavole* frankovatJ. — Bokopisl se ne vračajo. — Urasn&tv* In anravnlitvo je na Kongresnem trgo st. 12. — Dpravnifitva naj se blagovolijo   pošiljati naročnine, reklamacije, oanaotb
t. j. administrativne stvari. — Vbod v arednlstvo K s? tf^ove ulice flt, 2, vbod v apravnistvo pa s Kongresnega trga at. 12.
„Slovenski Narodi" telefon št. 34. Pos$*m*žnfc Številke po 10 h. .Narodna tiskarna" telefon ftt. 85.
Deželni zbor kranjski.
X. seja dne 2 7. oktobra.
Današnja seja se je pričakovala z velikim zanimanjem. Raznesla se je namreč vest, da bo nenadoma konec klerikalni obstrukciji in da se zsčne takoj redno delovanje. Tudi se govorilo, da so klerikalci sklenili rpustiti obstrukcijo, ker je vlada izjavila, da ustavi vse državne podpore, ako klerikalci takoj ne opuste ob drukčije.
Tem govoricam je občinstvo, ki je bilo zbrano na galerijah toliko raje, verjelo, ker se seja dolgo časa ni za čela. Začetek je bil napovedan za 10. uro, a šele ob ty4lL je po osemdnevnem odmoru očšvidno okrepčani deželni glavar otvoril sejo. Zapisnik zadnje seje je bil brez ugovora odo-ren. Glavar je potem naznanil došle vloge. Med drugimi je dr Maj aro n -ložil peticijo trgovske in obrtne zbornice zastran vodnega zakon?.. V tej seji so tudi klerikalci — po doi-gem presledku — zopet spravili eno peticijo zastran volilne rt forme na dan. Hudo mera klerikalcem presti, dobe pri vsem svojem naporu tako malo teh peticij. — Končno je glavar } -dal, da sta dr. Fer j ančič in r M a j a r o n vložila dve interpelaciji, ki se bodeta kasneje prečila. Koj tem se je izkazalo, da so bile omenjene govorice neosnovane in da hočejo klerikalci nadaljevati obstrukcijo.
Zdaj je debil besedo dr. Krek, ki se je lotil zopet Jakličeve afere. Trdil je, da se je Jakliču storila krivica, ker s* je sploh začela proti rjemu disciplinarna preiskava. Prva preiskava se je začela, ker se je Jaklič za par ur pod imenom Svedre vpisal v ^ek». ljubljanski gostilni, (Veselost. Dr. Tavčar: To je po kazenskem za-T:u prepovedano). Da se je zaradi tega dejanja začela preiskava, je šikaniranje. Druga preiskava se je ravno zaradi tega čina začela. Tretja preiskava se je začela zaradi stvari, ki je po vladarjevi milosti definitivno eđ aeta spravljena. Dr Krek je deja/,
da njegova stranka protestira proti predrznosti, da se je začela preiskava proti deželnemu poslancu zaradi tega, kar je govoril na javnem shodu (ko je poživljal ljudi, naj uničijo liberalce). Končno je začel kričati dr. Krek, da je predsedstvo deželnega šolskega sveta pristransko in krivično. Dr. Š u-steršič je začel razbijati po mizi in kričati, dr. Schweitzer mu je hitro pomagal in tudi na pol mrtvi dr. Ž i t n i k se je razgrel proti baronu Heinu in začel razsajati.
Glavar je zvonil in zvonil, a klerikalci se niso zanj zmenili niti so reagirali na posmehovanje veČine. Kunčoo je glavar ostro nastopil proti dr. Kreku in dejal, da ne dopusti takih napadov na zastopnika cesarsko vlade. Šusteršič grozi deželnemu predsedniku s pestjo in skoči iz klopi ter kriči: Bodo Še drugi prišli! Mi mu bomo že pokazali"! Glavar zapusti svoj sedež in pretrga sejo. Deželni predsednik baron Hein se med tem viharnim prizorom niti ganil ni. Mirno je sedel na svojem prostoru in z rahlim posmehom gledal na razsajajoče klerikalce.
Hrup je trajal še dolgo. Glavar je miril dp. Šusteršiče, pa ni nič opravil.
Ko se je seja zopet začela, je nadaljeval dr. Krek, rekši, da ni deželni šolski svet imel te zadeve v rokah in da je torej vsega krivo pred sedst?o. Skliceval se je na slučaj Seitza in dejal, da postopanje proti Jakliču psihološko popolnoma opravičuje dispozicijo klerikalcev proti deželnemu predsedniku. Dejal je končno, da smatra glavarja za edinega pravičnega moža in objektivnega branilca zakona in ga radi tega vpraša, kako stoji z Jakličevim slučajem.
Glavar je rekei, da disciplinarna preiskava proti Jakliču miruje, da ni v tej zadevi nobene sodbe in se ne ve, če se deželni šolski sv*-t sploh strinja, pač pa bo on v polni meri storil svojo dolžnost.
Deželni predsednik baron Hein jo izjavil, da ne more povedati, kake vspe-he je rodila  preiskava proti Ja-
kliču. Jaklič je lahko obsojen, lahko pa tudi oproščen. Kot predsednik ne more prejudicirati sodbi deželnega šolskega sveta. Odredbe predsedstva niso odločilnega pomena, nego imajo le namen, spraviti materijal na dan. Pojasni^ je potem z zakonom v roki, da se imuniteta nanaša samo na izjave poslancev v zbornioi in da deželni šolski svet ni sodna, nego administrativna oblast in se nanjo ne nanaša do!očba, da so proti poslancem sodno ne sme postopati. Slučaj S e i t z je ves drugačen, kakor ga je popisal Krek. Seitzev rekurz še danes ni rešen, to pa je dokaz, da disciplinarna preiskava proti učitelju-poslancu ni nezakonita. Deželni predsednik je rekel, da je njegova dolžnost, začeti disciflinarno preiskavo, če je zato vzrok, in so mu izpolnjevanje dolžnosti ne more predbacivati. Ostro j« ožigosal Jukličevo »Falschmeldurig« ker se tako postopanje ne strinja z učiteljskim stanom. Ker je Jaklič radi tega d« bil ukor, ne pride ta stvar več v pošte v. Dilje je bil Jaklič sodno obsojen radi prestopa tiskovnega zakona. Po vsaki sodni obsodbi se mora začeti disciplinarna preiskava. Dalje je L'! Jaklič še enkrat sodno obso jen. Detajli bi se mogli povedati le v k^ki tajni seji, a ker je bila sodna obsodba izrečena, se je morala začeti disciplinarna preiskava. Ko je tekla ta preiskava, je prišla na dež. Šolski svet pritožba trgovskega društva in jo deželno predsedstvo ukazalo, da se tudi preišče, kaj je na ti pritožbi. Stvar bi bila že davno dognana, da je imel deželni šolski svet sodne akte v rokah. Teh pa ni mogel dobiti, ker so bili vsled Jakličeve prošnje za pomiiošČenje ti akti vri ministrstvu Deželni šolski svet bo resno in pravično uvaževal vso stvar in sodil objektivno in pra-ačfio.
Dr. Krek je hotel govoriti, a glavar je to branil, ker je debata nedopustna, a končno je vendar dopustil »faktični popravek«. Krek je trdil, da je bii Jaklič  že kaznovan,
da je Seitzev slučaj drugačen, nego ga je popisal baron II m in da je na slovensko vprašanje dobil nemški odgovor.
Tehant A r k o želi, naj glavar vpraša večino, če hoče zborn;ca skleniti permanentnost ustavnega odseka. (Veselost. Da Tavčar: Tega se deželni zbor ne more skleniti )
Glavar pravi, da to ni mogoče, ker po njegovem prepričanju, ko se sklene deželni zbor, ugasnejo vsi mandati. — P o v š e: Z*kaj pa sme državni zbor. Dr. F e r j a n č i č: Tam sklenejo p03eb^n zakon — A "ko tov predlog je z glavarjevo izjavo padel pod mizo.
Potem se je oglasil dr. Šusteršič za vprašanje na dež. glavarja, pa je govoril o — Jakličevi zadevi. Očital je dež. predsedniku, da je govoril kakor obtožitelj in da bi moral zakon drugače tolmačiti, kakor ga je tu tol-
v _
macil. Šusteršič je dejal, daje poslanec za vsako besedo imun, če občuje z vo-lilci. ^Dr. Tavčar: Sami veste, da to ni res. Zdaj pokliče Šusteršič glavarja na pomoč, da naj mu poskrbi mir.) Dokler ne bo dognano, da se Jakliča ne bo skrivil noben las — naj se pripravijo dotični faktorji na take prizore, kakor je bil današnji. (Dr. Tavčar: To j je smešno. Dr. Schvveitzer zaene nekaj nosljati. Dr. Šusteršič dr. Tavčarju: Al je v nedeljo iz Vas šampanjec govoril. Dr. Tavčar: Jaz sem ga še vedno sam plačal. Šusteršič začne psovati. Dr. Tavčar kriči na dež. glavarja, da od tacega človeka, kakor je dr. Šusteršič, ne bo vsega požrl. Zdaj se je tudi glavar spomnil svoje dolžnosti in zahteval, naj mu pove dr. Šusteršič o čem da hoče vprašati. Glavar je trdil, da mora vedeti, kaj ga hoče vprašati dr. Šusteršič, ta pa je trdil, da mora on svojo interpelacijo najprej utemeljiti, potem da bo stavil svoje vprašanje. To je trajalo kacih 10 minut. Potem je Šusteršič vender po svoje naprej godel. Govoril je na dolgo in na široko o Jakliču kako je nedolžen in vrl učitelj. (Dr. Tavčar: Jaklič je eden najslabših učiteljev — to je uradno konstatirano). Potem je Šusteršič pogrel kar so pisali
klerikalni listi, da sta dva učitelja imenovala Šusteršiča goljufa, sleparja in grdo svinjo in ko se jima je reklo, da znata biti tožena sta rekla : Saj bi bilo prav, bi saj avanzirala! Končno je formuliral Šusteršič svoje vprašanje, kaj hoče glavar storiti, ker dež. predsedaik zakon napačno tolmači in kaj da hoče storiti, da se takim razmeram v Šolstvu, kakor jih ie on popisal, naredi konec. (Veselost.;
Glavar je rekel, da je Heinova stvar, kako tolmači zakon in da se izjave v kaki gostilni ne morejo smatrati kot izraz mnenja vsega učiteljstva.
Zopet je sledil dolg prizor, ker se je oglasil Krek za nova vprašanje na dež. glavarja. Med tem so leteli klici sem in tja. Šusteršič je vpil: Zadnjič je pa Hribar svoje vprašanje tako dolgo utemeljeval, kakor je bil dolg Slovencev vodeni članek. <Dr. Tavčar: Vodeni članek — ta je dobra. Veselost.)
Dr. Krek se je skliceval na to, da je dr. Tavčar imenoval v medklicu Jakliča najslabšega učitelja na Kranj skem. ^Dr. Tavčar: Jaz sem rekel, da je bilo to uradno konstatirano.) Jakliču se godi krivica. (Dr. Tavčar: Že zopet?) Dokler ni Jaklič začel socijalno delati, je bil dober učitelj. Zdaj ima 170 otrok poučevati. (Šusteršič: Eugelmann pa lenobo pase.) Končno je zahteval, da mora glavar dr. Tavčarja poklicati Mredl
Glavar se je hitro odzval in grajal izraz dr. Tavčarja kot neparlamentaren. (Veselost.)
Jaklič je vprašal glavarja zaradi osuševalnih del, na kar mu jc odgovoril Povše.
Tudi dr. S c h w e i t z e r je pokazal, da je pravi božji volek. Govoričil je, oziroma nosljal je o regulaciji Mirne, o ključu za odseke, in trdil, da večina dela obstrukcijo, klerikalci pa da bi strašno radi delali. Medklici so leteli sem in tja. Vprašanje je bilo, kako hoče glavar poskrbeti, da se Mirna regulira in da ljudje ne bodo trpeli škodo vsled postopanja veČine. ^Burna veselost. Vse se smeje.)
Glavar je izjavil, da dež. odbor nima sredstev, če dež. zbor ne rc-i proračuna.
Božji rop.
Jesensko soince je ravno za hip prodrlo skozi ^osto meglo in ee radovedno ozrlo na živo gibanje in vrvenje dijakov pred starim gimnazijskim poslopjem. Izmed nepretrganega mrmranja in bučanja so se slišali posamični glasovi, ki so patetično hvalili fino robo »za prvo, za drugo in sedmott. Med dijaki so se prerivale sadjarice in in pa »ka-ramisti«, ki so imeli zlato žetev, saj se ne zbere nikdar nikjer toliko s težkim trudom prihranjenih mater-nih križavcev in srebrnih »dvojač«, kakor ravno tu.
Kupčija ni bila nič kaj živahna, ker je bil že zadnji dan in se je zbralo dijaštvo že k prvi slovesni maši. Pevci so se zbirali v ponosite tfruče in se pogovarjali, kako bodo peli, kdo bo letos dirigent in mnogo drugega. Hišnik gimnazijskega poslopja je stal na pragu, kadil z vžit-kom svojo portoriko ter se grel ob vodenih solčnih žarkih, pa tudi ob pogledu na živo gibanje lako rnno
goštevilne dijaške mladine. Kako mu je bilo pa tudi že dolgčas med počitnicami, ko ni živel v dotiki z dija-štvom. Zamislil se je v čas, ko pojde v pokoj, ko postane njegovo življenje tako prazno, pusto in dolgočasno. Milo se mu je hotelo storiti, tedaj pa vdari ura v Btolpu sv. Nikolaja poldesetih. Mehanično vzame iz žepa svojo uro, pokima zadovoljno, kakor bi hotel reči, da je vdar.la ura v zvoniku pravi čas in odpre velika vrata na stežaj.
Vrvenje se je pomnožilo, hučanje narastlo in kakor ogromna reka se je vsulo dijaštvo k vhodu v sve tišČe muz. Kakor za stavo so tekli posamičniki po stopnjicah navzgor, razkropili se v prvem nadstropju na levo in desno, dočim so hiteli nekateri v drugo nadstropje.
Vse pa je iskalo svojega razreda.
Najradovednejši obrazi so hiteli v V. b razred, ki je bil na hodniku ob sprednji fronti poslopja. V tem razredu ni bilo tistega neprisiljenega življenja, kakor v drugih razredih. Videlo se je, da je mnogo tujih elementov.   Petošolci io  se  zbirali v
posamičnih gručah, kakor so bili pač znani. Bivša IV. a je biia zbrana zunaj na hodniku, bivša IV. b. je zborovala v kotu pri peči, dočim so bili zbrani dijaki II. gimnazije živahno kramljajo okoli katedra. Tam ob oknu pa je slonel sam in zamišljen dolg in slok dijak. Bil je največji v razredu, krepkega stasa, pa bolehnega, suhega in bledega cbraza. Rujave oči bo bile globoko vdrte in še dokaj živahne, imele pa so nekaj neizrečeno milega in mehkega ter so zrle sanjavo skozi okno na zeleno dvorišče. Dolgi, mehki in črni lasje so bili, dasi takrat še ni bilo moderno, seoesijonistično počesani. Vse na tem dijaku je kazalo, da ima dušo mehko kakor vosek in da bi se stopila pred vsakim toplim ženskim pogledom. Gorje ti, duša pre mehka! . . .
Drugi dan je poklical razrednik vsakega posebej in ga vprašal po rojstnih podatkih. Ko pokliče s sonornim glasom: »Dušan Vrličic«, dvigne se naša mehka duša in se mirno ođzove: »Ovdje«. Nastala je tišina ▼ razredu, ko sta govorila z razrednikom   v   lepem bosanskem
narečju. Zvedeli so, da je sirota, da mu je umrla majka kmalu po njegovem rojstvu, da je padel oče pri okupaciji Bosne in da je star zdaj 17 let. Prišel je iz Bosne, ker je hotel njegov strijc, uradnik v Sarajevu, ki skrbi zanj, da se priuči slovenščini in tudi nemščini. Dušanovi sošolci so kaj hitro spoznali njegov značaj. Nagajali so mu na vse mogoče načine, razdirali mu frizuro, pripovedovali mu, da je jetiČen, da mu jetika že vrhu glave iz njega gleda, skrivali so mu knjige, zvezke in preparacije in če so le mogli so ga zvabili v kako klop in ga stiskali od vsake strani po. trije uprši se z negami ob končnico klopi. Drugi pa so hiteli med tem časom prepisovati njegove preparacije in naloge. Dušan se je ob takih prili kah bridko nasmehnil, tako da so Be mu zasvetili med bledima, brezkrvnima, tenkima ustnicama veliki beli zobje, popravil frizuro obranivši lase z desno roko nad desnim ušesom nazaj in se mirno dal stiskati. Nikdar ni rekel pikre besede, vse je potrpel.
Ker je bil zelo priden dijak in
je z lahkoto premagoval vse predmete, izvz^mši nemščino, ki mu j» delala sprva težkoče, je kmalu dobil pri neki ugledni uradniški rodbini dobro instrukcijo. Poučeval je tretje-šolca vsak dan po eno uro osobito v grščini, za kar je dobival po 15 goldinarjev na mesec in vsak dan južino.
Nesreča pa, ki mu je vsadila v telo meh-to srce\ je hotela, da j^ imel njegov učenec brhko, plavolaso, 16 let staro sestro Pavlo, ki je prišla večkrat med poukom v »dijaško« sobico po prstih stopajoč proti gla-aovirju. Vedno je imela ka| opraviti v tej sobici: zdaj je iskala predpasnike, zdaj hodila po knjige in po note in vselej so se vjele njune oči. Vnela se je med njima dobro znana in slaboglasna petošolska ljubezen. Nikdar nista menjala niti ene besede, le spati nista mogla. On je gledal pozno v noč svitlo luno, tolažeč se b tem, da morda tudi ona gleda zdaj ravno tisto luno in misli na njega. Koval je pesmice, osobito sonete in sonetne venčke, tako da bo dale začetne črke zadnjega soneta ime: Pavla Korobačin. (Konac piiii.
jama, ki sta jih vložila dr. F e r j a n -č i e in dr. M a j a r o n, je glavar odgovoril, da se bodeta p recitali v prihodnji seji. Na klic: Ali predno bodo klerikalci začeli obstruirati z vprašanji na glavarja — je odgovoril glavar, da prej prideta na vrsto ti interpelaciji. Zdaj pa je začel dr. Šusteršič kričati: Tega ne bomo pustili; bomo že videli, če ne bomo mi prej prišli na vrsto z vprašanji. Glavar je stopil k dr. Šusteršiču in mu nekaj prigovarjal in dopovedoval, a dr. SusterŠiČ je v enomer ponavljal: Bote Že videli, kaj da bo.
Prej omenjena interpelacija dr. Fer-jančiča se tiče krošnjarenja z žganjem, ki je po zakonu sploh prepovedano in dela tistim, ki morajo od prodaje žganja davke plačati, veliko škodo. Interpelacijo dr. Majaroua priobčimo jutri. Zgoraj omenjena peticija trgovske in obrtne zbornice za Kranjsko, ki jo je izročil dr. Maj aro n, prosi, naj se vodni zakon kranjski popolni v tem smislu, da bodo obstoječa industrijalna podjetja imela pravico zahtevati, da se jim v ozira vrednih slučajih zagotovi za razširjenje podjetja potrebna vodna rezerva. Župan Hribar je v tej seji predložil vlogo akad. društva „Slovenija-, ki jo priobčimo jutri.
Dežeini zbori.
Koroški deželni zbor. Posl. dr. Lemisch je poročal o ustanovitvi denarnega zavoda, ki bi dajal posojila le občinam. Predlog se je izročil finančnemu odseku. — Na vprašanje deželne vlade, ali je mogoče deželnemu zboru dovoliti pogorelcem Brežke vasi podporo, je predlagal posl. Dobernig naj se prošnja odkloni. — Deželnemu odboru se je naročilo, naj prosi vlado, da napravi cesto iz Gor. Dravograda v Zwickenberg na državne stroške.
Posl. dr. W a 1 d n e r je poročal o prošnji davčnih občin Rekarjaves in Hrast od občine Podklošter in ustanovitev nove občine Rekarjaves. Na njegov predlog zbornica ni prešla v to razpravo. — Na predlog narodnega in gospodarskega odseka se je vlada naprosila, naj ne izdaje Ciganom potnih listov ter naj se kaznovani Cigani iz-roČe v prisilno delavnico. — Daljša debata je nastala pri določitvi službenega razmerja deželnih živinozdravni-kov. Določilo se je končno, da se dež. živinozdravnikom odkažejo poslovni krogi po sodnijah, podeli se jim naslov okrožni živinozdravniki, po dveh službenih letih postanejo definitivni z letno plačo 1200 K in starostno do-klado 200 K, po 15. letih naj se uvrste med deželne uradnike 11. čiuovnega reda, za zavarovalnino se jim odteguje
od place, občine morajo prispevati plačam itd. Več poslancev je tudi zahtevalo; naj se ustanovi nižja živino-zdravniška šola za planinske dežele ; lež. predsednik baron Hein je izjavil, da ni upati na ustanovitev take šole.
V istrskem deželnem zborn se je deželni glavar C a m p i t e 11 i tako nstraŠil slovanske obstrukcije, da je v soboto brzojavno naznanil ministrskemu predsedniku svojo demisijo.
— V hnkovinskem deželnem zboru imajo tudi obstrukcijo; dela jo romunski klub, ki bi rad imel volilno reformo. Romuni imajo pripravljenega gradiva, da preprečijo deset sej.
Nova   vlada na Ogrskem.
Grof Štefan Tis z a je le designi-ran, nikakor pa še ni imenovan za ministrskega predsednika. Definitivno bo imenovan šele potem, ko odstrani ne-sporazumljenje med ogrsko parlamentarno večino in krono ter predloži cesarju listo kandidatov, katere je pridobil za ministrstvo. Dotlej pa je še vedno grof K h uen-He dervary za-.časni vodja ministrstva. Vrnivši se v Budimpešto je imel grof Tisza takoj razgovor s posl. Hodossyjem in H ier o n y mij em. Prvi je določen za pravosodnega, drugi pa za trgovinskega ministra. Grof Tisza bo imel razuu predsedstva tudi notranje ministrstvo, Lukacs in Koloszvary pa obdržita svoja portfelja. — Jutri bo imela liberalna stranka konferenco, pri kateri bo odsek devetorice poročal o vojaškem programu. Takoj na to bo spregovoril grof Tisza ter povedal svoje stališče napram tem zahtevam. Le ako bo liberalna stranka sprejela njegove nazore za svoj program, bo Tisza sestavil kabinet, sicer izroči misijo nazaj v cesarjeve roke. Vsekakor pa ne pride z novim ministrstvom pred petkom na Dunaj, a zbornici se bo predstavilo v soboto ali šele v ponedeljek. Z desig-niranjem grofa Tisza je začelo splošno razburjenje na vseh straneh pojemati, le ljudska stranka se bo brezpogojno bo-jevala zoper njega. — Grof Štefan Tisza je šele 43 let star, doktor prava, star plemenitaš, bogat in izvrsten agronom. V zbornico je prišel prvič Šele 25 let star. _
Avstro-ruski reformn i načrti.
Iz neznanih ovir se je dogovor, ki se je sprejel na sestanku avstrijskega cesarja in ruskega carja, izročil šele zadnje dni turški vladi. Sultan je takoj v soboto sklical ministrski svet, ki je razpravljal te načrte. Reformni program obsega sledečih devet točk: 1) Z a kontrolo, kako turške oblasti izvršujejo reforme, imenujeta Av-j strija in Rusija posebne agente, ki bodo povsod spremljali generalnega nadzornika Hilmi pašo, ga opozarjali na potrebe kristjanskega prebivalstva in na zlorabo krajevnih oblasti ter bodo svoje vlade obveščali neprestano o vsem, kar se na Balkanu godi. Agentom se pridado  tajuiki  in dragomani,
Zopet vprašanje! Zdaj je vprašal dr. SusterŠiČ kako je z meščansko korporacijo v Kamniku češ, klerikalci so dobili to korporacijo v roke in od tedaj se s Šikanami zavlačuje konstituiranje odbora.
Glavar je odgovoril, da danes ne more dati točnega odgovora, pojasni pa to v prihodnji seji.
In zopet je govoril dr. SusterŠiČ. Trdil je, da vlada oškoduje občine. Lov v Cerkljah je imel Janko Vavken za 100 kron, pri dražbi je izdražil lov J. Jenko za GGO kron. Okrajno glavarstvo vodi „ Statthaltereigigerl" baron Schonberger, mož majhne postave in kratke pameti, ki pa hoče biti paša. Ta je odbil ponudbo Jenkota, češ, da ni zanesljiva, dasi je Jenko za 2 leti naprej plačal najemnino. Odredil je novo dražbo, od katere pa bo Jenko izključen. Jenko je premožen in ni bil nikdar kaznovan. Baron Schonberger je potem, dokler se stvar ne reši, oddal lov za letnih 41 kron Evgeniji Vavken. Jenko se je pritožil na vlado, ki je njegov rekurz zavrnila, češ, da njegove razmere niso take, da bi mogel plačati najemščino, oziroma hoče samo za veselje izvrševati. Seveda baron Hein gre le za veselje na lov, drugi pa iščejo dobička. Končno je vlada izrekla obdol-ženje, da za Jenkom kdo drugi tiči, ki se ne upa na dan. Stvar je pri minister-stvu, a to pozna Ie barona Heina in bo njemu verjelo. Obnašanje barona Schon-bergerja napram Jenkotu je bilo tako, da moramo najodločneje protestirati. Baron Schonberger je Jenkota tikal in mu rekel: Hudiča, kaj imaš toliko denarja? Kam bos prišel? Tudi v občini Mavčiče je baron Schonberger razveljavil dražbo in oddal lov za nižjo ceno nekim kranjskim gospodom. Kaj hoče glavar storiti v varstvo koristi občin in da se bodo drž. uradniki dostojno obnašali.
Glavar je izjavil, da na stvari nima ingerence, da pa obžaluje neprimerno postopanje uradnikov. Ce kaj trdi dr. Šusteršič, Še ne zadostuje, da bi se izrekla sodba. Naj se stvar sporoči dež. predsedniku, ta jo bo po pravici ukrenil.
Dež. predsednik baron Hein je vprašal, od kedaj je datirana tista razsodba, na katero se sklicuje dr. Šusteršič. (Dr. Šusteršič tega ni vedel povedati.) Baron Hein je rekel, da ne more dati pojasnila, ker je bil na do-pustu, ko je izšla. (Dr. Šusteršič: Potem je odgovoren grof Schaffgotsch.) Zato odklanja ljubeznjivosti, s katerimi ga je obsipal Šusteršič. Ako se je res kaj zgodilo, kar je bilo žaljivo, zakaj se Jenko ni pritožil? Ako pride kaka pritožba, se bo vršila preiskava in se stvar pojasni. (SusterŠiČ psuje, a ga ni razumeti.)
Na to je glavar zaključil sejo in je naznanil, da bo prihodnja seja dne o. novembra.
Na klice, kaj da je z interpelaci-
Opafov praporščak.
Zgodovinska povest. — Spisal F. R. XXXII
Boj Abertusa pl. L:nd*»cka je » trajal vrč mesecev in bila »e že zim?*, ko je bil dokončan. Rovan ni več hodil v St. Larrb^rt, odkar je bil šel na Dunaj pričat proti Aibertusu. Živel je popolnoma zsse in občeval skoro izključno samo z opatom in z zvestim prijateljem Hugronom Aibo. Sicer so mu misli dostikrat uhajale v Št. Lambert in sam se je čudil, zakaj ga tolikrat obide želja, videti Margareto in grofico Heleno, ali približal se jima vendar ni. Videl jih je samo ob nedeljah, ko je grajska gospoda prihajala k maši v Zatičino.
Toliko raje in pogosteje pa je zahajal v šent Lambert Matija Jazbec. Bil je tam popolnoma domač in vsi so ga radi videli, ker je bil vedno vesel in je vedno kako osoljeno povedal. Posebna prijatelja sta bila z grajskim kaplanom, dasi je rad o njem pripovedoval, da je trezen le od polnoči do osme ure zjutraj.
Nekega večera je Matija prilo-mastil k Rovanu, katerega je našel v družbi s Hugonom Albo samega doma.
— Ravno prav, da Vaju dobim, je Matija ogovoril Rovana in patra
Hugona Aibo. N^kaj posebnoga se pripravlja!
— Kii neki, je menil nekako prezirljivo Rovan, ki je misli?, da je Matija zopet, nekoliko pregloboko pogledal v vrč.
— Ko bi to ved«!, bi Vama bil že povedal, je dejal Matija. A nekaj se pripravlja, in sicer nekaj posebnega.
— Povej vendar, kar veš, je Matijo bodril Rovan. Kaj se pripravlja? Kdo kaj pripravlja?
— Le počasi! Torej pesluSajta, kaj se je zgodilo! Matija se je široko v3edel na stol rik vrča, v katerem je bilo vino in je pripovedoval: Torej — jaz sem bil dane,«* v Št Lambertu. Prav pošteno smo ga pili in dobre volje smo bili, kar so je dalo. Nakrat je prijezdil v grad tuj vitez in zahteval, naj se ga pelje k vojvodinji, da ji ima nekaj važnega sporočiti. Oskrbnik ga je peljal k vojvodinji in potem prisedel k nam. Imeli smo se prav dobro. Nakrat je bil tudi oskrbnik poklican k vojvodinji in je ostal pri nji dolgo časa. In vsi so rekli, da to nekaj posebnega pomeni.
— In ti, Matija, si v svoji bistroumnosti takoj uganil, da se nekaj posebnega pripravlja, se je smejal Rovan.
— E, kako si nepotrpežljiv, se je jezil Matija. Svetopisemski Jakob
je služi! sedem ie g Labinu, Cisto za stonj, predno je dobit Rahelo aa ženo, in ni postal nepol rpe?,ljiv. Ti me pa še sedem besed ne pustiš izpregovoriti!
— Govori torej dalje! je zakiical Rovan in pomakni! vrč k M*tiji. Ta se je najprej pokrepčal m je potem nadaljeval:
— Torej oskrbnik je bil dolgo časa pri vojvodinji. Naposled je prišel vendar nazaj. In kaj nrsHS, da se je zdaj zgodilo? Meni je rekel, d* Seli vojvodinja z menoj govoriti.
Rovan in  pater Hugon Bta r.tr mela, kajti ponosna vojvodinja pač ni brez izrednega povoda klicala Matijo k sebi.
— In ti si šel k vojvodinji?
— SAl Seveda! je odgovoril Matija.
— In kaj ti je hotela?
— To je ravno tisto, kar sem ti prišel povedat.
— Govori vendar!
— Vojvodinja mi je reki*, naj grem koj v samostan, naj potečem tebe, Andreja Rovana, opatovega praporščaka in naj ti rečem, da moraš še nocoj iti na smreški grad, ker ti preti velika nevarnost.
— To ti je vojvodinja naroČila? se je čudil Rovan. To je vendar nekaj izrednega!
— Da, in ukazala mi je tudi, da
ki bodo naredbe izvrševali ter v ta namen potovali po deželi, kristjanske prebivalce izpraševali in turške oblasti nadzorovali. Agenti se imenujejo na dve leti. 2) Reorganizacija turške žandarmerije in policije. Ker švedski in drugi častniki, ki so dosedaj reorganizovali orožništvo, ne znajo jezika ne običajev v deželi, poveriti se mora ta naloga v turški službi stoječemu generalu tuje narodnosti, kateremu se pridele častniki velesil, a ti Častniki lahko zopet zahtevajo pride-litev častnikov in podčastnikov tujih narodnosti. — 3) Ločitev upravnih okrajev po narodnostih mora izvesti Turčija, kakor hitro nastane v deželi mir. 4) Reorganizacija administrativne in sodne uprave se istotako zahteva, da bodo imeli pristop k službam tudi domači kristjani. Tudi se mora povspeševati krajevna avtonomija. — 5) Za preiskovanje političnih in drugih zločinov med nemiri se ustanove v glavnih mestih mešane komisije. — 6) Turčija mora nakazati določene svote za povrnitev kristjanskega prebivalstva v domovino, za podpiranje kristjanov, ki so prišli ob svoje imetje in za zidanje razrušenih hiš, cerkev in Šol. — 7) Kristjanski prebivalci, katerim so turške čete razdjale vasi so eno leto prosti vseh davkov. — 8) Turška vlada se mora znova zavezati, da bo brez odlašanja izvedla vse naročene ji reforme. — 9) Turški rezervisti in bašibozuki, ki so zakrivili največ izgredov, se morajo razpustiti." — Sedaj pozna turška vlada avstro-ruske zahteve, pozna pa tudi gotovo izgovore, s katerimi bo te zahteve zavlačevala.
Politične vesti.
— Ministrsko posvetovanje. Včeraj se je vršilo posvetovanje med dr. Korberjem, ministrom H a r t 1 o m in B o h m ■ Bavverkom ter baronom C h 1 u -m e c k i m v zadevi Moravske.
— Vsenemci so imeli v ne deljo v Brnu velik shod, ter sprejeli resolucijo, da je nagodbo z Ogrsko pobijati z vsemi sredstvi. Delovati je na to, da dobi naša državna polovica samostojno gospodarsko stališče in le personalno unijo z Ogr sko, zato pa carinsko unijo z — nemško državo. Shod se je seveda tudi izrekel zop^r ustanovitev češkega vseučilišča ;-?a Moravskem.
— Cesar Franc Jožef obišče saksonskega kralja Jurija prihodnji teden v Dražianih.
— Srbska skupščina je sprejela trgovinsko pogodbo s Turčijo ter se je nato od/odila do 3 decembra
— Turška v skrbeh. 01-kar so se izročil« Turški avatro-ru^ke reformne labteve, se vrše ne
razen tebi ne smem tega nikomur povedati.
— To je iako čudno, je menil sicer malobosedni pat«r Huiron ki je doslej molče poslušal M&tijevo pripovedovanje. Kaj naj si mislim o tem skrivnostnem svarilu?
— Tako sem se tudi jaz vprašal, je dejal Matija in zato tudi nisem takoj odšel v Zatičino, marveč sem se splazil v kuhinjo. In tam mi je troj** pri'. .te!{W'», debela Murušđ, povedala, da so bili vsi hlapci poklicani v orožarno in da so dobili povelje, da morajo biti pripravljeni na odh *4.
Rovanovo lice se je zresnilo. Ozrl se je na patra Hugona in v nje* govih očeh čital, da je istih misli, kakor on.
— Albertus pripravlja napad na samostan — je končno rekel R >van. Kaj druzega na more biti! In ker vojvodinja ve, da sem mož na svojem mestu in da znam biti nevaren njenemu ljubljencu Aibertusu, zato bi me rada na zvijačen način odstranila iz samostana.
— Ali bi te pa rada obvarovala nevarnosti, se je oglasil Matija. Vsaj grajski kaplan mi je oni dan pravil, da so vse šentlamberške babnice v tebe zaljubljene.
— Beži in ne kvasi takih neslanosti, ga je zavrnil Rovan.
prestano ministrska posvetovanja Zaupno se objavlja, da se zde Tur. ški prve tri točke nesprejemljive.
— Srbskim poslanikom v Carigradu je imenovan Jurij S i m i č; poslanik Niko ajevi ; v Atenah je spokojen.
— Francozi za Mace d o n c e. V Parizu se je vršil v nedeljo velik shod zunanjih delegatov, da se določijo sredstva za prm . jenje v Macedoniji. Delegatje so prišli iz Angleške, Italije, Belgije, Zed. držav in Macedomje. Enak shod se je vršil tudi v Lyonu.
— Car za Poljake. Ccir j* obiskal v Skiernjevicah nepnčako vano mestno šoio v spremstvu vrhu nega guvernerja Ceertkova. Ker so otroci molili v ruskem jeziku, jo vprasai car učitelja, ali so vsi otroci pravoslavni, nakar je učitelj odg,-voril, da so izrmd 87 učencev la trije pravoslavni, ostali pa katoličani C<*r je začudeno rekel: »In zaradi treh pravoslavnih učencev naj 84 katoliških učencev moli rusko in ne poljsko?« Ker pa je tako odredil Cdertkov, mu je car nemilostno namignit, naj odstopi, kar je guverner tu i storil.
— V spomin na bitko pri M a g e n t i je bila pretočeno nedeljo tam slovesno blagoslovljena nov-, cerkev. Tem povodom so se odposlali brzojavi tudi našemu cesarju, italijanskemu kralju in kraljici itd.
— Med angleško in p o r -tugiško vlado je prišlo v Južni Afriki do nekih mejnih prepirov. Sedaj sta omenjeni vladi izročili zadevo italijanskemu kralju v mirovno razsodbo.
Shod poštnih uradnikov v Ljubljani.
V nedeljo so se vršili na Dunaju in po glavnih mestih vseh avstrijskih kronovin shodi v zadevi zboljšanja službenih razmer in gmotnega stanja poštnih uradnikov. Tudi ljubljanska podružnica društva poštnih uradni kov je sklicala v nedeljo popoldne v hotelu »pri Malilu« tozadeven shod, kateri je bil s strani uradnikov mnogobrojno obiskan.
Shod je otvoril g J. Vidmar ter, spominjajoč se v prvi vrsti vzvišene osebe cesarjeve, pozval navzoče, da zakličejo zaščirmku uradnikov — vladarju trikratni »živio«, čemer so se vsi udeleženci navdušeno odzvali.
Na to je pozdravil v ubran besedah navzočega g. drž. in dež poslanca dr. Ferjančiča, zast<>; nika postnega in  brzojavnega rav nateljstva v Trstu, g. nadkomisarja II u m mela,  ravnatelja Ijubljans pošte* g. Sorlija, odposlance pošt nih uradnikov iz Št Petra, Tržiča in Novega mesta in zastopnike dav onih, sodn, pisarniških  in drugih ljubljanskih državnih uradnikov, t r
fMT Dalje v p ril o a i. *W
— Kaplan mi }e tako pravil. Malo vinjen je bil in je pripovedova', kaj pri spovedi izve. Prav zanimive reči je povedal, a jaz sem jih že pozabil, ker sem bil tudi malo vinjen. To p?, še vem. da je rekel: Kadar vidi vojvodinja Rovana, pa začne presti, kakor mačka. In to tudi vem, da je rekel: Rovan bo še ljubček stare vi ;• vodinje, če ga prej ne vlovi greh Helena ali pa gospodična M \r^.,reia.
— To so sanje pijanega kaplana, je dejal Rovan in obrnivši se k ptiru Iljgonu, je vprašal: Kaj sedaj?
— Daj mi kako svojo obleko in orožje, je mirno rekel pater Hu< ! V kuti ne morem iti v boj.
— Ne, prijatelj, ga je zavrnil Rovan.  Ti nisi vajen boja in bi nepotrebnem žrtvoval svo|e Živ»|. i B Ce nam je sojeuo,   da zmagrtm
to zgodi tudi brea tvoje pomoli, će pa bomo premagani, bo za nas največja sreča, da si ti na varnem la braniš naše pravice.
Hugon Alba je bil s Um zadovoljen in se je odločil, da zbeži na smreški grad. Da bi mogel iz samostana, je slekel kuto in oblekel Rovanovo obleko. Matija ga je spremili da bi mu pomagal oditi. Komaj sta bila Hugon in Matija na planem, ** je čulo peketanje konj in je zadonel glas rogov.
Priloga »Slovenskemu Narodu" St 248, dn6 27. oktobra 1903.
dal besedo nadkomisarju g. Hum melu, ki je prinesel shodu pozdrave poštnega ravnatelja dvor. svet. g09p. Felicetija. Zatrjeval je, da leta spremlja stremljenja poštnih uradni kov za zboljšanje službenih in gmotnih razmer z največjimi simpatijami in da jih bDde povsod podpiral. Veliko pozornost med vsemi udeleženci je vzbudila nadkomisarjeva izjava, da združujejo kranjski poštni uradniki v sebi v polni meri vse one kreposti, ki bi jih moral imeti vsak uradnik, in da so v vsakem oziru toli i z b orn o k v a lif i k o v a n i, d a se jim mora izreči največje priznanje]
K   prvi   točki   dnevnega reda glede   avancementa   je razpravljal g. asist. Fr. Sem rov.   Kazal je v prepričevalnih    besedah    na slab gmotni  položaj  poštnih uradnikov, slikal njih neugodne službene razmer?, protestiral proti nameravanemu sprejemu množice pomožnih uradnikov v prometno službo ter končno pred lagal glede boljšega in hitrejšega avancementa primerno resolucijo, ki je  bila z glasnim pritrjevanjem soglasno     sprejeta.    —    O skrajšanju službene dobe od 40 na 35 let je govoril ofic. g A Gre-goriČ.   Govornik je Konstatira!, da poštni prometni uradniki vsled težke, odgovorne in silno naporne službe le redko dosežejo 40ietno službeno dobo ter z  ozirom  na to odločne zahteval, da se za nje vpelje 35.etno službovanje s polno pokojnino. To zadevna resolucija je bila enoglasno sprejeta.  Asist. g. A. D u 1 a n s k y je v obširnem, vsestransko dobro ute meijenem govoru terjal težavni poštni službi primerno ureditev dopustnega vprašanja   in   splošni  nedeljski in prazniški počitek. Tozadevna resolucija je bila odobrena brez debate. O zadnji točki dnevnega reda — o službeni pragmatiki je govoril otic. g. C z e r u i c n.   Naglašai   je,  da je disciplinarno p.stopanje docela zastarelo,   da   je   tajna kvalifikacija stanu nedostojna ter z ozirom na to zahteval, da se skliče splošen shod državnih uradnikov, ki naj energično zahteva uvedbo  moderne sluz, bene pragmatike. Ta resolucija kakor tudi sklep glede vštetja služ benih let v poštni eksped. in po možni službi v pokojnino sta se odo-bruj* sprejela.  Na to se je oglasil, navdušeno   pozdravljen,   za besedo g. državni poslanec dr. F e r j a n 6 ie, ki je opravičil odsotnost poslancev gg. dr. Tavčarja in Piantana, ter izjavil, da se je prepričal, da ao raz mere poštnih uradnikov zares neznosne in da bo  s svojimi ožjimi soKiičljeniki zastavil vse moči v prilog upravičenim njihovim zahtevam. Ko so se še prijavile  došle brzojavke, je  predsednik  g.  Vidmar  — zahvaljuje se kolegom na mnogobrojni udležm — zaključil shod z željo, da bi donesli širom Avstrije istočasno se vršeči shodi zažeijenih vspehov
Brzojavke, došle na slov. odvetniški shod;
Beljak: Prisrčno pozdravljamo shod slov. odvetnikov; želimo posvetovanjem Vašim najlepšega vspeha Rlede razmer v tužnem Korotanu. — Slov. omizje beljaško.
Celovec: Korotan vstaja! Na bojni klic cele Slovenije v obrambo nje narodnih pravic ste vzplamteJi tudi Vi, vrii budilci in borilci! Ne pustite nam odtrgati te krasne zemlje, da ne pridete v isti položaj za nami pozneje tudi Vi. Tlačeni narod stavi vse nade v Vaše domorodno delo in šel bode z Vami v boj za svojo »staro pravdo«. Vsem vrlim braniteljem našega jezika in narodnim bojevnikom: Slava!— »Slovenski klub«.
Celovec: Neustrašeno in krepko naprej v svetem boju za naroda pravo in čast! Dal Bog Vašemu delu trajnega vspeha v blagor slovenskemu Korotanu!   Živeli zborovalci!
— Katoliško politično in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem.
Celovec: Dobra narodna stvar Vas je zbrala; naj torej Vaši sklepi obrodi mnogo vspeha Sloveniji, zlasti našemu Korotanu. Vedno naprej po geslu: No udajmo se! Vsakemu svoje! — Uredništvo »Mira«.
Dunaj: Slovenskim odvetnikom kličemo: Vztrajajte v borbi za pra vice slovenskega jezika v uradu in pred sodiščem! — »Slovenija«.
Gorica: Napredni goriški Slovenci pozdravljajo današnje Vaše sklepe oduševljenim protestom proti krivičnemu postopanju v hramih svete Justice! Slava bojevnikom za narodna prava! — »Soča«.
Grabštajn: Daj Bog, da shod prinese sadu za uboge Slovence na Ko.cskem! Živio vsem zuorovaloem!
— Bayer, župnik, Poki Se.
Sv. Jakob v Rožni dolini: Pozdravljamo slavno zborovanje za govornikov pravice in prosimo, spomnite se škandala v Kože k u ter pomagajte utapljajočim se v brezdnu nemčurskega nasilatva! — Kob enter, župan; Sitar, Nagele, Mi-kula, odborniki.
Sv. Jakob v Rožni dolini: Sloga jači; vsi bratje pomagajte tlačenim bratom v Gorotanu! Živeli branitelji pravic! — Posojilnica v Št Jakobu v Rožni dolini.
Pazin: Pozdravljamo sabrane kolege i pridružujemo se zaključcima na obranu naših jezikovnih i narodnih prava. — Dr. Trinajstić, dr. K u r e 1 i Ć.
Podklošter: Zbrani boritelji za pravice naroda bodite iskreno pozdravljeni iz tužne Koroške! Pridružujemo se povsem Vašim sklepom in ukrepom. Slava Vam! — Za rodoljube izpod Dobrača: Gregor F i n s p i e 1 e r.
Pulj: Zipriećeni saborovanjem pozdravljamo najsrdačnije korak slovenskih drugova na obranu narod nih prava! Priključujemo se svim zaključkom! — Dr. L a gin j a, dr. Stanger, Braća dr. Trinajstić.
Reber ca: Pozdravljena vzajemnost za svetinje našega naroda! — Šum ah, komendator.
S inča vas: Navdušeno pozdravlja pomembni shod ter želi na sijajnejši vspeh: — »Po soji 1-n i c a«.
Sinča vas: Iskreno pozdravljamo znameniti shod ter prosimo pomoči v boju za narodna prava. Naprej v boj! — Slovenci v Sinči vasi.
Sinča vas: Na zborovanju po družnioe sv. Cirila in Metoda v Sko* oijanu zbrani koroški Slovenci na vdušeno pozdravljajo shod kličoč: Ne odjenjamo od naših narodnih pravio!
Šoštanj: Zadržan, sem v duhu z Vami; voščim zbranim kolegom najboljše vspehe! — Dr. Majer.
Velikovec: Vam, ki ste se zbrali v obrambo narodnih pravic, sosebno nas ubogih koroških trpinov tisočera slava! — France T r e i b e r , župnik; Valentin Weiss, kanonik.
Velikovec: Slava zbranim boriteljem naših narodnih pravio! Živela vzajemnost! — Dr. H u d e 1 i s t.
Velikovec: Slava boriteljem za naše narodne pravice! — Posojilnica v Velikovcu.
Dnevne vesti.
V Ljubljanu 27. oktobra.
— Sveta jeza je obšla brumne klerikalčke, ko so  se začele klerikalne občine oglašati proti klerikalni obstrukolji in so to obstrukcijo obsojali tisti, ki so dali klerikalnim   poslancem svoje glasove.   »Slovenec«   bi   to rad predstavil kot sad litografirane okrožnice, katero je baje razposlala na rodno napredna stranka po radovljiškem okraju.   Samo resnici na ljubo konstatujemo,da stranka ni razposlala nikake okrožnice in če v »Slovencu« natisnjena okrožnica ni falsificirana, potem je pač   izšla   izmed gorenjskih volilcev samih. Vsekako je zna Čiino, da »Slovere3« ni povedal, kdo da je tisto okrožnicv razposlal, oziroma kdo da jo je p o d pisal. S cer pa je gotovo zanimivo, da so se  začele  klerikalce občine puntati proti svojim klerikalnim poslancem zaradi njih postopanja v deželnem zboru. Li če so to storili na vpliv z liberalne strani, nas to tembolj veseli, kajti to je potem dokaz, da so se klerikalni možje dali pre pričati in so iz prepričanja dali svojemu  poslancu  Pogačniku nezaup nioo. O izjavah največjih občin ribniškega okraja pa »Slovenec« popolnoma   molči in mi razumemo ta molk.   Te   izjave   bole »Slovenca« tako, da še ziniti ne more!
— Ljudski glas. Piše se nam: Občinski cdbor v Drtiji je dne 11. vinotoka v svoji seji sklenil pe tičijo, katero je županstvo takoj odposlalo naravnost na deželni zbor, in sicer priporočeno; toda o peticiji ni ne duha ne sluha, in se doslovno tako glasi: »Visoki deželni zbor vojvodine Kranjske v Ljubljani. Občinski odbor v Drtiji pri Moravčah je v svoji seji dne 11. vinotoka sklenil sledečo peticijo in ponižno prosi, da blagovoli visoki deželni zbor isto uvaževati. 1. Uravnava potoka Drtij-šče.   V   velikem   deževju preplavi
voda vse v bližini ležeče travnike
in provzroča našemu bednemu kmetu mnogo škode. 2 Preosnova kranjskih Žalostnih učiteljskih, oziroma šolskih razmer. 3. Zahteva, da se našemu ubožnemu ljudstvu ne zapravlja denar radi nepotrebne obstrukcije. Volilna reforma je za naše kmetske trpine popolnoma brezpomembna.« V Drtiji, dne 11. vinotoka 1903, J. H uš ni kar m. p. — Op. ured.: Peticije se ne morejo vlagati direktno na deželni zbor, nego le po kakem poslancu.
— Neveden duhovnik. Naši kaplanje so vobče'prav malo poučeni ljudje. Njihova duševna inferijornost se kaže pri vsaki priliki in časih celo pokažejo, da tudi o cerkvenih rečeh ničesar ne vedo in se niso ničesar naučili. Tako je neko blagoslovljeno budalo v sobotnem »Slovencu« pisalo:
»Slovenski Narod« ne sliši samo trave rasti, ampak včasih tudi some govoriti. Drugače ne vemo, kje bi bil sledeče izvedel:
Znano je, da so klerikalci vseh dežela največji nasprotniki vsakega demokratskega volilnega reda. Katoliška cerkev je po svojem nezmotljivem papežu splošno in enako volilno pravico zavrgla in joproklela kot zmoto in ta cerkvena postava, obvezna za vse katoličane, je še danes v polni veljavi«.
Poživljamo »Narod«,da nam pride na dan s tisto cerkveno postavo ali »kletvino«.
Temu zabitemu popu povemo za poduk naslednje: Papež Pij IX. je izdal dne 8. decembra 1864. alovečo enoikliko »Qaanta cura« in obenem s to encikLko je razposlal vsem Škofom na svetu tudi takoimenovani svila bus, to je »zapisek glavnih zmot« to je naukov, ki so bili cerkveno spoznani kot zmote. Ta eyl-labus proglaša tudi splošno in enako volilno pravico kot pr o ti v no kato 1 iS k i veri inkot zmoto. Ta evilabus je še danes v polni veljavi, ker ni bila doslej niti ena točka preklicana. Tisto blagoslovljeno tepce, ki je zagrešilo gori omenjeno notico v »Slovencu«, naj le vpraša škofa, če ni res tako, vpraša pa naj škofa tudi, če kranjski klerikalni poslanoi po cerkvenih postavah niso od cerkve izobčeni in prokleti kot krivoverci.
— Imajo tudi vojaške oblasti za nas dvojno mero?
Po Goriškem se vrŠe sedaj kontrolni shodi. Na teh se dele rezervnikom posebne nove določbe, ki se vlagajo v vojaške knjižice. Te določba so pa sestavljene samo v nemškem in laškem jeziku, kakor da bi na Goriškem ne bilo nič slovenskih vojakov. A vendar je znano in statistično dokazano, daje v goriški deželi pretežna veČina Slovencev in da baš Slovenci dajejo razmerno armadi največji vojaški kontingent! Kaže se res, da se je proti nam v zadnjem Času vse zarotilo. Naš jezik se meče izpred sodišč, politična oblastva ga kruto zatirajo in še vojaška uprava, kateri plačujemo v primeri z drugimi narodi največ krvnega davka, nam hoče kratiti, — hote ali nehote, tega ne bodemo raziskavah — tiste itak najminimal-nejše in nr j primitivnejše pravice, ka tere smo doslej uživali!
— Poslanec Žičkar in takozvani slovenski kurzi.
S štajerskega se nam piše: Bilo je leta 1897., ako se ne motimo, ko je prinesla »TagespoŠta« vest, da namerava gref Gieispach z ozirom na občutno pomanjkanje slovenskega sodnijskega naraščaja na Štajerskem ustanoviti v Celju in Mariboru slo venske kurze, kjer bi se nemški avskultantje učili slovenskega jezika, za kar se jim je obljubila posebna nagrada 200 K. Nekoliko časa pozneje je imel poslaneo Žčkar svoj shod na Ljubnem, na katerem se je poleg drugih resoluoij sklenila tudi resolucija v prilog slovenskemu vseučilišču v Ljubljani. Ker je Glei-spaohov naklep, čim je prišel v jav nost, vzbudil v narodnih krogih veliko razburjenost, se je pričakovalo, da se bode tudi Žičkar v svojem govoru dotaknil te za štajerske Slo«
vence važne zadeve. Ker pa tega ni storil, ga je vprašal neki akademik, ako mu je znana ta Gleispachova nakana in ako bi ne bilo umestno, da bi se proti nameravanim, v narodnem oziru sigurno silno nevarnim slovenskim kurzom sklenila na shodu ostra resoluoija. Na to je vstal Žičk ar in v vidni zadregi izjavil, daše o takih slovenskih kurzih ni ničesar slišal, datorej teh kurzovse tičoča resolucija ni potrebna, zlasti z oziromna to ne, ker je ista itak zapo-padena v resoluciji — za slovensko vseučilišče. Vpra-šatelj je kar ostrmel, ko je slišal te velemodre besede. Torej poslanec Žičkar, ta politik par excellence, ni vedel o tej, tudi za slovenskega politika važni zadevi, o kateri je živo razpravljalo že tudi slovensko časopisje in o kateri se je že govorilo skoro v vsaki inteligentnejši narodni družbi na Štajerskem, — ničesar! In ker Žičkar o tej zadevi ni ničesar slišal, ker jo je bil prespal, je bila tozadevna resolucija seveda — nepotrebna! Kaj si je pa mož, ki je po najglobokejšem prepričanju naših duhovnikov najboljši, ako ne avstrijski, pa vsaj slovenski politik, mislil, ko je zatrjeval z vso resnostjo, da je stvar sicer itak aapopadaaa v resoluciji za slovensko vseučilišče, je nam še sedaj nedoumno. Najbrže je g. poslanec živel, vsaj kolikor bi bilo po teh njegovih besedah soditi, v veri, da so nameravani kurzi nekaki predhodniki — slovenskega vseučilišča! Ako potem ta, kakor se je že opetovano konstatiralo, najdelavnejši štajerski slovenski državni in deželni poslanec ni ničesar storil za odpravo imenovanih slovenskih kurzov, se pač ni čuditi! Mogoče je pridobil za to svoje sicer ekscepcijonelno naziranje tudi še ostale svoje kolege. Zato je pa tudi brez ugovora mogel grof Glei-spach ustanoviti te predhodnike slovenskega vseučilišča. So pač čudni ljudje ti Slovenci, da tega še sedaj ne morejo kapirati, kar je že pred šestimi leti natanko kapiral vzor slovenskega politika — poslanec Žičkar!
— Ornig contra dr. A. B rumen. Ptujski župan Ornig je tožil dr. Brumna radi motenja v uradnih poslih in radi razžalitve uradne osebe, ker se je povodom zatvoritve studenca v ptujskem »Narodnem domu« napram okrajnemu zdravniku dr. Mauczki kot delegiranemu mestnemu sodniku izrazil, da se bodo Slovenci proti odredbi mestnega magistrata pritožili; pri ti priliki je baje rabil tudi besedo »chikana«. Po dveh obravnavah, pri katerih so vse priče, med temi tudi dr. Mauczka in takrat navzoči redar — izjavile, da se absolutno ne vedo spominjati, da bi bil dr. Brumen rabil besedo »ohikana« in da bi imel namen koga žaliti, je bil dr. Brumen popoi noma oproščen. Proti oprostitvi se je pritožil državni funkcijonar — Ornigov prijatelj, toda državno pravd-ništvo samo je to pritožbo kot neutemeljeno odtegnilo. Da bi prišlo Ornigu na pomoč, je sodišče vse akte odstopilo odvetniški zbornici, da bi postopala proti dr. Brumnu. Toda tudi ta ni našla nobenega povoda za postopanje. Tako ni ostalo Ornigu drugega, kakor — dolg nos!
— Letno poročilo telovadnega društva „Sokol" v Ljubljani — za društveno dobo od 1. prosinca 1900 do 31. grudna 1902.
V Ljubljani 1903. Samozaložba. — Mala knjižica je to, a vendar za vsakogar, ki se zanima za razvoj slovenskega sokolstva, vrlo zanimiva. Podaja nam jasno sliko življenja in delovanja ljubljanskega »Sokolao, tega očeta vseh ostalih sokolskih društev, baš v času, ko sta se v njem borili dve struji — stara in mlada za premoč in je končno zmagala mlada, Čila nova struja, ki je dala »Sokolu« novo smer, zapopa-deno v geslu: »Bodi Slovenec, bodi mož, bodi silen po telesu in duhu«.
V »društveni kroniki za leto 1900. in 1901«, katero je napisal podsta-rosta dr. VI. Ravnihar, se slikajo v markantnih potezah vsi za društvo važnejši dogodki v tej dobi, beleži se zmaga »nove« struje, ki je »So-
kolu« dala po češkem vzoru nov temelj, in se spominja z zadoščenjem častnega nastopa ljubljanskega »Sokola« na IV. vsesokelskem shodu v Pragi, naglaŠajoč, da je baš to jasen dokaz, da se je društvo postavilo na zdravo, edino pravo potlago. Iz »na-čelnikovega poročila« povzamemo, da se je v društvu jela gojiti raci-jonelno telovadbo in da je vsepovsod vzraslo zanjo splošno zanimanje. Vrate navdušenih telovadcev se vedno rnnole. Statistični izkaz telovadnega obiska v preteklem letu kaže udeležbe s strani mlajših telovadcev 2020. s strani starejših 1252 in s strani sokolskoga naraščaja 1326, kar so vsekakor imponujoča števila. »Sokol« šteje 376 izvršuječih in podpornih ter 26 častnih članov. Dasi je to število razmeroma veliko, vendar bi bilo lahko še izdatno večje, ako bi vsak Slovenec smatral za svojo Častno dolžnost, pristopiti društvo, ki je kot ognjišče slovenske in slovanske ideje največjega pomena za Slovenstvo.
— Ka Vegov spomenik. Vojno ministrstvo je dovolilo odboru za Vegov spomenik v Moravčah, da sme tudi med vojaštvom nabirati pri-spevkov,da se postavi temu odličnemu junaku in učenjaku dostojen monument, in v to Bvrho prirejati tudi vojaške koncerte.
— Iz Novega mesta se nam piše: 23 oktobra izvoliti so v Kan-diji pri Novem mestu župana Jos. Zurca — po domače Stemburja — za načelnika novomeškega okrajnega cestna g-i odbora in župana iz Bele cerkve, Franca Maj zelja, za namestnika njegovega.
— Ne v Ameriko! Ker je v poslednjem č<i9u mnego cbrtnijskih podjetij zaustavilo delovanje, je postalo na tisoče delavcev brezposelnih, a med temi tudi obilo Slovencev in Hrvatov. Delo bo ustavili po železnih rudnikih v Minnesoti, v bakrenih se je že itak le poi.jalo delalo vsled vpale cene bakru. Delo so vstavili veliki plavži po Pennsvl-vaniji, velike tovarne in valjaloioe za železniške šine in žico; delo se je ustavilo ali zelo omejilo po premogo-kopih. Vse to jo provzročilo, da delavci beže na vse strani, posebno domu, ako imajo s Čim. Upanja ni, da bi se pred spomladjo kaj zbolj-šalo, zatorej ne svetujem slovenskim delavcem sedaj v Ameriko. Zima bode huda za brezposelne, ako nimajo kaj prihrankov. Torpj ne v Ameriko, poslušajte moj svet! Ne\v York, 14 oktobra 1903. — Frank S a k s e r.
— Iz Bohinjske Bistrice. Mnogo seje že v Vašem cenjenem listu poročalo iz Boh. Bistrice, toda o bojevitem županu Andreju 81 e n d 1 e r j u Še ničesar. Da se naš junak pri svojih županskih opravilih večkrat vreže, bi N mu ne zamerilo toliko, zakaj zmota je človeška, toda da se Steudler, ki bi moral varovati svoje dostojanstvo kot župan, vede kakor kak pijan razgrajač, to je pa že od sile in zasluži, da se ga javno ožigosa. Kakšen županje g, Drejče, kaže dejstvo, da se je lansko leto 14. novembra zjutraj, še pred zajutrkoni lotil pred svojo hišo brez vzroka nekega starega berača ter ga z gnojnimi vilami hudo pretepel; nekaj časa potem pa je bil očka župan v gostilni pri Mencingerju javno klofutan, da se je o tej aferi povsod govorilo po celi občini in se vse smejalo tepenemu občinskem ti predstojniku. Včeraj pa se je očka Stendler znova pokazal, da se lahko meri, kar se tiče surovosti, z vsakim pijanim drvarjem. Napadel je namreč kar na lepem iz neznanca traka SVO« jega najemnika, urarja Moravca, v tukajšnji prodajaluici in ga tako hudo stepel, da si je moral takoj poiskati zdravnika. Radi telesne poškodbe >e je že podala ovadba pri kazenskem so dišču. Morda mu bo ostra kazen nekoliko ohladila razgreto kri. Dobro bi bilo, da bi se tudi e. kr. okr. glavarstvo v Radovljici nekoliko pobrigalo za Ista uzornega župana! Ali ni škandal, da stoji na čelu občine takšen razgrajač in pretepač?
— Izžrebani porotniki. Za Četrto dobo porotniških zasedanj t. 1. so izžrebani za glavne porotnike : A m a n Josip, gostilničar v Zg. Logatcu; Bani berg Otmar, trgovec, tovarnar in po segtnik v Ljubljani; 15 rus s Kari, zasebni blagajnik v Ljubljani; H u d i n e k Franjo, trgovec in posestnik v Kranjski gori i U u č a r Anton, trgovec na Vrhniki; Cerne Jakob, gostilničar in posestnik v Kranjskigori; Dekleva Ivan, posestnik iz Britola pri Senožečah; Da-garin Luka, posestnik i/. Paitala; Dcžman Valentin, posestnik na Lan-covem; L beri Hugo, pleskar v Ljub ljani; Fiirsager Leopold, trgovac v Radovljici; H a m m e r s c h m i e dt Kruest, trgovec v Ljubljani; H u in mer Franjo, prokurist v Ljubljani; Jeunikcr Ivan, trgovec v Ljubljani; In ti h ar Matija, posestnik v Zagorju; Kor bar Ivau, trgovec v Ljubljani; Kopač Anton, posestnik in trgovec v Novivasi pri Idriji; Kraje Alojzij, posestnik in trgovec v Grahovem; Kobi Anton, posestnik in
lesni trgovec na Bregu pri Vrhniki; Lang Rajmund, trgovec v Ljubljani; baron Lazarini Henrik, veleposestnik pri Št. Valpurgi; Matajc Ludo vik, posestnik t Stražišeu; O gorele Ivau, trgovec in posestnik v Ljubljani; Počivalnik Ivau, gostilničar, mesar in posestnik t Ljubljani; Pretnar Ivan, trgovec in posestnik v Zagorici; Reich Adolf, suknar in posestnik v Ljubljani; Srebotnjak Anton, posestnik in trgovec v Predjami; S t a r e v Ivan, posestnik v Spod. Berniku; S ep e ta v c Ivan, trgovec in posestnik v Idriji; Trček Franjo, posestnik v Ljubljani; Treo Viljem, posestnik v Ljubljani; Vidmar Ivan, trgovec v Črnem vrhu; Verbic Josip, zasebnik na Vrhniki; Žigon Matevž, trgovec v Skofji loki; Z a j c Alojzij, hišni posestnik v Spod. Šiški. — Nadomestni porot-' n i k i pa so : Bizjak Anton, krojač, gostilničar in posestnik; B i z j a k Franjo, gostiluičar; Dacar Josip, posestnik; Grilc Ivan, zasebni uradnik; ilart-m a n Franjo, posestnik ; K a n c Alojzij, trgovec; K 1 c m e u č i č Karol, knjigovodja; P i r c Franjo, posestnik 5 V i d a 1 i Franjo, mizar in posestnik; Zajec Ivan, posestnik, vsi v Ljubljani.
— VirtsEta pos&usnja „Narodne čitalnice" w Ljubljani, ki se je vršila dne 24 t. m. se je obnesla v vsakem oziru sijajno, navzlic vsem polenom, katera so se od raznih strani zmetala pod noge požrtvovalnima rediteljema tega večera.
— Bilo j-J pa   tudi   v   iatini krasno.
— Skoro v vrt italskega podnebja spremenjeni veliki društveni dvorani je igrala vojaška godba pod osebnim vodstvom kapelnika g Krištofa najnovejše* in najbolj izbrane komade vsestransko dovršeno. N^jv^čja radost in nsjbujnejše življenje je pa vladalo v stranskih prostorih, kateri so bili čarobno razsvetljeni in s posebno finim okusom z vsemi svoj-stvi vabljivih in mikavnih bahovih bivališč opremljeni. V damskem salonu se je točil pod vodstvom znane rodoljubkiije gospe Berte dr. Tri 1-1 e r j e v e črni in beli burgundec, pikoht in cviček letnice 1893 S posebno vnemo so jo podpirale pri tem ne ravno prelahkem poslu gospice: CMga C v a h t i, F/na G 1 o b o Č n i k in Anuša FerjanČiČ. Še večji je bil promet v klubovi sobi, kjer sta do ranega jutra neumorno delovali gospe Antonija Gogalova in Mi-rija Jebačinova; tudi te dame so imele v »častni službi« četvero posebno marljivih gospic namreč: Anico Goga lovo, Elzo in Miro Levstekovo in Anico Zupanovo. — Tu se je točil rumen cviček, sipa, silvanec in italijanski rizling. Po odmoru se je razvil v veliki dvorani posebno živahen ples, katerega se je udeležilo vse staro in mlado, in ki je trajal do ranega jutra. Da je večer tako sijajno vspel, je poleg navedenih dam tudi zasluga g. Frana GombaČa, ki se je pri pripravah za ta večer v istini žrtvoval in zajedno preskrbel društvu tako izborna vina, na katerih je deželni kleti, odnosno kmetijski družbi le čestitati.
— Slovensko trgovsko društvo „Merkur" je priredilo v nedeljo popoludne ogled Kosler-jeve pivovarne, katerega so se udeležili člani v obiiem steviiu. Z velikim zanimanjem so zasledovali dru-štveniki razkazovanju tovarne, ka-ter~> je vodil jako spretno tovarniški pivar g. Bmner. Kar najpohvalneje se moramo izreči o lepih uredbah v tovarniških prostorih, posebno nam je še vgajal lep red in vzorna snaž nost. Za nas je bil ta ogled velikega pomena, saj si je vsakdo lahko napravil pravo eliko o izdelovanju piva kakor tudi o ravnanju z njim. Po ogledu so bili udeležniki zelo bogato pogoščeni. V imenu društva se je zahvalil g. Magdič tvrdki, nje ravnatelju g. MiroviČu in pivarju gosp. Binnerju za veliko prijaznost in ne pričakovano gostoljubnost, g. Sajovic pa se zahvali g. tovarniškim uradnikom. Nato je društveni pevski zbor proizvajal več pevskih točk ter za baval društvenike ob kozarch izbornoga domačega izdelka. V dolžnost si štejemo izrekati javno iskreno zahvalo za prijaznost in gostoljubnost tvrdki, nje ravnatelju, pivarju ter gg. uradnikom, katerih prijaznost in gostoljubnost ostane udeiežnikom v dobrem spominu.
— Splošno slovensko žensko društvo. Sinoči je gospa Zoika Kveder-Jelovškova v tem društvu predavala. To predavanje je dalo povod za prav Živahne razprave. Poročilo smo morali odložiti za jutri.
— Zanimiva lovska novica. V brniških gozdih spodil je preteklo soboto najemnik cerkljanskega lova 72 sluk, od katerih je bilo ustreljenih devet. Najstarejši lovci se ne spominjajo, da bi bilo kedaj v tamošnjem lovišču videlo se toliko sluk, ko pretekli teden.
— Utopljenec v Savi. Delavci pri regulacijski zgradbi v Vidmu pri Krškem so našli 23. t. m.
na obali Save utopljenca, katerega je voda zanesla za neko skalo. Po zunanjosti soditi je mrtvec najbrže rudar in približno 40 let star. Utopljencu je bila pavolnata srajca po-tegnena Čez glavo in zgoraj zavita. Ko so srajco odstranili, se je poka zalo, da ima mrtvec na glavi veliko zijočo rano, katera se mu je zadala najbrže s sekiro. Vsekakor je bil ne srečnež umorjen. Identiteta mrtveca se še ni moifU dognati.
— Izpred sodišča. Kazenske razprave pri tukajšnjem deželnem sodišču; 1.) Fantje Janez Kozel, Valentin Črne in Miha Strus iz Zavrha so v Završnikovem gozdnem delu posekali 11 K vredno smreko, katero so hoteli postaviti za mlaj. Kozel je bil obsojen na G dni, tovariša pa vsak na o dni strogega zapora. 2.) Janez Mam, delavec v Ljubljani, je vzel Fraucetu Erjavcu uro z verižico, vredno 20 K, Mariji GrlastOVO je odnesel iz zaklenjene shrambe vrečo žita; pretepal je tudi SVOJega brata Jožeta in po ustih udaril Jožefa Bostiča ter mu je iz hudobije slamnik zrezal. Obsojen je bil na 10 tednov strogega zapora in se bode po prestani kazni postavil pod policijsko nadzorstvo. 3.) Jakob Sumrada je grozil svojemu bratu in teti Lizi, da jima bode hišo zažgal, baje iz jeze, ker ni on po stricu hiše podedoval; tudi je na njivi svoje tete za 10 K vrednosti krompirja izkopal; obsojen je bil na 4 mesece težke ječe. 4.) Valentin Marinka, ključavničarski pomočnik v Spod. Za-dobrovi je po noči od 9. na 10. vel. srpana v Kožuhovi gostilni v Zgor.y Šiški za mizo spečemu kovaču Janezu Setina in Janezu Burgerju vzel dve žepni uri z verižicama vred v vrednosti 36 K. Drugi dan je prišel k Antonu Povšetu v Spod. Šiško z izgovorom, da ga je poslal Janez Setina, da naj mu da 10 K na račun zaslužka, kar je ta tudi storil, in je na ta naciu Fovšeta za to svoto osleparil; obsojen je bil na 7 mesecev težke ječe.
— Društvo „Zvezda" na Dunaju priredi v nedeljo 1. nov. v dvorani oZuoi Regensburgarhof«. I, SonnenfeIsgas*e 2 zabavni večer Začetek ob šestih zvečer.
— Tat Pavlic prijet. V ne deljo popoludne prijela sta dva orožnika iz Postopne v Matenji vasi zloglasnega tatu Iv. Pavlica in njegovo mater. Orožnika sta bila na sprehodu, ko sta prišla mimo gostilne v Mater j vasi in videla pred gostilno zeleno barvan voziček, kakršen je bil po ljubljanski policiji popisan v stražnici na žandarmeriji. Eden orožnik je šel v hišo in dob»i Pavlica samrga se deti v kuhinji in piti, drugi orožnik je ostal zunaj pred veznimi vratmi. Na oroinikovo vprašanje, k«ko se piše in kdo da je, je odgovoril Pavlic, da je Ivan Brand, nakar je orožnik zahteval, da se mu legitimira Pavlic je dejal nato, da ima svoje legitima-cijske papirje na vozičku in je vstal in hotel iti ven, česar mu pa orožnik ni dovolil, češ, da bode že gostilničar šel po legitimacije in je orožnik rekel poleg njega stoječemu gostilničarju, naj gre pogledat na voziček, če ima res kake izkaze Komaj je gostilničar odprl kuhinjska vrata, skočil je Pavlic pokonci in proti vratom tako, daje gostiln>Čar;a podrl in bi bil zopet ušel, da ga ni orožnik stoječ pri veznih vratih zgrabil za vrat in ga podrl na tla, nakar BO ga uklenili. Mati njegova je cr,ed tem časom krošnjarila po vaai. E len orožnik je šel za njo in jo tud; are*ovaJ. Ivan PavliČ je imel pri sebi nad 200 kron denarja in na vozičku pa več kosov blag*, ki je bilo gotovo kje ukradeno. Danes zjutraj sta dva orožnika pripeljala Pavlica k deželnemu sodišču kjer se vrši proti njemu kazenska preiskava zaradi raznih tatvin.
— Okraden juvelir. V Kesz the!y so včeraj zjutraj ulomili tatovi v prodajalnico juvelirja Ant. Kunze in mu odnesli zlate ure, verižice, zapestnice, diamante in brilante, v vrednosti 32.000 K Tatvine sumljiv je neki urareki pomočnik  iz Ljubljane.
— V Ameriko se je odpeljalo danes ponoči z južnega kolodvora 80 oseb, in sicer 59 Slovencev in 21 Hrvatov. — Parnik »Zeeland« od parobrodne družbe »Red-Star Line« je pr.plul včeraj zjutraj v New York. Zastopnik »Red-Star Line« v Ljubljani je g Karol Rebek, Kolodvorske ulice št. 41
— Delovanje mestne posredovalnice za delo in službe. Mestni trg štev. 27. Te Ufon štev. 99. Od 16. do 22 okto bra je dela iskalo 22 moških in 42 ženskih delavcev. Delo je bilo ponuđeno 14 moškim in 26 ;ienskim delavcem, v 39 slučajih se je bilo delo sprejelo. Od 1. januvarja do 22. oktobra je došlo 2418 prošenj za delo in 2344 deloponudeb. V 1423 slučajih se je delo sprejelo. Delo dobe takoj moški: 1 trgovski pomočnik, 4 natakarji, 1 oženjen hišnik, 5 konjskih hlapcev; Ženske: 3 natakarice, 3 hotelske sobarice, 2 gostilniški kuharici, 2 kuharici k orožnikom, 6 deklio za vsako delo,
4 deklice k otrokom. — S1 u i b e iščejo moški: 1 trgovski potnik, 3 pisarji, 1 vrtnar, več trgovskih slug in delavcev, 1 graščinski sluga; ženske: 1 šivilja na dom, 2 fini gostilnišsi kuharici, več blsgajničark in prodajalk, 2 tratikantinji, 1 odgojiteljica in razni drugi posli. O d • dati je stanovanja z 1, 2, 3 in 4 sobami, 2 prodajalni, več mesečnih sob. V najem (ca IVhruvar) se iščejo stanovanja i 2 in 3 sobami. Pitmenim vprašanjem je priložiti znamko za odgovor.
— Mestna kopel. Od dne 21. septembra do 20 oktobra 1903 oddalo se je v mestni ljudski kopeli 1872 kopeli, in sicer za moške 1337 (prsnih 902 kadnih 435); za ženske pa 535 (prsnih 155  kadnih 38H)
* Hrvatske  vesti. Huda nevihta je razsajala v četrtek in petek v Kvarnerskem  zalivu.    Valovi so pljuskali čez nasipe  in v reškem pristanu   vsidrane   ladije   so   morali Še z vrvmi   pritrditi, da so bile varne. Huda nevihta jc razsajala tudi na suhom. Povoden je pretila posebno staremu delu Reke. Ileeina je zelo  narasla. — Redek  lov.    V   kvarnerskem zalivu so vjeli  Štiri   metre   dolgega morskega meniha in  ga pripeljali na Reko, kjer so ga izpostavili na  ogled občinstvu. Morski menih, ki je edini v sredozemskem   morju   živeči   sesavec, spada med tulnje in je postal v Jadranskem morju zelo redek gost. — Znamenje Časa. Za neko  mesto  sluge in oskrbnika v Zagrebu s prostim stauovanjem, kurjavo in razsvetljavo ter 70 K mesečne plače se je oglasilo   140 kompe-tentov.   Med   temi  so bili emeritirani župniki, en občinski svetnik, slušatelji na vseučilišču itd. — Hrvatski akad. društvi  nSlohodaa  in "Hrvatska" v Gradcu sta se združili. — Dr. Franka PotoČnjaka je sprejel  srbski kralj Peter  v   daljši   avdijenci. — Javna skupščina  seje  vršila v nedeljo v  Varaždinu.    Udeležilo  se je kakih 4000 oseb. Kot govorniki  so nastopili dr. DerenČin, Radić, dr. Krištof, dr. Magdi ć i.   dr. — Moč vesti. Pred nekaj dnevi našli so pri Klenaku poljskega čuvaja Nikolaja Jovanovića umorjenega. Orožniški stražmojster Novačio je na to sklical vse pastirje, poljske čuvaje i. dr. in v ganljivem govoru apeliral  na vest morilčevo. Poljskega Čuvaja Antona Bardovickega je ta govor tako ganil, da je stopil iz vrste in priznal, da je on morilec. — Ban P e-jacsevich je od četrtka sem nevarno bolan. Zgubil je mnogo krvi iz Čreves. Razun zdravil, ledu in ledene vode nič ne povžije. — Nov železniški projekt.   OseČka    delniška    družba za gradbo pouličnih železnic bo izdelala z dovoljenjem trgovinskega ministra potrebne načrte za ozkotirno poljsko železnico, ki bo vezala Osek, Antunovac in Ernestinovo s Sv. Laslom. — Surovost. Martin Fleišman iz Domitrovca se je na potu proti domu ustavil v hiši Miška Fajdića in je  hotel njegovega prešiča zaklati Ker mu  pa je Fajdić to branil, preparal mu je surovež trebuh, da so se mu čreva videla in so ga morali odpeljati v bolnišnico.— Ogenj j;e v p e p e 1 i 1 v Jalžabetu 20 kmetom vsa gospodarska poslopja. Škoda znaša 40.000 K ; pogorelci niso zavarovani.
— Amerikanske novice. Grozen umor. Neki zamorec v Co-vingtonu, Ky., je prisilil svojo ženo, da je izpila karbolno kislino, jo potem zadavil in ji, ko je bila že mrtva, prebil črepinjn. — Nesreča. Fran Pavlič z Verblen pri Igu je šel po tiru, da bi prej prišel na kolodvor v Aleksandriji, Ind. Za njim je pa pridrdral osobni vlak in ga s tako silo vrgel v stran, da si je zlomil levo nogo in desno roko, ter se na glavi in v notranjosti močno poškodoval. - Potopil s e jje parnik Erie L. Hacklex v Grenn Bay. 12 oseb je utonilo. — Linčanje. Kakih 75 s puškami in samokresi oboroženih zakrinkanih mož je udrlo v zapore v Hamiltouu, Mont. in izvleklo nekega obsojenca na ulico, kjer so ga obesili na drogu clektričue svetilke. — Ustrelil se je 12. t. m. v Lorainu, Ohio, Slovenec Ivan Činkole. — Štrajk. V Rochestru, N. V., štrajka nad 30.000 krojačev. — Umrl je v Albany-ju Sloveuec Martin Ilnmer v 73. letu svoje starosti. — V Češkem narodnem domu v C 1 e v e 1 a n d u se je vršil vseslovanski koncert, pri kateremu so  sodelovali tudi Slovenci.
— Učiteljska služba na tri razrednici v Stari Loki je razpisana do 29. listopada t. 1.
* Najnovejše novice. —
Odpravljene vojaške kazni. S cesarsko naredbo so odpravljene di soiplinarne kazni oklepanja v že iezje in privezovanja. Te kazni se  smejo   nalagati   le  za posebno težke  pregrehe ter v vojski. Tudi post pri poostrenih kaznih je od pravljen. — Pol milj ona je po-neveril bankir Ellenrieder v Monakovem ter zbežal. Neka večja tovarna je  morala vsled tega napovedati konkurz —Zapuščina kraljice   Drage.   Bivči minister dr.  Venicković  je  vzdignil na
Dunaju 153 000 K, ki jih je imela naložene bivša kraljica Draga. Po dognani sodni razpravi se bo denar izročil sestram Drage. — Bivša prinoezinja Lujiza je obolela ter se preseli zopet v Lindau. — Potopila se je ladja »Suva-rov« v Volgi pri N i Ž. Novgo-rodu z bogato vsebino. — Spo menik baronu Kettelerju, ki so ga kot konzula umorili kitajski boksarji, so odkrili v Mil natru
* Razprava proti Sv. Vac-lavski posojilnici. Obtožuica proti provzoČiteljem onih velikanskih slepar stev in goljufij, katerih žrtev je postala sv. Vaclavska posojilnica je dogotovljena in obsega 842 strani. Obtoženih je 6 oseb in sicer famozni mosignore in odlikovani prireditelj raznih romanj v Rim, Dr o z d, kot predsednik upravnega sveta, ravnatelj K o h o u t, blagajničar Herczik, knjigovodja B e c h e rl ii n d er in preglednika B i 1 y in G r ii u \v a l d. Obravnava bo trajala, kolikor se da sedaj presoditi, več tednov in bo sigurno donesla marsikatera seuzaeijonelua razkritja. Dozdaj je pozvanih 72 prič, pri celi razpravi pa bo zaslišanih več sto svedokov.
* Krvna osveta. Na krovu Lloydovega parnika „Selene" se je izvršilo te dni v pristanu Val di nore grozno hudodelstvo. Parnik je bil na potu iz Krfa v Trst in se je radi slabega vremena ustavil v pristami Val di nore pri Dulčinju. Tu sta vstopila dva mlada Črnogorca. Šla sta na krov ; čim pa sta tamkaj zagledala nekega mladega potnika, sta potegnila samokrese in jela streljati nanj. Potnik je bil menda na to pripravljen, zakaj tudi on je že imel v rokah revolver in ga sprožil na enega izmed napadalcev, ki se je od krogle zadet takoj zgrudil. Drugi napadafecje nato priskočil k potniku, mu s polenom izbil samokres iz rok ter ga s tako silo udaril po glavi, da se je takoj zvrnil na tla. Nato mu je še nastavil revolver na prsi ter trikrat izprožil, da je neznanec na mestu izdihnil. To vso se je izvršilo s toliko hitrostjo, da ni nikdo mogel niti misliti na to, da bi napadcucu priskočil na pomoč. Sele ko se je žaloigra že završila, je dal kapitan ukaz, da naj se morilca prime. Na to so izročili mrtveca in oba napadalca Črnogorskemu sodišču. Oba morilca, brata, kakor tudi umorjenec so Črnogorci. Umorjeni mladenič se je pripeljal iz Carigrada z namenom, da bi se oženil. V Baru ga je pričakovala cela množica znancev in prijateljev, da bi ga spremili k nevesti. To sta izvedela tudi morilca in sta ga vsled tega že v Dulčinju pričakovala. Motiv umora je krvna osveta. Umorjenec je baje pred dvema letoma enega izmed napadalcev dejansko razžalil.
* Kake   pojme o morali imajo knezi ? Pred graškim dež. sodiščem se je odigrala te dni čudno zapletena, pa tudi dokaj  umazana zapuščinska zadeva, v kateri je bila brez-ozirno razkrinkana  morala  kneza Nikolaja W r e d e, ki  slovi  kot bogataš in ljubljenec v najvišjih  krogih. Leta 1871. umrli njegov oče, knez Josip Wrede, je zapustil oporočno svojemu sinu Nikolaju med drugim tudi 20.000 gld. s pogojem, da plačuje obresti tega denarja v namen, ki ostane le njemu znan ; ko pa ta potreba preneha, dobita denar knezova nezakonska otroka M u-s c h e 1 i k. Ta skrivni namen je bil neki tretji knezov  nezakonski  otrok, ki je bil telesno in duševno pohabljen. Ko je ta pohabljenec umrl, zahteval je dr. Bartl v imenu Muschelikovih,   da jima knez izplača 20.000 gld. Toda knez je poročal deželnemu sodišču : „Namen še ni izpolnjen in tudi nikoli ne b o.tt Deklica Muschelik jc umrla, fant pa se je klatil po  svetu  v revščini. Končno pa se je  le  ojunačil,  da  izprosi od kneza vsaj odpravnino, ker mu je bila znana knezova izjava,  da  skrivni namen v oporoki ne bo nikoli izpolnjen. In knez mu je izplačal 3000 K, a Muschelik je moral podpisati odpovedno pismo, da ne bo nikoli ničesar več terjal. Na to je knez Wrede poročal dunajskemu sodišču, da je skrivni namen v očetovi oporoki izpolnjen ter prosil, da se mu naložena svota 20.000 gld. izroči. Imenovani  odvetnik  pa je svoto hrž zahteval za svojega varovanca Musche-lika ter dskazal, da se je ta odpovedal legatu le pod pritiskom in ker je knez potrdil, da se namen nikoli ne izpolni. Knez je pravdo izgubil.
* Nadvojvodov ljubljenec — obsojen. Na Dunaju se je vršila zadnji teden zelo zanimiva razprava. Obtožen je bil 431etni drž. baron p 1. Lerchenfeld raznovrstnih sleparij. Baron je iz sloveče plemenitaške rodbine, boter mu je bil pri krstu sam cesar Fraac Jožef. Učiti se ni hotel ali mogel ničesar. Svojo bogato dedŠČino je kmalu zapravil. Nadvojvoda Viktor Ludvik ga je kot mladeniča vzel k sebi, kjer je mladi barouČek preživel dve leti v prijetni razkošnosti. Pozneje se mu seveda ni ljubilo misliti na kak poklic, dobival je Še vedno od nadvojvode lep prispevek, pa to mu ni zadostovalo. Začel je goljufati ljudi, največ delavec in starke za njih krvavo prihranjene krajcarje.
Rad se je ponašal s svojim sorodstvom in prijatelstvom v dvornih krogih, saj še dandanes obiskuje nadvojvoda Viktor Ludvik dvakrat na leto grob njegove matere iz globoke pietete. Toda vse sleparja ni rešilo, o b s o j e n j e b i ljv 2 5 m e s e Č n o j e č o.
* blika iz življenja mladega aristokrata. Sin znanega lastnika rudnikov, grof Franc La r iselili bnn i ck, je nekoliko študiral na Nemškem, s 25. leti pa je bil že SVOJOM stanu popolnoma primerno zadolžen. Prvo posojilo si je najel pri oderuhu Rosensticlu v znesku 90 mark, toda podpisati je moral takoj menico za mark. Od tedaj je šlo veselo naprej ; v treh mesecih je že imel dolgov za 40.000 mark. Oderuh mu je še enkrat pomogcl, ob enem pa mu svetoval, naj gre v Norimbcrk, kjer so tri komtese pl. Faberen. Vsaka ima 20 milijonov dote. Za slučaj, dajse mu „sveti" zakon posreči, je Rosenstielu obljubil pismeno izplačati od dote 1 milijon. Orel je Šel, pa ni nič ujel. To ga je razjezilo ter se je odpeljal takoj v Ameriko, kjer sc mu je neka milijonska neveMa res obesila na vrat. Tankovestni gospod Rosen stiel pa je tudi sedaj hotel imeti svoj milijon za „posredovanje, pa ga ni dobil, pač pa par tednov zapora.
Statistika slučajev Zopet eden !fC Duhovniki sami so nam preskrbeli to statistiko, kar je zelo hvalevredno. „Duhovniško obrambno društvo" na Dunaju namreč navaja v poročilu o svojem delovanju v I. letu med drugim tudi to: „Naše društvo je bilo tudi naročeno pri podjetju „0b-server" na časopisne izrezke onih du najskih Časnikov, ki prinašajo pod na slovom „Zopet eden" napade na katoliške duhovnike. Takšnih izrezkov se nam je poslalo v času od julija lanskega leta do letos — 1400." — To je pač ogromno število, saj pridejo potemtakem na dan kar štirje taki slučaji. Da je pokvarjenost duhovnikov res tako velika, še sami nismo mislili! A tu imamo statistiko, sestavljeno od samih duhovnikov, katerim pač moram« verjeti! Pa recimo, da bi bilo od navedenih slučajev komaj polovica resničnih, vendar jih še ostane ogromno število. Pomisliti pa je še treba, koliko takih dogodkov ostaue prikritih, ki ne pridejo v časopise ! Iz tega se vidi, da je katoliška duhovščina že zares zelo, zelo globoko padla!
Telefonska in brzojavna poročila.
Krško 27. oktobra. Krška šolska slavnost, o kateri pošljemo še posebno poročilo, uspela je vsestransko. Gospa Hočevarjeva je žela zasluženo slavo. Da pa je zadobila slavnost tudi nekoliko političnega značaja, ter da se je vsestransko izražala želja, baron Hein naj ostane še mnogo let naš deželni predsednik, je zasluga „ Slovencevega" hujskanja. Koliko veljave da ima „Slovenec" pri nas, razvidno je iz tega, da so vse občine, izvzemši eno, poslale svoje zastopnike — in da so vsi ti zastopniki ogorčeno obsojali „Slovenčevo" postopanje.
Dunaj 27. oktobra. Šef generalnega štaba, fcm. Beck. se je na inšpekcijskem potovanju po južni Češki poškodoval na očesu.
Praga 27. oktobra. Nemci so tudi danes nadaljevali obstrukcijo. Deželni maršal knez Lobkovic je izjavil, da naznani prihodnjo sejo pismenim potom. Iz tega se sklepa, da sploh ne bo nobene seje već.
Lvov 27 oktobra. Maloruski klub je sklenil, da se udeleži proračunske debate, da pa potem razpusti deželni zbor, če bi lil predlog zastran maloruske gimnazije v Stanislavu odklonjen.
Budimpešta 27. oktobra. Po ložaj se jo poslabšal. Odbor devetorice vladne stranke, ki je sestavljal vladni program, je vzlic prigovarjanju ministrskega predsednika Tisze sklenil, da predloži klubu svoj prvotni načrt brez vsake premembe Klub vladne stranke ima jutri sejo in se mu predložita dva elaborata: načrt odseka deve torice in načrt ministrskega predsednika Tisze, kateremu jo pritrdila|tudi krona.
Budimpešta 27. oktobra Apponjijeva stranka zahtera dva portfelja v novem ministrstvu ter specijelno za grofa Apponyija portfelj notranjih zadev. Tisza jo reke', da je to nemogoče, ker krona na mara Apponvija.
Borzna poročila
Ljubljanska
}£reditna  banka" v Ljubljani
fjradni kurzi dunaj. borze 27 oktobra 1903
I o/
Naložbeni papirji.
majeva renta   .  . . (<8*/a srebrna renta  . . I« i avstr. kronska renta , n    sslat.a        j« . ^rska kronska „ d    zlata        m • |% -posojilo dežele Kranjske . > posoiilo mesta Splj^ta „ Zadra 1 j bo8.-herc. ?ei. pos. 1905J :. Č3&k& de*, banka t:, o. . o    M     M     p     i, o. v r % zast. pis. gai. d. hip. b. - t*h pe5t.  kom. k, o. z i0°/0 pr. .   .   .   , . i: rast.pis.Innsrfit.hr. „   og*- oentr. deželne hranilnice j      zast. pie. cgr. hip. b. ob?, ogr. lokalne fe-^niee d. dr. .  . . ,  i5 SsSke ind. banke ; r. Trst-Porec lok. 2es.
čolenjoldh Železnic ,.   }Ti&. Sel kop. V, V/? k?, poa. za 2e?. p. o.
5r<ečh©,
. od tata 18&4 >   . . H   „    18804/fc  . .
;. 1864, . .
senilj. kred. I.o&iiara
h n. „
c grške hip. banke . srbske a frs 300*— turske . ... £S       srečke   . .
rjjieoitne » ...
^ornoSke s       , .
krakovske „ ...
•itib^janske , .
avstr.riid.kr&a K   .  . .
OgT'        M *t 9       •     • i
Sadcifove „   .  « .
SslcburSke te    , .
majske kom.   .   .  . .
Pelnire.^
ja^ne železnice t . . DrSsvna železnice. . , . Ivstro-ogreke bančne del. Avstr. kreditne banke . . }grske      a s
vnostenske „ 'remogokopvMostu (Brujc)
pinake montan .... Praške želez, ind. dr.   . .
ma*Mnranyi.....
rooveijske prem. družbe , rivstr. orodne tovr. dmžbo Saške sladkorne dražbe
C. &x. cekin......
30 iranki
£ marke ......
>c"cieigms ......
Marke ........
LaSki bankovci, ....
Babtji ......
Dolarji..... . •
Denar   ! Blano
100 HO 100 50
99 05 100 25
10020 1C040
119 60' 119 80 07 65     97 &5
118-30.
99251 100 10n- -I 100 15;
99 70;
99*70' 101-
105 55 101*~-
100 25 100-
100'-100 25
98-50 RP30
808*15 100 50;
170 -183 — 252 -154 50 292-28tf -261-88 -137 25
18 80 457 —
82 — 78 -70 — 53 10 26 65 67-77" -E04 —
78 5 656 75
16 05-652 — 729 50 3fc0 50 700--382-
179S ~ 467 — 384 -666 — I 150 —
1134
19 071 23 46 23-95
117-221 95 25
253'-f 4-84
118 60 100 25
101 5
100 20
100 20
101 70
106-55 102-
101 25
100 50
101*-10P25
100 -30 304 15
101 50
179 — 185 — 256 — 166 50 297 -290 -26f> -90-50 138 25 19 80 463 — 86 — 83 50 76-30 5410 27 65 71— 81-524 -
79 50 657 75
1615- -663 — 730 50 262 50 707 -383 —
1806 -468-388 -367 50 157 —
Angeljnovo milo
Jtiarzel jsko (belo) milo.
(972—59)
sta najbolj koristni stedilni mili
za hišno rabo! —-Dobivate ju po špecerijskih prodajalnicah.
Tovarna mila
Pavel Seemann
Ljubljana.
LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA"
Akcijski kapital K l,OOO.OOOa—
14 upu Je  In prodaja
vse vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij,  srečk, delnic, valut, novcev
in deviz.
Promese izdaja k vsakemu žrebanju.
v Ljubljani, Špitalske ulice štev. 2.
Zamenjava in akskomptuja Daje predujme na vrednostne papirje.
izžrebane vrednostne papirje in 2jaAra.r-u.Je sre&Jce proti
vnovćuje zapale kupone. jru.r35xii lzgria/lol.
Vinkulujo in devinkuluje vojaške ženitninske kavcije.
&_jT   KaUoai|>t ln inkaiisii menic.   1p) (C-^T   RoriUM n^roiilu
Podružnica v SPLJETU.
Denarne vloce «p reje um
v tekočem računu ali na v.ožne knjižice proti j ugodmm obrestim.   Vlozeui denar obrestuje od dne vloge do :ao vzdiga. (2976-138)
Promet s čeki in nakaznicami. 99BHBHHB
Zabvaia.
Vsem, kateri so izrazili sožalje in nas tolažili ob bolezni in smrti iskreno ljubljenega, nepozabnega soproga, očeta in brata, gospoda
Antona Langofa
c. kr. brambovškega evidenčnega oficiala
kakor tudi za Časteče mnogobrojno spremstvo pokojnika k večnemu počitku izrekamo tem potom \sern sorodnikom, prijateljem, znancem in drugim udeležnikom najiskre-nejšo zahvalo. Osobito pa se zahvaljujemo vsem darovalcem krasnih vencev. (279J)
V L j u b 1 j a n i, 26. vinotoka 1903. Žalujoči ostali.
Učenca in učenko
za trgovino s  pap;rjem  in galanterijskim blagem sprejme 2796-1
Fr. Iglic, Mestni trg št. n.
I
Zahvala.
' *      .an* v Budins&ešti.
r^-   27. oktobra l9lo.
Rž '
Koruza Ores
z=T Cr tober „        11 1904. n oktober „ april 1903. „ april 1904 _ oktober
april 1904.   . „
EreBKiT.
Nespremenjeno.
za 50 kg K 764
n   60    n n   7 72
„ 60 „ a 627
m 60 M „ 606
* bO „ „ B31 , 60  n „ 538
„ 50 , „5 61
Za toli veliko Število izrazov pravega sočutja od prijateljev in znancev ob nagli, nepričakovani smrti našega prisrčno ljubljenega, nepozabnega sinčka, ozir. bratca
Stankota
za mnogobrojno spremstvo k večnemu počitku, za darovane cvetlice, čč- duhovščini, osobito pa plemenitim damam litijskim za njihov trud in tako srčno izraženo sožalje izrekamo najiskrenejše zahvalo.
V Litiji, 24. oktobra 1903.
Zja-l-a-joda, rod/lol23.a.:
Bernard in Ana Andoljšek
stariši
Vladko, Mirko Vida
bratca.     (2793? sestrica.
Pisar
z lepo pisavo, želi vstopiti v službo pri kakem notarju ali advokatu. Nastop s 1. novembrom.
Več pove upravništvo „Slovenskega Naroda". 12791)
Dvoje žrebanj
že 2. in 15. novembra 1903.
Stal ni dobitki frankov IOO.OOO,
?5.ooo, 14 «0.000 itd. f Do m ban (Bazilika) Mrerka i srbska drz. (toba»eim) nrrrka • Jo £»zi%   (Dobrega srca) srećka t laska krlžemna sreeka (dob. list). Vsako leto ti žrebanj.
Vse 3 sreeke in t tlobltnl list prodajamo skupnu za samo proti 3€» nies. obrokom  a 14 9*—, ali „ „ aH «.50.
Takojšnja samostojna pravica do žrebanja po odpoSiljatvi  prvega obroka   po postni nakaznici. Razpreglednice izžrebanih Števil zastonj. (2756-2) lUen 1 alnlca
Friediander & Spitzer
UunaJ, I., SehottenrinjBr 1.
se odda v najem s 1. novembrom t. 1. Tam se nahaja tudi 1 soba.
Več o tem se izve na Erjavčevi cesti št. I. (2789—1)
Sprejme se takoj
trgovski pomočnik
vede žolezninske stroke, ki bi imel zlasti veselje do potovanj*.
Ponudbe: ..Potnik", poste re-stante, Ljubljana. (2740-3;
•X»  #!■»  »X»  «X>  «X»  «s n  »Ju* «X»  «X>  *X»  *. m »i»  M r» ♦!»
Veliko izbero
fluinliili mm
od 40 vin. do 30 kron
ima
FR. IGLIC
trgovina papirja (2795—1)
Ljubljana, Mestni trg 11.
Kot pnkiikutisji
želi vstopiti v kako prodajalno deklica, vešča slovenščine in nemščine; dovršila je 2 razreda meščanske šole.
Naslov:  Deklica štev. 1, poste I restante, Rakek. (2774 -2)
Sprejnciejo se
pod   jako  ugodnimi pogoji
solidni in spretni
zavarovalni potovaleL
Ponudbo naj se pošljejo pod ,zavarovalni potovaloi" na upravništvo »Slov. Naroda«. (2425-13)
Vabilo
na
iminii
Št. 36 459.
Razglas.
(277?—2)
s.K9 sode
Sredi tekočega meseca zbolelo in poginilo je v Ljubljani večje število iz Karlovca po železnici v mesto vpeljanih puranov in tudi nekaj domače perutnine, pri kateri se je dognalo, da je poginila za perutninsko kolero.
Posestniki kuretnine se torej opozarjajo, da pazijo in vsak slučaj sumljive bolezni takoj naznanijo podpisanemu mestnemu magistratu.
Mestni magistrat ljubljanski
dne 23. oktobra 1903.
Kmetske posojilnice ljubljanske okolice v Ljubljani
ki se vrši
v četrtek, dne 5. novembra 1.1.
ob 3. uri popoludne v zadružni pisarni.
Dnevni red:
Pokojninska pravila (2794) Ravnateljstvo.
Meteorologično poročilo,
i:"« » ad morjem ?.06*2.  Rrednjf Ki*&c2i tlak 733-0 mo
cd 620 do 650 litrov vsebin«*, proda po nizki ceni
3i      Fran Casclo 1969
Vegov« £0«.
Podjetni, zgovorni ljudje lahko mnogo zaslužijo kot
St. 2/78.
2,59-2
B V
'jas
1^ ' Ve-rovi I Nebo metra   g g j
v mrruj g rs i
736 8	54	brezvetr.	i jasno
7367	23	brezvetr	megla
735 2 ,	15 2	sr. jug	jasno
• I op.
Srednja včerajšnja temperatora: 5*4°, l     te: Sb'. Mo ;r:*)oa v 21 nrah : 00 mm.
(8790 - 1)
(raznašalci).
Oton Fisciier
knjigarnar, Tonhaiie.
zone
5C ^prejmejc u deželni pr^ilni dclclnici.
Pogoji: dosluženi podčastniki, zmožni slovenskega in nemškega jezika, krepke rasti, ne čez T>0 M, stari. Laškega jezika in pripravnega rokodelstva zmožnim prosilcem .se da prednost. Prošnje je vložiti osebno
<lo h 5. novembra lf)03 pri vodstvu deželne prisilne delalnice kranjske.
V Ljubljani, dne 22. <>;tobra 1903.
Javljam velečastitemu občinstvu t Ljubljani in v okolici, da ostane
v Lateripnovem drevoredu
le še do 2« novembra t- I. tukaj.
V torek in v petek za dame.
Mnogobrojnoga obiska prosi
(2781—2) ravnateljstvo.
f f ^ ^*
*   t t
Ifeđnarođna panorama,
Ljubljana, Pogačarjer trg.
^ Tekoči tedent m
i
E t
i
eapelj in Capri.
J Veliko skladišče
vencev.
I Črez   IOO   lepih, okusno narejenih grobnih vencev je prosto izloženih.
Nizke cene se vidijo na vencih. (167136
Na ogledovanje vljudno vabi
modna trgovina f
V.pl.Gerhauser,
Stari trg 13. „Pri čebeli."
Ogiedovalcev na silim, da g^r  bi kaj kupili! "H
■
T- -
Najnižje cone!
MBSBUEBSBm
arzuni
(žameti)
za bluze.
Cena od feron 1*50 vidje.
Moderci
za dame,
najboljše Kakovosti.
Varovalka modercev
(Mieder-Schiitzerj v vsaki velikosti«
Založnik
c. kr.
državnih uradnikov,
Najnovejše došlo.
Velika izbora!
Elegantni
medni klobuki
za
dame in deklice.
Žalni klobuki.
Sprejemajo se klobuki v popravila.
Trgovina
K. Recknagel
N
m
ii
ui
Krasna sestava.
\
JI.
Izvrstna fina
(11-246
Trakovi za mce.
(2540—7
Perilo
za dame in gospode,
kravate,
p v a v » ruske
galoše.
vinavbufeijah
doke w tpgovinl
Edmund 3(avčić
Ljublfana9 Prešernove ulice.
Trgovina
z lepotičjem in nagrobnimi venci Ljubljana * damskimi klobuki
Mestni trg št. 24. Mestni trg št. 3.
'i
U založbi Ji. SchuentnerJG v V JLjubljani Jc pravkar ijš^o
„Jy naših krajev
spisala
Eofka Jfuedroua
Cena broš. 2 Jf 50 h, po pošti 2 H 60 h.
Znana pisateljica ;e 5 to jbir^o črtic in povesti dodajata, %a%o bistro je opajovaia in preštudirala našega Izmeta, čegar enostranski verski in drugi nabori ta^o često pridejo v trp^o uasprotje j nabori moderno izobraženega človeka, /{i je tudi (jje/ ij njegove srede.
ft[ed vrsticami je precej satire in sarkazma. Zanimivo be-rivo! č leg a nt na oprema l
71
Iz konkurzne mase tvrdke €-01 irtilk «fc l.tMlcnlff V ljub«
ljanl ndrla se ostala manufakturna zaloga v cenilni vrednosti 18745 X 58 vin. ponudbenim potom.
Kupne ponudbe in 10°/0 vadij v gotovini položiti bo najkasneje do 30. oktobra 1903 opoludne pri oskrbniku konkurzne mase pr. dr. Josipu Saj o vic, odvetniku v Ljubljani, v Gosposkih uiicah št. 3.
Odbor upn»kov si pridrži odobritev podanih kuomh ponudVb, katere se bodo dne 31. oktobra 1903 dopoludne ob 11. uri odprle.
Potrditev ponudbe se bode dotienemu ponudnisu takoj naznanila. Vse druge ponudbe Be bodo z vadjjem vred ponudnikom takoj vrnile.
Manufakturna zaloga proda se na podlagi inventure, katera se lahko pri konkurznem oskrbniku v pisarničnih urah vpogleda, povprek in brez vsac^ga jamstva konkurzne mase. Ponudnikom je prepuščeno, se o pravilnosti inventure v prodajalnici tvrdke prepričati.
Kupnino plačati je 'čisto brez vsaceir« odbitka pridno ee blago prevzame in najkasneje dne 2. novembra 1903 ob navadnih pisar uič-nih urah v roke oskrbnika konkurzne mi.se.
Kupljeno blago mora kupec najkasneje do 3. novembra 1903, do 6. ure zvečer, na lastne stroške iz prcdajalnice tako gotovo spraviti, kakor bi bilo »icer konkurzno upravništvo opravičeno, blago na stroške in nevarnost zamudnega trgovca iz prodajalnice odstraniti.
Natančnejši poj&snila da oskrbnik konkurzne mase.
(2743_3) Oskrbništvo konkurzne mase.
Sukneno blago.
za vse potrebe se prodaja v vsaki kakovosti in največji izberi najceneje pri
J. GROBELNIK-U
Ljubljana
Pred Škofijo I.        Mestni trg 20.
Sukneni ostanki po zelo nizki ceni. r: Vzorci se pošiljajo na vse strani brezplačno.
ta
Največja zalaga navadnih do najfinejših
otroških vozičkov
in navadne do najfinejše
žime.
H. Pakič
v Ljubljani.
Neznanim naročnikom so pošilja s povzetjem
Zahtevajte pravo
Ciril-Metodovo
kavino primes
katero priporoča domača
I.jugoslov.tovarna za karane surogate v Ljubljani.
Zahtevajte jo povsod!!
i
1' soboto, dne 31. oktobra t. 1., ob f O. url dopoldne
vršila se bode v občinski pisarni v Škocj&nu Dolenjskem
efertna obravnava radi oddaje stavvbinskih del pri zgradbi trirazredne šole v Škocjanu.
St*^bena dela prcrs.ču^jena so sledeče:
Šolsko poslopje, izvz^msi mizarska dela, ki bodo posebej
oddana.................. 26 884 K 88 b
Za napravo vodnjaka in ograje je prelimiriirtn znesek .   .     1521 K 73 h
Skuoa.   .   .   .   2«40t> K bi h Dela oddala se bodo potom pismenih ponuoeb  skupno jedneriru pod jetniki,   z izjemo zgovaj navedenih mizarskih d«*i.
Ponudbam mora biti priložen vadij v znesku 1420 K.
Isti dan oh f • uri popoltlue vršila »e bode tudi v občinski pisarni v Škocjanu na Dolenjskem
ofertna ob avnava radi oddaje zgradbe dvoraz-
redne šo(e v Klenoviku.
Stavbena dela, izvzemši zopet mizarska dela, znašajo, in
sicer zgradba poslopja    ...   -........ 17130 K 4G h
za napravo vodnjaka ali cisterne, *n za morebitno napravo ekarpe na spodnjem delu stavbišea, kakor tudi z. napravo ograje preiiminiran je znesek....... 1.500 K — h
Skupaj   .   .   . lbbbO K 4b n
Dela oddana bodo potom olertne obravnavo ie jtdnemu podjetniku. Vadij znaša 930 K.
Načrti, proračuni in stavbeni pogoji so za obe zgradbi  razgrnjeni v navadnih uradnih urah v obč pisarni v S&ocjsnu v^aaemu v pogled.
Krajni šolski svet v Škocjanu na Dolenjskem
dne 21. oktobra 1903. (2760—3) Predsednik : Kopina.
prašno izbero
^©nfel^eije
za dame m deklice
kakor tudi
manufakturno blap
vsakovrstne preproge
i t a..
|i riporora
ista Schustsr
Ljubljana bpitalske ulice štev. 7.
XXX xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx> £| • Solidno blago. = )3o8<XXX ' N'z>(e cene- " fxl
99
Veliko zalogo |
za dame
f OfC^Vk** gospođe
kravat za gospode
toaletnega blagi
4
1
nagrobne križe
po najnižjih ceiah in v največji izberi
priporočajo
III
erscMdt-a nasledniki Wutscher & Co.
leznine in kovin
^ v Ljublja Valvazorjevem
ni
(2652-10)
dalje
šc?!Ic za zobe, glavnikov, dišav, mil itd. itd.
iz najbolje renomiranih tovarn priporoča
Alojzij Persche
(Ljubljana Pred škofijo št. 21.
trgu št. 6.
> o
M C
•a
co k_
3
£
C >
d
C »N
o
cq N
mm m
■Eooaođuđ y£
-1 uaqzi i i: t o a a I_
ui i]euo6e| ipsfoAOufeu a
M
D O
o
N< <
C
■■t 03
o.
3
o
<
Ces. kr. avstrijske   ^   državne železnice.
C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaku.
lavod im
veljaven od dne 1. oktobra 1003. leta. Odhod lx LjailjftA« juž. kol. Fro£* čez Trbiž. Ob 12. nn 24 m ponoči osobni v ? v Trbiž, Beljak. Celovec, Franzenafeste, Inomost, Monakovo, Lnibno, Cez Selzthal v Aubrco Solnograd, Cez KJein-Reitling v Steyr, v Line na Dunaj via Atnstetten. — Ob 7. uri 6 zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Pranzensteste, Ljabno, Dunaj, 6| Selzthal v Sc^lnograd, Inomost, Cez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri BI m dopoldm osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak Celovec, Ljubno. Selzthal, Dunaj, — Ob 3. uri g m popoldne osobni vlak v Trbiž, Smohor, Beljak, Celovec, Franzensfeste M^nakovo. Lia bno, Cez Selzthal v Solnograd, Lend-Oastein, Zeli ob jezeru, Inorajst, Bregene, Čarih, r^ nevo. ParJa Ces Klein-Rfeifling v Steyr, Lanc, Badejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Fran cove vare, Karlove vare. Prago (direktni voz I in 11. razrj, Lipsko, na Duuaj Cez Acn ite tten. — Ob 10. ori ponoCi osobni vlap v Trbiž, Bejjak, Franzensfeste. inomost, Monak-^ (Direktni vozovi i. m li. razreda Trst Monakovo.) — Froga v Novo meito la v Kočevja. (, vlaki: Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novome&to, Straža, Toplice, Kočevje, ob 1. ur 5 m p poludne istotako, ob 7. uri 8 m zvečer v Novo mesto, KoCevje. Prihod v Ljubljane ju?.. Proga lv Traiaa. Ob 3. ari 26 m zjutraj osobni vlak z Donaja Cez Ametetten, Monaku?-, Inomost, Franzentleste, Soinograd, Line, Steyr 161, Aussee, Ljabno, Celovec, Beljak i rektni vozovi i. in 11. razreda Monakovo-Trsti, — Ob 7. cun V& m zjutraj osobni vlak u Trbiža. — Ob 11. uri ib m dopoldne osobni vi?.k z Dunaja cez Ametetten, Lip^-Prago (direktni vozovi i in U razr.), Francove vare, Karlove vare, Heb, Manjine vi: Plzen, Budijevice, Solnograd, Line, Šteyr, Pariz Uenevo, Curib, Bregenc, Inomost, Ze jezeru. Lend-Gastein, Ljubno, Celovec, Si. Mofcor, Pontabel. — Ob 4. uri 44 m popolu!^ osobni vlak z Dunaj:* Ljubua, Seiztbala, Beljaka Celovca, Monakovega icomosta, F-^ zenslesta, Pcntabla. — Ob b. uri 61 m zveCer osobn? vlak z Dunaja, Ljuuna, Beljaka. Srno hora, Celovca, Pontabla Crez Selzthai iz inomosta v Solnograd — Progi is Novaga mmia EocGvj&. Osobni vlaki; 0b8. uri 4i ax z:, iz Novega mesta m KoCevja, ob 2. url 32 b poldne iz Straže, Toplic, Novega mehi a Kočevja in oL 8. ari 55 m zvečer istot k — Odlioa iz Ljuiaha^e orž. kol. v ucr.i Mešani vlaki: Ob 7- uri 28 m zjutraj, ob j uri 6 m popoludne, ob 7 uri 10 m in ofc 10. uri 45 m ponoči samo ob nedeljah m praznikih, samo oktobra. — Pr.hcd v I^uUjaee drž. kol. h iaanlka- MeSani vlaki j o H. uri 4y m siatraj, ob il. uri f5 m dooo»uine ob 6. on 10 m tn ob 9. uri 56 m zvečer samo ob nede»ian m ^razLiicib in samo v oktobru — Čas pri- in odhoda je označei srednjeevropskem Času, ki je za 2 mm. pred krajevnim časom v Ljubljani.
otorni bicikelj
je na ogrieđ. ir Ljubljani, Dunajska cesta št 17
v trgovini Iv. Jax & sin.
Ko ■»      HeSo vrio«n?kne tovarne Durkopp & Co«, z motorje^, skih sil,  hitrost vožnja 83 d^  regulirali  od   15—45 krn na uro.   (O i L ljane <*c Tr*tA 21 a nr«.)
ReilvKt»rit itn n* ijuto      s kol som tudi za po*kur»o»o voii, ilatti p klancih.
Naše nizke cene vzbujajo pozornost!
Trpežni
čevlji iz usnja
z obšivkom, par
gld. 2-80.
Izvrstni	
moški	
čevlji	
za zavezovati	
par	
gld. 3-—.	
,-v.... ~.	
Močni, gladki
moški
člžmi
(štitleti) par
gld. 2-80
Trpežni	
ženski	
čevlji	
za vsakdanjo	
rabo par	
gld. 2-50.	
	
Zelo močni	1
ženski	1
čevlji	-
za zavezovati	
par	
gld. 2-80.	■
	
Elegantni, barvani
moški
čevlji
za zavezovati, par
gld. 3-50.
Priročni
moški
čevlji
iz jaJroviue, par
gld. 1-—.
Izvrstni
ženski
čevlji
z gumbi par
gld. 3-—.
Barvani
moški
usnjati sandali
par
gld. 2-75.
Priročni	i -V		Elegantni	
ženski	s*-i		ženski	
čevlji			salonski	
za na ulico,			čevlji	
par	-' VI		par	
gld. 1-30.			gld. 1-5D.	
-				
Ženski 1
čevlji
z navskri/.uinii ^ zapornimi, trni *jj in barvani, par sS
gld. 2- . g
Najfinejši krem (mazilo) za rujava in črna obutala
Popravila se najbolje in najceneje izvršujejo.
Alfred Franke!
kom. družba prej:
jVtodlinška tovarna za čevlje
(1716-6)
v Ljubljani Zastopnik: A. Preatoni.
iidajatcij in odgovorni urednik: Dr. Ivan Tavčar.
Lastnina in tUk „Narodne tiskani e".