Mhln vttjfnt v (Totnvlnl. Dle Posteehdhr bar bezahlt. Slovenski dom PREIS • CENA L 1.50 | Leto IX. — Štev. 41 | TEDNIK ZA POLITIČNA IN KULTURNA VPRAŠANJA" | Sobota, I«. Oktobra 1944 | Jelendol, Grčarice, Mozelj... Kaj posebno novega se o komunizmu, ne da več povedati. V teh letih nivjanja smo ga spoznali do kraja, rovsod m ob vsaki priliki zapušča isto sliko: razdejanje, umor, kri, nove potoke solza, novo gorje, nove bolečine, vedno in povsod strta sjca, uničene vrednote, duhovno in tvarno opustošenje. _ Strahovitost komunističnega divjanja bo pustila sled v vsem sedanjem našem rodu, ki bo moral pojeg vsega drugega prenašati še skelečo bolečino ob spominu na svojce, ki jih je požrla rdeča reVblucija pri nas. Požgane in uničene domove bomo počasi popravili, da oko ne bo moglo na zunaj več spoznati današnjih strahot. Toda pod novo postavljenimi strehami bodo ostale žive priče mrtvih, ki so jih rdeči krvniki pognali v smrt. 1° so ovdovele žene, osiroteli otroci in nesrečne matere. Te žive priče bodo tožniki vseh, ki so ubijali ali kakor koli pomagali ubijati slovenske ljudi. Te priče bodo vzbujale slabo vest vsem, ki imajo nečiste roke zaradi podpiranja rdeče revolucije, ko se bodo polegle strasti in bo pamet spet stopita na mesto tope zaslepljenosti. Tedaj se bo marsikdo spomnil •ega ali ^ onega znanca, ko bo srečal živo pričo njegove smrti, in si bo v zadnjem kotičku srca moral priznati: »Tudi jaz sem kriv njegove smrti!« To se bo zgodilo tebi, meščan in salonski komunist, ki si bil daleč od vsakega resničnega trpljenja in si se sel komunista ter »novi red« samo, ker si bil navajen mode in ti je bilo za blokom dolgčas po nedeljskih izletih. Ko boš spet romal po naši zemlji in se poniglavo čudil in zdihoval, kaj je storila pri nas revolucija, se v svoji ponarejenosti spomni, kaj si delal takrat ti. Ko boš na njivi videl ženo, kako vzdiguje plug, poleg nje pa nedolet-nega otroka, ki še ne more dobro dvigniti biča, da bi pognal vole, stopi k ženi in jo vprašaj, zakaj mora ona opravljati tako težko delo in kje je moška roka, ki je ustvarjena za ta posel. Ta žena ti bo odgovorila: »Zakaj delam? Ohraniti moram dom in zemljo otrokom jaz. Naši možje in fantje so ostcli v Jelendolu, Grčaricah, Mozlju, ležijo v kraških jamnh. I rekleti naj bodo vsi, ki so tega krivi, m Bog naj jih udari v svoji pravičnosti!« In ko boš stal na deželi po maši pred cerkvijo, boš videl črne rute na glavah in z vsake bo kričulo vate: »Jelendol, Grčarice, Mozelj, Krimska Jama!« Jelendol, Grčarice, Mozelj! Tri strašna imena poleg mnogih drugih, trije ogromni množični grobovi poleg mnogih drugih, trije ogromni studenci poleg mnogih drugih, iz katerih je odtekala slovenska kri. Jelendol, Grčarice, Mozelj! Imena večne sramote, imena kajnovskega ratomora, imena verolomne komuni-- ‘"R 'r.^de, imena večne obtožbe, na, ki kličejo nad zločince maščevanje, dokaz komunistične moške besede. Jelendol, Grčarice, Mozelj! Imena, k. pomenijo najstrahotnejše doživetje našega naroda v njegovi hudi in mračni zgodovini. Doživetje, v kakršno nismo verjeli, ko smo slišali o Ukrajini, o Finski, o Poljski, o Katv-nu, o Vinici in kar je še teh pošastnih, neuničljivih spomenikov komunističnega seganja po svetu. Zdelo se nam je nemogoče, ko smo slišali in »rali o rdečih pokoljih in komunističnem uničevanju po Španiji. Imeli smo dosti prilike in možnosti, da bi se bili o stranotah in pravih ciljih komunizma prepričali prej, preden je segel po nas. , A nismo mogli verjeti, da bi to ij|ia resnica. Nismo mogli, pogosto tu-* nismo marali in smo zatiskali oči r si dali polniti ušesa s frazami, do-iJeI jesnica ni zajela tudi nas. Bila in. hridkejša in tem bolj krvava, J°v.na nas priklicali Slovenci, . v„ U?*1. Uiidje. Plačali smo jo s Plni'1?.1 z,vU*nji in s slovensko krvjo, cnmi »,sn\°. *, Jeiendolom, Grčari- grebišči neštetimi drugimi *mo moraH tako krvavo piacnti kakor morda noben drug narod na svetu? Zaradi tistega, za kar Ro plačevali drugod. Zaradi bistva komunistične revolucije. To bistvo je uničevanje, morija in pokolj za dose-Ko oblasti, fie več, pogosto uničevanje zaradi uničevanja, morija zaradi mo-rije.^ Tako je bilo zlasti pri nas. Ta strašna zakonitost komunizma je povsod enaka, naj bo to v Španiji, na Pfljskem, na Kitajskem, kjer koli in niž manj pri nas. Mi nismo verjeli, da nj bilo res tako, kakor danes drugi, "i jim je s komunizmom še prizaneseno, ne verjamejo, da je z nami ta-k«; Ko je zakrinkana revolucija že *ajemala našo zemljo, smo si še ved-govorili: saj pri nas ne bo tako! rH je komunizem spremenil! Saj n>ti ne gre za komunizem, temveč za jvohodo, zn nov red, za slovanstvo! V* M brat ubijal brata. Tako smo si govorili, še bolj pa so “•••i tako govorili tisti, ki so dobro vedeli, kako bo, in ki so morijo prijavljali. Zgodilo se je tisto, česar 11 mm : & .-..v. . » • ... .. — ? - ■ ‘ S. •• • •>' £ X'\ 5 *' s * _ ~ J Mit dol einem Meer von ITerbstblumen nnd mit stiller Trouer bezengle das Volk seine Liebe m den Opfern aus Jelen* und seine Absclien gegen den Komunlsmus. — Z morjem jesenskega cvetja in r tiho žalostjo je slovensko ljudstvo pokazalo svojo ljubezen do žrtev iz Jelendola in svoj stud nad komunizmom. A ii smo borci, mi hm sodniki in vodniki! Preteklo nedeljo je v ljubljanskem radiu govoril domobranski poročnik dr. Stanko Kociper. Iz njegovega govora posnemamo naslednje najvažnejše odstavke: Pred enim letom, na dan 24. septembra, je imel slovenski narod v Ljubljanski pokrajini zbor za najstrožjo pripravljenost Takrht »o komunistični Izdajalci, povezani s savojskim okupatorjem, že porušili naši dve nacionalni trdnjavi v Grčaricah in na Turjaku. Ze so opravili svojo »krvavo rihto« v Mozlju in Jelendolu, že so odigrali svojo justlčno komedijo v Kočevju. Z vsem zagonom so z badoljanskimi topovi rušili slovenske domove. Takrat, ko so mnogi možje, ki bi bili po vseh pooblastilih poklicani, sto- 6iti na čelo naroda, mrzlično priprav-iali kovčege in cule, je prišel z desnega in levega krila, to je iz Notranjskega kota in iz Zameškega ob Krki na Dolenjskem vzpodbudni klic naših kmečkih mož in fantov z okopov: Mi se še držimo. Zberite glavnino! To so bili v resnici časvko je pri nas vladala obupna negotovost Toda tudi v tem našem obupu se je zopet razlila preko nas sama božja Ljubezen, ki nam je v najtežji uri dne 22. septembra dala našega prezidenta, generala Rupnika. Dne 10. oktobra lanskega leta pa je namreč zdrava slovenska mladina dala porajajočemu se Slovenskemu domobranstvu prvi udarniški poudarek. Zbrali smo se iz najrazličnejših bivših političnih taborov, ki smo jih spričo^ mnogo višjih interesov zapustili, da bi tako združeni laže koristili narodu, in s tega mesta prvič zaklicali vsemu svetu: vemo, da gre za biti ali ne biti našega naroda. Ker iz vsega bistva ljubimo svoj narod, se bomo brezpogojno, brez vseh ozirov z vsemi sredstvi uprli ko- munistični revoluciji, naj poreče kdo, kar hoče! Živeti hočemo, ker to ni samo naša pravica, ampak z ozirom na poslanstvo našega naroda tildi naša dolžnost! Mladina je že takrat prva odvrgla vse strankarske ozire in ustvarila ono vsenarodno skupnost, ki nam je dala današnje domobranstvo in katera etlina nas lahko reši smrti od komunistične kuge in nam zagotovi narodni obstoj v povojni brezboljševiški Evropi, za kar so potrebni resni napori vseh pozitivnih narodovih sil: Iz vrst te rvadine, ki je v toliki domovinski ljubezni zavrgla vse majhne ozire in ustvarila Slovensko domobranstvo, bodo prišli naši bodoči voditelji. Zavedali smo se zvestobe in ljubezni do svojega naroda in domovine in šli smo preko zlobnih pogledov. Mirno in tovariško smo sprejeli orožje iz rok nemškega vojaka, ker smo vedeli, da bomo z njim branili življenje svojemu narodu. Ko se spominjamo tega prvega nastopa, s ponosom lahko ugotovimo, da ,je Slovensko domobranstvo s pomočjo nemškega vojaka nr.oravilo toliko, da je v svojih visokih idealih postalo resnični temelj naše lepše narodne bodočnosti. Okoli Slovenskega domobranstva se je danes zbrala vsa ona poštena večina našega naroda, ki bo v naši boldoči gradnji kaj pomenila. Vse drugo ne šteje nič! Ali j« okuženo po mogel zaupati vodstva. Slovensko domobranstvo danes pod edinim nagibom — koristiti narodu v zvestobi Bogu in domovini — vzgoja v svojih vrstah kader bodočih zidarjev naše narodnostno prekaljene in družabno preurejene bodočnosti. — Prišel bo čas, ko bo duh tega Slovenskega domobranstva prve brez usmiljenja iztrebil, druge pa postavil v ropotarnico. Največjo srečo vsakega človeka predstavljajo po naših kulturnih, evropskih in slovenskih pojmih Bog, narod in domovina. To edino so ideali, ki so si jih naši domobranci zapisali na neomadeževani slovenski prapor. — Potrebno je, da to znova pribijem zaradi nekaterih, ki mtsfijo, da bodo za rešitev- svojih »idealov«, — če njihovo neresno stran-karsko-politikantsko stremljenje sploh lahko imenujemo — ideali, uspešno uničevali komunizem v nepo membnih skupinicah izven na rodne skupnosti vseh slojev in vseh bivših taborov. Tl so namreč v sramotnem političnem računanju že misliti, da lahko spričo nervoznih poizkusov potapljajočih se komunistov, namenjenih razkroju domobranstva, prstavijo svoje piskrčke k ognju, ki se je kresal med nami in komunisti, in Ki je končno pošteno osmodil klavrne boljševiške butice. Slovenski domobranci dobro vedo, zakaj jih je poklical čas. Zato so se ob naši disciplinirani enotnosti vsi ti komunistični poskusi z govori njihovih lutk v Londonu vred žalostno razleteli in nas še bolj ojeklenili. Vse to bedno prizadevanje zločinskih prisklednikov kaznjenca Broza-Tita nam je namreč bilo samo v dokaz naše moči — in strahu, ki ga imajo pred nami, če ostane naš duh v vsakem položaju tako udaren, kot je bil doslej. Vse ostale pa bo razvoj dogodkov nujno prisilil do enakega sklepa, kot ga je napravil v bratski Srbiji Draža Mihajlovič, ki je spoznal bridko, neznačajno prevaro tako imenovanih zaveznikov in se vključil v srbsko narodno skupnost okoli generala Nediča, da se te dni na življenje in smrt bije skupaj z nemšk^n vojakom proti vdirajočim Sovjetom in Titu v zaledju. Dalje na drngi strani nismo verjeli. Rdeči brat je pri nas ubijal bratn še bolj zverinsko, kakor se je to godilo drugod, zakaj pri nas je komunizem za revolucijo uporabil vse skušnje od drugod in vse krinke, ki so se mu obnesle drugod. Kako bi tudi moglo biti drugače pri nas? Saj revolucijo povsod vodi ista misel, navdihuje jo isti cilj in izvajajo jo isti ljudje, ki uporabljajo ista sredstva ter delajo povsod iste zločine! Če bi se bili te resnice zavedeli prej, preden je segla revolucija po nas, in bi bili verjeli zgledom in dokazom od drugod, verjeli tistim redkim, ki so nam Komunizem kazali v njegovi pravi (todobi, bi nam |ilo morda vse prihranjeno! Jelendpl, Grčarice, Mozelj! Pošastni dokazi komunističnih ciljev in dela zanje. Ali more kdo trditi, da bi ti trije krvavi spomeniki pričali, da so bile te strašne, blazne žrtve s kakršnega koli stališča potrebne, nujne ali celo koristne? Za koliko bolj pa je svoboden slovenski narod zaradi Grčaric, Jelendola in Mozljn? Za koliko centimetrov se je »okupator« nmaknil * naše zemlje? Za koliko bolje se nam zdaj godi? Koliko bolj smo si zdaj bratje, kakor smo si bili pred to krvavo ločnico? . »Osvobodilni boj«, zaradi katerega je baje vse to bilo potrebno, ne more po treh letih pokazati ničesar drugega kakor razdejanje, kri in ogromno žrtev. In če bi vojna trajala še trideset let bi ne bilo drugače, kakor je danes. Vseh trideset let bi se revolucija odlikovala po tem kakor danes: po morijah, goljufijah in uničevanju. Dejstvo je, da je »okupator« navzlic vsemu kričanju po treh letih tam, kjer je bil, in dejstvo je, da se zaradi takega »narodno osvobodilnega dela« ne bo nmaknil. Resnica pia je, da je »osvobodilna vojska« žrtvovala v teh letih na tisoče naših ljudi, ne zaradi osvobojenja, marveč zaradi ciljev revolucije. Jelendol, Grčarice, Mozelj! Ta imena obtožujejo poleg dejanskih rabljev tudi vse tiste, ki so hoteli ali so še danes pripravljeni izdati vso to prelito kri zaradi nekega »sporazuma«, to se pravi zaradi sebe, da bi po potokih prelite bratske krvi splavali tja, kamor jih ženejo lastne koristi. Ta imena obtožujejo vse tiste, ki so za skledo -leče ^sak čas pripravljeni izdati idejo, za katero so padli tisoči in za katero se tisoči borijo. Jelendol, Grčarice, Mozeljl Imena, ki poleg strašnega pričevanja potrjujejo, da se je naše ljudstvo prav odločilo; ki potrjnjejo upravičenost in smisel odpora proti rdeči revoluciji; imena, ki nam nalagajo dolžnost' in dajejo pravico do vseh sredstev v bo. jn z rdečo pošastjo; imen^ ki aas od- IZ VSEBINE: Stran l.i Jelendol, Grfiarlee, Mozelj Stran 2.: Evropska bojigia pred začetkom zime Stran 3: Zgodbe iz prve dobe aavojsko-ofarske-ga bratstva. (Življenje tn delo Kukarja štev. 1 v ljubljanski jotniSnici 1. 1943) Stran 4: Se eni slovenski krvniki — rde61 zdrav, nlkl Stran 7: »AH sl M ustanavljal belo gardof« (Spomini slovenskega duhovnika po lanskem 8. septembra) vezujejo od vsakega cmeravega in solzavega usmiljenja; imena, zaradi katerih imamo pravico braniti se ne samo z blagohotno besedo, ampak tudi s svincem, ker nas je Bog ustvaril ne samo za dru^i svet temveč tndi zato, da z drugimi vred posedemo kraljestvo tega sveta in v njem živimo na preizkušnji za plačilo na onem svetu. Ta preizkušnja za nas je komunizem. Dolžnost nas vseh je, pobijati ga povsod in z vsemi sredstvi in v vseh oblikah in ne se dajati le pobijali ter čakati, kdaj bo rdeči brat Erišel do spoznanja, da ne dela prav i da ga bo obsijala milost iz naših cmeravih besedi. Jelendolske žrtve so to preizkušnjo že prestale. Zaradi snomina teh žrtev, ki so umirale z mislijo na dom, družino in Boga, naj naša roka še krepkeje prime za pnško; zaradi teh, še ob grobu zasramovanih, zvezanih, bičanih, do golega oropanih žrtev nas ne sme nikdar prevzeti šibkost v tem boju na življenje in smrt. Naš boj mora biti do konca dosleden, brez prizanašanja, brez nepotrebne čustvenosti. Dosleden zaradi mrtvih in zaradi živih, sicer bomo izdali oboje: mrtve In žive, dom in vero! Jelendol, Grčarice, Mozelj morajo biti geslo našega maščevanja, ki ga zahtevata časna in večna pravica, zaradi tega geslo našega boja in geslo naše bodočnosti! Kratka zgodovina enega izmed mnogih 1930: Lojze Kuhar se v Parizu in Nancvju, kamor ga je poslal tisti, na katerega je^letos pljunil, poteguje, da bi z neko prepisavščino o petroleju dosegel francoski doktorat. Ker se mu to niti na tamošnjih tako uvidevnih dopisnih univerzah ne posreči, se vrne v domovino — in se odslej vztrajno in značajno podpisuje: dr. Lojze Kuhar. 1937: Lojze Kuhar kriči v listih in v radiu: »Stalin — roke proč od Jugoslavije!« Leta 1938: Lojze Kuhar strastno in ognjevito zagovarja sveto pravico Japoncev v vojni na Kitajskem, da bi si prislužil prosto potovanje in bivanje — na Japonskem. Do marca 1941: Lojze Kuhar prerokuje v ljubljanskem radiu in se od sobote do sobote vsaj dvakrat postavi na glavo, ne da bi tistj, ki jim postaja on Šembilja, kaj opazili. Njegovi poslušalci so v glavnem »sol naroda«, ki ne vidi niti za ped pred sabo in no pomni niti za uro nazaj. Aprila 1941: Lojze Kuhar gre v tujino, baje reševat slovenski narod, V resnici pa s trebuhom za koritom. Prvo njegovo delo za slovenski narod je, da sebi preskrbi toliko zaželjeno ministrsko mesto kot poslanik pri poljski begunski vladi. Leta 1942s Slovenski narod krvavi pod komunizmom in savojsko svojatjo,, Lojze Kuhar prepeva iz Londona o ljubezni do domovine, o zarjah svobode, ki so vsak mesec pred durmi, in obljublja zavezniško pomoč. Kot edino zavezniško pomoč pošilja iz Londona... konzerve, čokolado, sardine itd., ne stradajočim slovenskim otrokom, ki so jim komunisti pobili starše in požgali domove, temveč otrokom svojega brata Lovrenca Kuharja — Prežihovega Voranca, ki je to morijo Slovencev, organizira). Napada OF. llkratu prosi, naj mu Slovenci za njegovo narodno delo izposlujejo... kako cerkveno odlikovanje, rdeč podbra^nik, najmanj pa monsignorsko čast. Hvali Stalina in veliko zaveznico Rusijo. Leta 1943: Slovenski narod umira, Kuhar ga marca mcseca prvič imenuje izdajalca, ki je vzel orožje iz oku* patorjevih rok. »Slovenski poročevalec« ga zato pohvali, a mu da hkratu po nosu, kakor zasluži človek med dvema stoloma. Potem slovenski narod umira bolj in bolj. Kuhar molči... Leta 1944: Slovenski narod vstaia in uničuje Osvobodilno fronto, da bi se rešil in si ohranil bodočnost. Kuhar se vdinja Osvobodilni fronti in pljune na narod ter na njegov herojski boj za obstanek... vedno zvest samemu sebi in edini morali, ki jo je v življenju no7jial in ki je obsežena v izreku: »Kdor je zame v mošnjo segel, temu bom do smrti stregel.« Ne do svoje smrti seveda, marveč do smrti onega, ki ima mošnjo. Kaj naj bi nas potemtakem pri Kuharju in Kuharjih še moglo presenetiti? Dopolnilo Pri zadnjih' nastopih domobranskih skupin proti tolovajski XVIII. diviziji na Notranjskem So bili ubiti, kakor še je ugotovilo po listinah, naslednji: kapetan Žnuderl Bogomir iz Ribi nice; • divizijski kurir »Ficko«; en major (morda načelnik »opera« tivnega štaba VII. korpusa« Lazar Kolarič); en oficir, ki na uniformi ni več imel čina; Milutin Zabukovšek, načelnik propagandnega odseka pri štabu VII. kor-pusa, prej organizator komunizma na ljubljanskem vseučilišču. Ta je bil ubit v Stopnjakih in so v začetku po podobnosti sklepali, da hi lahko bil Franc Lubej, član Izvršnega odbora OF; dr. Slavko Prevec, primarij očesnega oddelka v ljubljanski bolnišnici, do 25. septembra eden glavnih priganjačev KPS med ljubljanskimi zdrav« niki. Z Notranjskega so zadnje dni pri« šla sporočila, da tolovaji tam govore, da je ranjeni Stanko Setnič-Daki <’va dni po napadu na štab »Vil, korpusa« umrl. Po istih poročilih naj bi bil mrtev tudi komandant »VII. korpusa« črnogorski rabelj Poro Popivodo. Poudarjamo, da so to tolovajske govom ričet Kr Boris čisla karijero fioris — f ■+ • ' - ,'f • Evropska bojišča pred začetkom zime Po razmeroma naglem, a kljub temu strogo načrtnem umiku, ki so ga Nemci izvedli iz Francije, je sledilo razdobje, ki ga je nek nemški vojaški dopisnik označil kot razdobje »gibljive vojne, na mestu«, in to povsem upravičeno, saj od tedaj naprej ni bilo nikjer več nobenih večjih sunkovitih prodorov, marveč le boji, v katerih se je sreča več ali manj menjavala. Odkar se je bojna črta — v kolikor o njej sploh smemo govoriti — premaknila do belgijsko - holandske meje, na srednjem in južnem odseku zahodnega bojišča pa do bližine znanih obmejnih utrdb, so zavezniki napredovali izredno počasi in so vsako ped zemlje morali plačati s krvjo. Na zahodnem bojišču se danes bije okoli tri milijone vojakov. Vprav ta preobrat na zahodnem bojišču je potrdil, da nemški umik iz zahodnih zasedenih dežela nikakor ni bil kakšen paničen beg v neredu, marveč res povsem načrten umik, ki ga Nemci v svojih uradnih vojnih poročilih ni^o prav nič prikrivali, ampak odkrito priznali ter hkrati z vso samozavestjo napovedali, da se bo ta umik, kadar pride primeren trenutek, ustavil. To se je tudi zgodilo, in tega zdaj nič več ne potrjujejo samo nemška uradna vojna poročila, marveč tudi zavezniška, še bolj pa izjave, ki so jih bili prisiljeni dati zavezniški voditelji, čeprav so prej že zmagoslavno napovedovali, da bo Nemčija že do oktobra n« tleh ali da bo vojna končana vsaj pred zimo. Churchill je na primer konec prejšnjega tedna moral v svojem govoru spet enkrat, kakor je to storil že tolikokrat, preložiti zavezniško zmago na naslednje leto. Angloamcrikanci zdaj uvidevajo. da o uničenju nemškega odpornega bojišča danes ne more biti več govora in da se morajo pripraviti na dolgo in izgub polno obrambno vojno. Na nemških tleh »vsaka hiša trdnjava« Nemški propagandni minister dr. Goebbols, ki se je prejšnji teden mudil nekje na zahodu tik za bojiščem- in tam imel pomemben govor na. skupino delavcev, zatrdno ni kar tako brez podlage dejal med drugim: »Vsaka hiša bo postala trdnjava, Če bi uspelo sovražniku, da bi tu ali tam na nemških tleh napredoval. Sedaj ko je sovražnik dosegel meje nemške države, je prišel do zelo dragega spoznanja, da je nekaj povsem drugega osvojiti sl Pariz in Bukarešto, kakor pa Kbnigsberg alf Kbln. Pripraviti se mora na to, da ima za nasprotnika fanatično ljudstvo, ki je pred njim in za njegovim hrbtom, ljdustvo, ki ga sili, da mora nenehoma pošiljati v boj nove sile, ki mu veže močne sile ter mu ne bo dovolilo miril,; niti izkoriščanih trenutnih uspehov. Hrahre nemške divizije, ki dobivajo iz domovine veilno boljše vrste orožja, bodo znale odstraniti' nfevarilbstj ki preti z zahoda. Sovražnik se mora danes boriti pod mnogo težjimi okoliščinami, kakor pa pred n^kaj meseci na zahodnem vdornem bojišču. Prevaliti mora dolge preskrbovalne poti, da dovede na bojiščo moštvo, orožje in strelivo, zakaj še vedno nima uporabnih pristanišč. Mi pa nasprotno uživamo predpre-nost kratkih zveznih poti, ki nam dajejo možnost, da razmeroma hitro zakrpamo nastale vrzeli ter naglo dovedemo operativne rezerve na ogrožena mesta. Nemčija zdaj - tudi ni več prisiljena vzdrževati v zasedenih ozemljih dragocenih vojaških sil. Zaveznikom pa poleg tega delajo velike preglavice tudi uporniške čete v zaledju. — Cilj nemških naporov, priti spet na vrh, je samo organizacijsko vprašanje, prav tako kakor je zmaga Nemčije samo vprašanje vzdržanja.« Odkar »o zavezniki koneo prejšnjega meseca doživeli hud poraz, ko so jim smo ml krivi, Že vas nismo poslušali in smo se zvezali z vašim sovražnikom, ki nam je pomagal? Gospod Churchill, mi vas in vašega naroda ne sovražimo, ker smo se v teh groznih letih naučili samo ljubiti svoj ubogi narod. Postali pa vam bomo pravi prijatelji, kadar za zaščito svojega svetovnega imperija ne boste žrtvovnli malih narodov kugi, ki jp prinaša vaš nenaravni zaveznik, in kadar boste stopili, v evropski blok, ki ga Nemčija — in to Hitlerjeva Nemčija, gospod Churchill — že od leta 1941 vodi v borbi za obstanek, ki ga ogroža židovski satanizem bogataško boljševiške igre. Vas sovražni zaveznik vam namreč že sega v žep. Čc boste pa takrat, kadar vam bo pregloboko segel v malho, svojo igro le spremenili in ga udarili po zobeh, potem vedite, da mi vsi, ki smo že tri leto dan in noč v borbi Z boljševizmom, vemo, da je Hitlerjeva Nemčija, proti kateri ste se poslužili tega nenaravnega zaveznika, že od junija 1941 čuvala tudi vaš svetovni imperij, kakor koli se to sliši na moč paradoksno! In prav tej Nemčiji bo zgodovina ne- koč dala veličastno priznanje,- da ie edino njena In Hitlerjeva zasluga, da l>o boljševizem propadel, ker je edino ona tako zdesetkala aziatske sile v službi svetovnega židovstvn, da se jih ho združena Evropa lahko obranila in jih zapodila nazaj tja, od koder jih je Židovski patron spustil na krščansko in kultnrno Evropo. Tem bolj vidimo spričo vsega tega, kako prav je iinel naš general I(upnik tudi takrat, kadar smo stiskali zobe zaradi njegovih besed. Prav zato pa bomo dali vse svoje sile — tudi sile litttih, ki so stati doslej ob strani, pa bodo v kratkem spregledali — na razpolago slovenski narodni skupnosti, da nas bo Rupnik z njo popeljal v lepšo bodočnost. Naša odločitev Je padla. Do konca, do skrnjnosti disciplinirani iu enotni pod vodstvom našega generala Rupnika v borbo proti boljševiški kugi! Nemci skoraj povsem uničili divizijo padalcev, ki so jo zavezniki spustili na Nizozemskem nasprotniku za hrbet ter na ta način skušali omajati močan nemški obrambni zid, se je- vojna nekako ustalila Še več, Nemci so začeli celo s protinapadi, ki so na več krajih tudi uspeli. Vprav zaradi tega preobrata pa je boj na zahodu postal še silovitejši, zakaj zavezniki so začeli, dovažati vedno nove sile na bojišče in za vsako ceno, tudi za ceno še tako velikih izgub oprati svoj nenaden zastoj. Po tem neuspehu s padalci na Nizozemskem so skušali s hudimi krajevnimi napadi na drugih odsekih zahodnega bojišča pognati nasprotnika nazaj. A kakor se vidi iz najnovejših poročil, jim tudi to ni uspelo, vsaj v tisti meri ne, kakor so si zamišljali. Močno ovira zaveznike tudi zagrizen nemški odpor v pristaniških trdnjavah. Nemci so nekatere izmed njih prepustili sovražniku šele potem, ko so bile že vse v razvalinah in povsem neuporabne. Morda se je komu zdel tak brezupen odpor nemških branilcev povsem nesmiseln, a treba se je zavedali, da je mnogo pripomogel k nadaljnjemu nemškemu uspešnemu obrambnemu boju na zahodu. Poudariti ije treba, da zavezniki doslej še niso zavzeli niti enega pristanišča ob Atlantiku v takšnem stanju, da bi ga lahko uporabljali za neoviran dovoz novih čet in vojnega blaga! Iz zavezniškega vedenja na zahodnem bojišču pred dobrim tednom pač ni bilo težko sklepali, da se pripravlja nova velika ofenziva. To dokazuje med drugim tudi poročilo nemškega vojnega dopisnika, ki je zapisal: »Zahodno bojišče je v polni napetosti. Boji sicer še niso prekoračili okvira omejenih krajevnih nastopov, vendar nam priča naraščajoče zavezniško letalsko in topniško delovanje ter njihovi vedno močnejši ogled-niški sunki ter nastopanje novih oddelkov, zlasti na levem ■angloameriškem krilu, da bo pra-v kmalu udaril napadalni val na nemške obrambno naprave na zahodu. Brez dvoma sili več važnih vzrokov zavezniško vrhovno poveljstvo k temu, da obkoli, oziroma prebije nemško obrambno črto še pred pričetkom zime. Vojaško je važna predvsem skrb, da ne bi nadaljnje zavlačevanje z velikimi vojaškimi nastopi proti Nemčiji povzročilo izenačenja sil v nemško korist. Ta skrb je po vsem tistem, kar se dogaja za nemškimi črtami, vsekakor upravičena. Z največjo brzino se nadaljuje nemška proizvodnja orožja, v kateri je nastopilo bistveno poenostavljenje, ki je nedvomno posledica izvedene preobo-rožltve nemške vojsko. Pri obrambi pričakovane angloaitieriške ve.leofenzive bodo- torel nedvomno soodločali številni novi člniteljl.- V začetku lega tedna je bil . položaj na zahodnem bojišču i nekako naslednji: Severno in severozahodno od Anversa »o nemške Čete na novi črti izravnale sovražne vdore. Težki boji so se odigravali spet na nizozemskih tleh in severno od Aachena. Sovražni napadi, ki so imeli namen razširiti vdor pri Eindhovenu in Nimwegenu proti zahodu in vzhodu, niso uspeli, prav tako no sovražnikov poskus, da bi odstranil nemške Čete južno od Arnheima z južnega brega spodnjega Rena. Tudi severno od Aachena, kjer so Amerikanci in Angleži še naprej pritiskali z močnimi silami, da bi prišli do ceste Anchen-Gei-lonkirchen, so nemške čšto ustavile zavezniško prodiranje. Med Aaohenom in Diedenhofenom ni bilo pomembnejših bojev. Na področju Metza so Amerikanci napadali z močnimi silami zunanje okraje trdnjavskoga območja. Pri Macheranu severno od Metza pa so jih nemške čete zavrnile. Južno od Metza pa so Nomcl celo osvojili nazaj nekaj krajev. Izjalovili so se prav tako tudi vsi ameriški napadi ob zahodnih obronkih Vogezov. Obdobje prenovitve strateških načrtov Vojaški dopisnik DNB-a je tedaj zapisal: »Smo v obdobju prenovitve strateških načrtov. "Zahodne sile Hočejo za vsako ceno spraviti negibljivo bojno črto med Zuidersklm Jezerom in švicarsko mojo spet v gibanje. Nemško vodstvo so ravna predvsem po načelih gibljive 'taktike, ki drobi nasprotnika.« Razumljivo Je, da so pri vseh novih poskusih prodora, imeli zavezniki hude izgube, ki pa so jih seveda skušali brž nadomestiti z novimi silami, pri čemer so pritegnili v velikem Številu tujerodno vojake. Kanadčane so poslali na najtežji in najbolj krvavi odsek oh utrjenih obalnih oporiščih, na drugih tožnvnih odsekih zahodnega bojišča pa so so pojavili v večjem številu francoski, ■ belgijski, nizozemski in poljski oddelki. Celo Cehe in Kitajco so uvrstili v angloameriško vojsko. Poročajo, da so v Franciji končane vse priprave za rekrutacijo vseh moških, ki pripadajo letnikom 1807. do 1028. V naslednjih dneh so »e nadaljevali hudi boji pri Anversu in ob bolgijsko-nizozemskl meji severno od Turnhnuta. Ob nemSko-nizozemski moji je .neka ameriška divizija za nekaj kilometrov napredovala. Drugod je položaj ostal biatvo-no nespremenjen, tudi vzhodno od Hpl-nala In liemiremonta. Posebno hude izgube so utrpeli Angloamerikanci severno od Nimvvcgena in ob reki Maas. Dne 5. oktobra so se boji na tem odseku še stopnjevali v svoji silovitosti In je zavezniška vojska nekoliko napredovala sovemo od Turnhouta, do Tilbourga pa ni mogla prodreti. Visoko ceno so Anglo-amerikancl morali plačati za malenkosten vdor pri Uebachu pri Geilen-kirchonu. V Vogalih so Nemci obdržali svoje postojanko. Nadaljnja nemška uradna vojna poročila govore o ponovnih sovražnih poskusih prodora pri Turnhoutu in južno od Geilenkirchena, ki pa so se skoraj povsod spet izjalovili. Tudi na obronkih Vogezov ni bilo. bistvenih sprememb, čeprav je nasprotnik skušal med Epinainm in Luro na široki bojni črti vdreti v nemške postojanke in se'je ojačil z maroškimi in alžirskimi oddelki. Siloviti boji so se odigravali zlasti za izhode iz dolin vzhodno od Remiremonta. Velebitka severno od Aachena se je nadaljevala z enako silovitostjo kot prej. Vsi napadi Amerikancev so obtičali za bunkerji in hkrati tudi na obeh straneh Remiremonta, severovzhodno od Epinala pa so Nemci obkolili neko sovražno bojno skupino. Nadaljnji težki boji na področju severno od Anversa so nekako merilo za velike angloameriške oskrbovalne skrbi. Neprenehoma pošilja sovražnik v boj nove sile; ker upa, da se bo na ta način polastil pristanišč ob nizozemski obali. S temi prizadevanji pa sovražnik hkrati potrjuje, kako so junaški branilci francoskih pristanišč prekrižali načrte invazijskih armad, Sele po dolgotrajnih krvavih bojih so angloamerikanci zavzeli nekaj teh luk, ki pa so zdaj povsem neuporabne. Vprav zato se jim doslej tudi ni posrečilo izvoievati kakšne zmage. Prva oklepnišha bitka ob nemški meji Do trenutka, ko pišemo to poročilo, se slika bojišča na zahodu bistveno ni spremenila niti na belgijsko-nizozemski meji, niti med Waalom in spodnjim Renom. Fri Aachenu je nasprotnik napadal še vedno z vso silo in pri tem uporabljal močne oklepniške oddelke, vendar je zaradi okrepljene nemške obrambe utrpel težke izgube. To je bila prva oklepniška bitka tostran nemške meje. Tudi pri Metzu, kjer so divjali ogorčeni boji pri Driantu ter v gozdu Parroy se je bojna sreča menjavala in Amerikanci niso dosegli ničesar. Vojno poročilo z dne 9. oktobra pravi o bojih na zahodu: »Sovražni napadi na zahodnem bojišču so se včeraj razširili na nadaljnje odseke. Pri nadaljnjih krajevnih spopadih ob belgijsko-nizozemski meji in na srednjem Nizozemskem se nadaljuje bitka na področju Geilenkirchen—Stelberg z naraščajočo zagrizenostjo. Žilav odpor in siloviti protinapadi nemških divizij so po najhujših bojih zaustavili sovražne oklepniške oddelke, ki so hoteli od obeh strani obkoliti Aachen. Za izboklino bojne črte severovzhodno od Nancyja, ki ga sovražnik od včeraj, dalje močno napada, so se vneli siloviti boji, ki se nadaljujejo tudi na obeh straneh Remiremonta z ameriškimi in francoskimi pehotnimi ter oklepniškfmi silami. Dunkerquo je bil spet pod hudim sovražnim ognjem, izjalovili pa so se šovfažnf napadi pred Šf. Nazairom, Loriontoni in v prednjih črtah pri La Rnrheln. Da položaj zaveznikov na zahodnem bojišču ni lahek ali celo rožnat, kaj lepo dokazuje tudi zadnja Churchillova in Rooseveltova izjava o okrepljenem nemškem odporu, v kateri sta zavezniška voditelja poudarila med drugim:*»Ne smemo si domišljati, da položaj ni resen. V naslednjih tednih iu mesecih bo preteklo še mnogo krvi.« Hude skrbi zaradi »V I« Pri bežnem pregledu, vojaških dogodkov na zahodnem evropskem bojišču pa ne smemo iti mimo nečesa, kar Angležem dela tudi hude preglavice. To je silovito nemško maščevalno orožje »VI«. Zaradi .svojih prenagljenih pripomb glede tega nemškega orožja sb bo moral pred angleško poslansko zbornico zagovarjati — kakor piše list »Sphcre« — Churchillov zet Duncan Sandys. Na njegovo besede, čoš da Jo nevarnost pred »V 1< Že pri kraju, se jo namreč vrnilo v London na tisoče ljudi, ki so se bili vprav zaradi te nevarnosti prej Izselili. »Sphere« pripominja, da Je Sandysova krivda toliko večja, ker se je izkazalo, da Je »V 1< sicer nekaj dni prenohal, da pa je nato ponovno nastopil z vso silovitostjo. In ko je zadnjič Churchill govoril o zakonu za ponovno zgraditev hiš na deželi, je nehote tudi priznal, kakšen učinek so imeli napadi »V 1« v Angliji. Dejal jo med drugim: »Mosta so razrušena, povsod najdemo veliko razdejanje.« Odveč bi bilo torej še dokazovati, kako hude proglavice dela Angležem nemško maščevalno orožje »V 1«. Hoji v Italiji Zadnji tedni tudi na italijanskem bojišču na Apeninih niso prinesli večjih sprememb, čeprav so boji, ki jih nemške čete bijejo v srednji Italiji, izredno trdi. Amerikanci so skušajo prebiti do Bologne na eni strani kar naruvnost čez apeninski gorski greben, na drugi strani pa ob jadranski obali preko Rimini,ja, ki so ga po zagrizenem nemškem odporu dobili zavezniki vsega rnzdejanegn v roke. Kakšni so ti boji, najlepšo dokazuje poročilo nekega zavezniškega časnikarja, ki je sam doživel borbo za Rimini. V tem poročilu pravi: »Boji v Italiji sd v mno-gočem merilo za boje v Nemčiji. Te Čele so hore daleč od svoje domovine, dan in noč »o pod točo bomb |n granat naših letalcev In topov ter v neprestanih napadih od strani naših Čet. A vzllc temu junaško drže vsak meter zemlje. Dokler bo imela Nemčija čete s tako fanatično moralo, Je ne bo- mogočo premagati z lahkoto In kar tako mimogrede.« Iz vseh smeri, v katorlh prodirnjo zavezniške čete v Italiji, se jasno vidi, da se general Alezander skuša predvsem polastiti ceste, ki drži iz Rlminlje' skozi Bologno v Milan. Kdor ima to cesto v rokah. Je gospodar Padove nižine. General Alezander Jo skuša s svojimi oddelki doseči Čimprej, ker pozna njeno voliko važnost. Za dosego tega ■ cilja je brez dvoma najugodnejši., vzhodni odsek. italijanskega bojišča, odsek ob jadranski obali, kjer so zavezniške čete že skoraj povsem obšle apeninski greben in se jim že .odpira Padova nižina. A. vse kaže, da tudi tu ne bo šlo brez hudega odpora nemških čet. Na tem odseku se boji odigravajo zdaj še vedno v bližini znamenite rečice Rubikona in »kocka- zdaj še vedno ni padla .. .< Eno zadnjih poročil z južnega bojišča pravi: »V srednji Italiji so nemške čete, ki se bijejo že več dni južno od Bologne v najtežjih bojih, dosegle znova velik obrambni uspeh. Sovražniku je sicer uspelo, da je ponekod za ceno Visokih izgub vdrl v naše prednje čete, vendar smo ga s takojšnjimi protinapadi vrgli nazaj ali Zaustavili. Tudi ob jadranski obali se'težki boji nadaljujejo ter se premeščajo bolj v gorovje Zahodno od obale. Vzhodno in jugovzhodno bojišče V znamenju »gibljive vojne na mestu«' je tildi ves srednji in severni odsek vzhodnega bojišča. Na cestah, ki drže čez prelaze v gozdnatih Karpatih sp nemške in madžarske Čete vzdržale boljševiški priT tisk, ponekod pa Sovjete s, protinapadi potisnile celo nazaj. .Ob Visli jugovzhodno od Varke in severno od Seroca so boljševiki napadali bre.z uspeha, prav tako pri Rigi severno od Dvine, Med Nje-menom in Vento. pa se nemške čete žilavo bore z močnimi sovražnimi oddelki.. Boljševiki so se pred nedavnim izkrcali na otoku Oesel, ki zapira Riški zaliv, .vendar boji na. lem otoku Še trajajo. Na. Finskem so .se nemške čete 'v redu umaknile s področja pri Tor ni ju .proti severu, jugozahodno od Murmanska pa so Nemci, zadržali močan sovjetski pritisk.. Večjo pozornost Vzbuja jugovzhodno' bojišče, t. j. bojišče ob romunsko—madžarski ' meji, kamor šo Sovjet? usmerili svoj glavni pritisk-in skušajo za vsako ceno prodreti v osrčje Madžarske od juga— deloma, tudi preko bivšega jugoslovanskega ozemlja — proti Budimpešti. Po zadnjih poročilih s fega .jugovzhodnega evropskega bojišča so nemške čete v Banatu in v Srbiji z novimi Svežimi rezer-. vami ustavile sovražnikovo prodiranje. Na bojišču zahodno, od Zaječarja so nemški, planinci uničili dva sovjetska bataljona, ki sta vdrla v njihove postojanke. Pred sovražnikom, ki napada na široki črti na južnem Madžarskem, se nemške in madžarske Črte branijo ob Tisi. Pri napadih proti severu so sovjetske čete prodrle preko reke Kereš do debreezinskega področja. Nemški protinapadi dobro potekajo. » 'v. *r ■ ■ ’J 4 v . Največja ovir* na-tern-odseku je za-boljševtke Donava, Kljub temu da :se odigravajo bpii,.y bližini srditega glavnega, mesta, ni mogoče govoriti za zdaj o kakšni neposredni nevarnosti za Belgrad. Nov v.vojaškem razvoju je sovjetski valonnpad severno od A rada. Po začetnih boljše-viških uspehih so nemško, in madžarske čete izvedle na področju Kereša protinapade ter pričele tudi z drugimi ukrepi. Zazdaj ni mogočo reči, do kod bodo Nemci še pustili sovjetske čete na Madžarsko in. kako daleč boro prodrle tudi v Srbiji. Vsekakor pa drži, da se Nemčija tudi dobro zaveda pomembnosti tega novega, jugovzhodnega evropskega bojišča, in da bo tudi tod znala boljšo-vike prav tako ustaviti, kakor jih je znala na Poljskem, kjer svet za obrambno vojskovanje gotovo pi nič bolj ugoden. Kar pa zadeva sovjetske sunke proti Srbiji, piše sotrudnik DNB-a, ti nastopi že prehajajo na politično • področje, saj kažejo, da bi Sovjeti radi razširili svoj vpliv tudi na Balkan. , Spričo razmeroma precejšnjega zatišja v tem prehodnem razdobju pa vzbujajo čedalje večjo pozornost zimske priprave za bo jišči Tu zasluži prvenstvo razvoj novih nemških sredstev za boj proti letalom. Nemčija jo vprav v tem oziru v tistem obdobju, ko že dohaja nasprotnika, pri čomor ji Je ča», ki ga je dobila ob nemških mejah, omogočil še posebne razvojne možnosti r- .tako je zapisal v nekem svojem poročilu dopisnik nemškega poročevalskega urada , dr, Mnx Kruli. Se bolj pomembne pa so morda besede, ki Jih je v zadnji številki tednika »Das Reich« zapisni nemški, propagandni minister dr. Goebbels: »Uporaba norega nemškega orožja je naša velika, čeprav ne edina nad*. Iz izkušnje vemo, d« je prednost, ki jo lahko doseže kak narod z uporabo novih tehničnih iznajdb, v vojni često le kratkotrajna. Kljub tomn pa no smemo podcenjevati svojih možnosti, saj tvorijo dodatek k ostalim našim načrtom in jim tako zvišujejo njih učinek. N. narod je zdrav in sposoben zn odpor. Njegova vojna morala jo vsekakor nedotaknjena in tudi materialne pogoje za uspešno nadaljevanje vojne Imamo šo v polni meri, x»tn gledamo mirno na nadaljnji razvoj vojno na vojaškem in pouličnem polju.« Tudi v Kali se da povedati resnica In včasih Se bolj boloče kakor z resno, besedo. Dobra Sala je »kondenzirana« resnica. Zbirko posrečenih šal, slik in zbadljivk vam nudi prljotna knjižica »Rdeča kolobocija* ki Jo dobite za 10 lir po knjigarnah 1* Pisma nam In vam Gospod urednik! Na Vas se obračam s prošnjo, da priobčite pismo, namenjeno predvsem višji oblasti, a tudi širši javnosti. V Ljubljani je mnogo družin, ki ima-10 pri tolovajih očete, moie, sinove, ki so običajno strah in trepet podeželskega ljudstva. Mnogo naših beguncev bi vedelo povedati kaj zanimive primere. Vem pa, da imajo ti gospodje doma še cele garderobe skrite pred roko pravice. Alt ne bi bilo primerno, g. urednik, te oi pristojne oblast ipreskrbele, da bi se le stvari odvzele in porazdelile našim beguncem, ki so oropani od komunistov ostali popolnoma brez vsega. Sama sem bila skoraj dve leti pod komunističnim terorjem in so tudi dobro preskrbeli za olajšanje naših omar oziroma vsega imetja. KaJera ljubljanskih gospa ali gospodov ve, kaj se pravi, lepe noči ostati brez strehe, brez obleke in čevljev. In koliko naših beguncev je bilo premožnih kmetov, pa kaj imajo sedaj. Ali ne bi bilo prav, dn bi kot povračilo storjenih krivic dobili sedaj za zimo dobro obleko in čevlje iz garderobe, zaplenjene ljubljanskim komunistom. Zanima nas tudi, kako morejo nekatere gospe, katerih možje so že dalj časa v gozdu, živeli tako brezskrbno in razkošno. Da, da, tudi vaših krvavordeče lakiranih nohtov in kričeče pobarvanih ustnic ge drži delček krvi, ki so jo predli vaši svojci v znamenju peterokrake zvezde. ■ Pse ,se obrača, pa se bo tudi to obrnilo. Mnogo vas je Ljubljančanov, ki se vam begunci ne smilimo, in nam vedno znova očitate, da smo izdajalci in nevredni milosti, ki jo uživamo v Ljubljani. Ali veste, kako postopajo vaši gozdni miljenčki, ko pridejo h kmetom po živež. »Daj, če ne dobiš kroglo p glavo.* To se vedno sliši, najbrž imajo le besede namesto denarja za plačilo. Kaj bi rekle ljubljanske družine (seveda komunistične), če bi mi prišli k njim in jim zagrozili: '»Dajte nam stvari vaših mož, fantov, sinov, bratov itd. Ce ne...« Velecenjeni gospod urednik! Morda Vam bo neprijetno objaviti te moje vrstice, ker je zadeva v dokaj tesni zvezi s Prevodom, vendar pa sem prepričana, da boste te vrstice kljub temu objavili, saj so pisane z najboljšim namenom. Obračam se z njimi na Vas, ki sle s svojo pravično uvidevnostjo že marsikomu pomagali. V zadnjem času je nai Prevod uredil prodajo in razdeljevanje mleka tako, da je Število mlekarn, ki razdeljujejo mleko upravičencem, čedalje manjše, vrste pred mlekarnami pa čedalje daljše. Navajam ta primer Siiko, kjer so pred meseci razdeljevale mleko razne mlekarne, pozneje so bile med njimi izvoljene le redke, nedavno pa so še te vnovič skrčili. Ukinili •o n. pr. prodajo mleka v mlekarni Ko-tačič, ki je bila mnogim »pri rokU. Za dokaj povečani razdeljevalni okoliš prodaja zdaj mleko v tem delu Spodnje Šiške samo mlekarna Jurkovič. Prevodo-vi uslužbenci pripeljejo mleko po navadi okoli enajste ure, ko so vse gospodinje zaposlene s kuhanjem kosila. Poldrugo uro pozneje mestna plinarna zapre dovod plina in je kuhanje tedaj nemogoče. Gospodinje morajo torej stati na cesti pred mlekarnami prav v tistem času, ko je plin za kuhanje na razpolago. Ker je število mlekarn, ki razdeljujejo mleko, čedalje manjše, so vrste pred mlekarnami čedalje večje in morajo gospodinje čakati prav okoli poldneva po uro in celo več, (»j.0-! 0 *? ®P0J« otroke dobiti pripadajoče jim mleko. bi p™vod določil razdelje-ii .J50, Vlich bo,liih mlekarnah? ČLi!L?i Zie, *odeliti vsak dan vsaki mlekarni po 50 htrov mleka za razdelitev kakor pa le redkim mlekarnam po 300 ah celo več Iitro9? V teh neprijetnih jesenskih m poznejših zimskih mesecih bi bilo na ta način gospodinjam znatno olajšano čakanje na mleko in prihranjeno prezeba nje na cestah pred mlekarnami hkrati pa bi jim bila omogočena kuha » času, ko je plin na razpolago! Gospodinja. Gospod urednik! Dne 8. septembra l. I. je opozorila uprava policije v Ljubljani starešine hiš, aa pod gtrogo kaznijo ob letalskem alarmu zapro glavni plinski vod v hišah, kjer “ttojo plin. Ta poziv je bil pač res na TPi' vendar pa smo številni prebivalci nis s plinskim vodom mnenja, da bi bila arnosl ljudi s te strani še bolj zagotov-jena, če bi ob alarmu plin zaprli ie kar plinarni, kakor delajo ob gotovih urah zaradi varčevanja. V tem primeru bi se i P° «?•** cevi do pip, ki so polne pli-popolnoma izpraznile. Poleg tega je POdefeod ta pipa v strankini kleti. Ne- 'Zri*m/ ™"*' tai0 P*in zapirajo same, lcr Jjjrto pač ne zaupajo tujim ljudem, Kar jim ne moremo zameriti. V teh pri-nierifc se lahko zgodi, da v splošni zmešnjavi, ki bi nastala ob resničnem bombardiranju, stranka mislila v prvi vrsti na lastno rešitev, plin pa bi ostal odprt. It teh razlogov bi prizadeti res želeli, da bi uprava policije to nalogo in odgovornost naložila plinarni, da bi plin ob alarmu zaprla on« sama. Se vam ne zdi gospod urednik, da bi bilo tako bolj prav f Prizadeti odjemalec plina. Spoštovani g. uredniki Ltpo je, če ima človek toplo srce do bližnjega, zlasti še v sedanjih časih, ko Ie toliko ljudi prišlo brez svoje lastne ‘rirde v naravnost obupen poloiaj. Po-Sebno hvalevredno pa je, če kdo v teh težkih časih t dejanjem pokaže, kako Joolo srce ima zlasti do otrok, ki jim v Miko primerih beda in pomanjkanje Prav nič ne prizanašala. Pri nekem hišnem posestniku v oko-*xi Zelene jame se je zbralo precejšnje Vse ie PARTIJSKA ŠOU CKsrtiALSZM KDMltRTJ.f PARTIJE SLOViRSUK od . ' y '' m*.) -i ■ . MM*' IZKAZ . . /p s ” / '• T«v, *-• ^ !**>*> \ . . M*« Kl>5f ¥* j* (UMegfl v M ts<{ y'-.y &ila zvestoba poglavarju! — Izgubil je tudi edino spričevalo, ki ga je kdaj v življenju dobil, namreč slzkaz« o tem, da je »dobro« naredil partijsko šolo — najvišji kulturni ponos življenja. Izgubil je tudi poročni list, ki govori o tem, da ga je zdaj že odstavljeni politični komisar -»VII. korpusa« — Jože Brilej — Bolko 22. m.ija letos poroiil pod brezo z Olgo Ga-n o n i. Upajmo, da so vse- te izgube nnilepf.e poroštvo, da bo lepega dne izgubil,., tudi glavo, pa nnj zna bežati, kakor more bežati le absolvent partijske šole. • vxi. korpus nov m po JUGOSLAVNE JP0V5 5 t I S T Ir 1 s,s i 1 * ul* !3 g S T D->><8ir, .ToSst« is< ie e‘M> vsI«T8e »UtkaBis«r 'in.Zstsvis. 5T5V in Kij i '3^ ! Zgodbe iz pene savojsko-ofarsliegii bratstva Življenje in delo Kuharja št. 1. v ljubljanski jetnišnici 1. 1943 • Duševni oče OF in predsednik Komunistične Pariite Slovenije Lovrenc Kuhar-Prežinov Voranc iz zloglasne družine Kuharjev je meseca februarja leta 1943. postal po naključju gost ljubljanskih sodnih zaporov. Kot »visoki« osebnosti so mu takoj dodelili posebno celico v 1. nadstropju. Že hitro p« prihodu v jetnišnico so temu koren jaškemu možakarju Sa-vojci dovoliti sprejemanje hrane i/. restavracije, lastno posteljno perilo, knjige, pisalni 'troj, cigarete, vino itd. Prav kmalu je na posredovanje OF prišel tfelati Kuharju v celico kratek ča« zaupnik OF znani mesar in gostilničar iz Dobrove pri Ljubljani, Franc Suhadolnik, ki bi naj Kuharja stražil, hkrati pa pazil, da ne bi nepoklicani ljudje med Kuharjevimi dnevnimi in nočnimi izprehodi vtikali nosu v Kuharjevo »delo«. Kako je živet ta glavni povzročitelj vsega slovenskega gorja v savojskem zaporu, o tem naj govori Suhadolnik, saj je dobrega pol leta bil s Kuharjem v i»ti celici in se ie tako na lastne oči lahko prepričal o Kuharjevem življenju v teh šestih mesecih. Suhadolnik je bil 12. septembra leta |94^. premeščen v 126. - celico ljubljanskih sodnih zaporov, lejer je pripovedovat naslednje: ' »Do februar ja teta 1943. sem bil politkomisar »Dolomitskesa odreda«. Ker sem bil obolel, sem se zdravil v neki hribovski vasi nad Dobrovo. Lepega cfn e so obkolili vas fašisti in me zajeli. Na I>obrovi so me po dvodnevnem zasliševanju že hoteli ustreliti, ko ie nenadoma prispelo iz Ljubljane od !XI. armadnega zbora povelje, naj me takoj prepeljejo v Ljubljano. Fašisti so me uklenili na nogah in rokah, mi sploh ničesar dali jesti in met tako gnali v Ljubljano. Le-tu so me najpreje dali karabinjerjem, vendar je armadno poveljstvo zahtevalo, da me takoj pripeljejo v zapore kraljevske vojske. Prepričan sem, da so NAŠI morali vsekakor intervenirati, ker sicer se ne bi armadno poveljstvo tolikanj zavzemalo zame. Poveljnik vojašnice, nek savoj^Jci polkovnik, se je jel strahovito razburjali nad mojimi spremljevalci, zakaj so me uklenifi, ter mi je takoj dal odvzeti okove, mi dodelil posebno celico ter rfal zelo dobro hrano; Tu sem prav udobno živel. Pri zasliševanjih so jni savojski častniki, ki so se trumoma zbirali okoli mene, dajali cigarete in skupno smo pili črno kavo, liker, vermut, itd. Izprehajal sem se, kolikor in kadar sem se hotel. Partija pa je poskrbela, da sem dobival v zapor vsak dan izvrstno hrano, cigatere, vino, denar, liste, perilo, in drugo. Lepega dne so me prepeljali v sodne zapore, kjer sem bil najprej nekaj časa v samici, pozneje pa premeščen v celico h Kuharju, ker je to zahtevala Partija. Ti meseci so bili najlepši meseci in dnevi mojega življenja. S Kuharjem sva dobivala od Partije vsak dan sijajno hrano in niti doma, kjer sem imel dolga leta gostilno in mesarijo, nisem bil nikoli tako dobro jedel. Poleg hrane sva imeta stalno celo trafiko najboljših cigaret in lastno točilnico vina, piva in celo šampanjca. Tudi drugače sva bila povsem prosta. Izprehajala sva se, kadar sva se hotela, vendar Kuhar ni preveč izkoriščal te ugodnosti. Ves se je posvetil delu za Partijo in OF, njegov pisalni stroj je od zore do mraka ropotal, hc njega so prihajale kar skladovnice natipkanih pisem, okrožnic itd., in kurirji so sproti odnašali njegova navodila in pošto. Tudi za jetnišnico samo se Je *elo skrbelo. Kmalu je vsa jetnišnica zaživela v novem delu. Prav v organizaciji političnega dela v jetnišnici se je Kuhar izkazal za veleuma. Saj je v tako kratkem času spravil na noge samostojen jetniški list, izdajanje dnevnega vojnega poročila, redno pošiljanje in prejemanje pošte jetnikom, politične ure v jetnišnici, stalne zveze z zunanjim svetom, podporno akcijo za revne jetnike, itd. itd. Kjer ni .šlo drugače, je denar opravil svoje, saj smo imeli stalno fond_ nad 50.000 lir, ki ni nikoli usahnil, Savojei pa so bili tako dovzetni za denar... Najina celica pa je uživala tudi druge, prav posebne pravice. Ravnatelj jetnišnice, neki savojski kapetan, in ostalo jetniško osebje so naj:i stalno obiskovali. Kuhar je bil včasi kar rrfeč od jeze, ker se ni in ni mogel znebiti te navlake, ki je v njem gledala polboga in z odprtimi ustmi požirala njegova politična razijjotriva-nja (!?). V takih primerih jo je pod pretvezo glavobola najraje mahnil na sprehod na dvorišče, kjer pa mu ie tudi običajno delala družbo kar cela tolpa častnikov. Izprehajal se je tah-ko, kadar koli je hotel in kakor dolgo je hotel. Že meseca maja so Kuharju odobrili tudi priložnostne nočne obiske v Ljubljani. Okoli 10. ure sta prišla vsak večer ponj dva savojska vojaka ter ga odpeljala. Prenekaterikrat se je vračal komaj v ranih urah. Kam je zahajal, mi ni točno znano, vendar mi je pravil, da gre za izredno važno konferenco z vodilnimi člani OF in Partije. Nekoč mi je tudi omenit, da je bila minula noč odločilna za življenje slovenskega naroda za vse stoletje ... Večkrat je dobival Kuhar tudi čez dan obislce v ietnišnico. Obiskovali so ga poleg visokih savojskih častnikov tudi slovenski in hrvatski civilisti. Kdo so bili ti ljudje, ne vem, ker sem moral ob takih obipkih oditi iz celice na izprehod, gotovo pa so bile naše visoke »živine«. Kuhar je bil namreč v vsem svojem delu zelo »Jkonspirati-ven«, in snmo če sva se ga zvečer malo navlekla, mi je s skopimi besedami ffal slutiti, da drži v svojih rokah še vedno vse niti Partije in OF ter morajo vsi hoditi k njemn*po navodila.« To so torej besede Kuharjevega sojetnika in politkomisarja Suha lo'nika. Resničnost teh besedi je mgd drugim potrdilo tudi dejstvo, da je Suhadolnik ob preselitvi prinesel iz Kuharjeve celice okoli 39 steklenic vina, piva in šampanjca, zalogo šunk in klobas, nad 6000 Morava cigaret, ogromno denarja in drugo. Tudi Suhadolnik je še nadalje dobival v celico sijajno lirano od Partije. V 126. celici ljubljanskega sodišča so bili ob preselitvi Suhadolnika v celico med drugim tudi naslednji sojeiniki: ravnatelj Blasnikove tiskarne v Ljubljani Franc Kralj, novinarja dr. Mirjan Ivanetič in Bogdan Pušenjak iz Novega mesta, železničar Furlič Miha iz Ljubljane, kovaški mojster Šček iz šiške, dijak Avgust Cimperman iz Ljubljane, orožniški narednik Kuku-ric Rado iz Dobrave pri Ljubljani, rudarja Tore Petrovič in Anton Felc iz Idrije, delavec Tine Kam iz Dobrave, kmetski sin 7,ajc iz okolice Velikih Lašč, delavec Ivan Gregorka iz Vrhnike, delavec tobačne tovarne Avgust Novak iz Ljubljane, dirigent godbe »Znrje« Ivan Gruden iz Ljubljane. Vsi ti lahko potrdijo, koliko dobrot je nanesel Suhadolnik iz Kuharjeve celice, hkrati pa so vsi ti tudi slišali Suhadol-nikovo pripovedovanje o življenju s Kuharjem, ki smo ga zgoraj objavili ter ga ti ljudje lahko potrdijo. (iPo »■Mi gremo naprej«.) Da jih bomo vsi poznali! Dva izmed naših rdečih zdravnikovi zgoraj dr. Frančiška Bojc, organizatorica komunizma v Ribnici in okolici, spodaj dr. Fianc Mihelčič, nstra-hovalec in krvnik Bele Krajine. — (K članka na strani 4.) število otfok, da jtrirede lutkovno igro. Razne lutke, ki so jih pri tem svojem nastopu potrebovali, so naredili kar sami, da ne bi bilo prevelikih stroškov in da bi bil čisli dobiček od predstave čim večji. Sicer tudi po drugih hišah otroci prirejajo /takšne lutkovne igre, le s to razliko, da so pri prej omenjeni predstavi otroci čisti dobiček namehili darovati in ga tudi res darovali za nedolžne žrtve sovražnega letalskega napada na Borovnico. Prav lepo in zabavno so otroci odigrali igro; še zlasti privlačna pa se je zdela človeku zato, ker so se ti otroci z njo po lastni plemeniti pobudi namenili pomagati nesrečnim borovnišlfim sirotam. Po končani igri so se *igralci< in gledalci ravno razhajali, ko je prihrumel od nekod vihar, ki ga otroci gotovo niso niti malo pričakovali, in menda tudi odrasli n«. Lastniku hiše, v kateri so bili otroci igrali, se je zdelo umestno razbesneli ve nad malimi igralci. Vpil je nanje, da mu bodo vso hišo razbili in podobno. Takšno njegovo zmerjanje pač ni bilo na mestu, saj je bila li*ta otroška predstava ne v hiši sami, marveč zunaj med vrtom in drvarnico. Niša zatb pač ni trpela nobene škode. V prav med lem zmerjanjem je prišel mimo oče nekega dečka, ki je pri igri tudi sodeloval. Tega očeta je hišni lastnik t\ahrulil, češ ne pustim, da bi otroci prirejali v moji hiši kake igre. Otroci so razložili, za kakšne namene so igrali, a tedaj se je mož Še bolj razhudil, češ n moji (tmmmmmmmmmammmmmmmammmmmmmmmmmmmmnmmmmmmmmmmmuammmmmmB Veliko je v prirodi vprašanj, ki Se niso rešena, toda nobeno ni tako valno kot vprašanje o bistvu in postanku življenja. Od načina rešitve tega vpralania zavisl nazorska usmerjenost ljudi. To vprašanje je preizkusni kamen, ki loči duhove v dve smeri, v kreacioniste, ki priznavajo Stvarnika in stvarjenje, ter materialiste, ki stvarjenje tajijo in sl razlagajo postanek življenja mehansko. (Iz knjige.) 12. Svetova knjiga »Tajne narave« be edinstvena na naSem domačem knjižnem trgu. Po visoko kvalitetnem delu ***«> radi posegli vsi, ki jim je mar duševnega obzorja. Naročite te tudi ri na Svet! hiši ne bo nihče delal lega in tudi ne nabiral denarja za kakršne koli namene. S takim svojim nastopom je ta brezsrčni gospod hišni posestnik ubil otrokom vso dobro voljo in jim vzel vse veselje do nadaljnjega človekoljubnega dela. Saj laki razbojniki ti otroci le niso, če so imeli s svojo igrico nameri nabrati nekaj sto lir in jih poslati dobrodelni pisarni sa borovniške sirote! Mislim, da če bi taki ljudje, kakršen je omenjeni gospod, na lastni koži občutili nekoliko tistega gorja, ki je zadelo nedolžne žrtve v Borovnici, bi pai drugače cenili čut usmiljenja do pomoči potrebnih, zlasti še do otrok. Tak človek, ki je tako plitek v svojem srcu, gotovo zasluži vso grajo! Očividec. •* Opozorilo! iTprava policije v Ljubljani objavlja: Vsled pomanjkanja električne energije je motno, da v poedinih slučajih poftnmesne električne sirene, ki nama* njajo protiletalski alarm, n« hodo mogle delovati. V takih slučajih bodo v bodoče organi policijskega zbora v dotičnih mestnih predelih osnanjali protiletalski alarm ■ pomočjo ročnih siren, ki so nameščene na motornih kolesih. Quo vadiš Roman v slikah I Dobite ga * orednlštvu »Slovenskega doma«. Ne sprašujte po telefonu reševalne postaje med letalskim alarmom! V zadnjem času vprašujejo med letalskim alarmom mnogi zasebniki in tudi oblastva glavno gasilsko in reševalno postajo (tel. 22-22) za informacije ali je letalski alarm ali le protiletalsko svarilo in podobno. Zato j« fnsilski telefon stalno zaseden ter se ah ko dogodi, da bi se v primeru požara ali nesreče gasilcev oziroma reševalcev sploh ne moglo priklicati. Zaradi tega naj se ▼ bodoče nihče ne obrača na navedeno telefonsko |tevil-ko za informacije, temveč naj vpraša za pojasnila pristojno policijsko stra&i nico. — Gasilsko poveljstvo. Se en: si©¥£9?ski krvniki rdeči zdravniki Težko je pisati o današnjih razmerah in ljudeh, ne da bi'se izcimila iz tega satira, ki človeku žolč dviga. Kamor po-sežeš z roko, zagrabiš za gnilobo. Pri našem povprečnem meščanskem političnem zaslepljencu gospodarijo napuh in prevzetnost, domišljavost, pohlepnost, požrešnost, sovraštvo, razuzdanost in pa neumnost. Val politične nepremišljenosti in neodgovornosti je zajel vse stanove. Načrt komunistov je bil, okužiti s svojim političnim naukom vse naše stanove. To se jim sicer ni povsem posrečilo, vendar ije že samo delni uspeh prinesel slovenskemu narodu neizmerno škodo. Nadvse žalostno je, da so imeli komunisti neizmerno večji uspeh med tako imenovanimi »izobraženci«, kakor pa med nešolanimi ljudmi. Nobene skrivnosti ne bomo odkrili, če ugotovimo, da pri nas prednjačijo v političnem pustolovstvu — nekateri zdravniki in pravniki. Nesmiselno bi bilo, iskati za to vroke, kjer jih ni. Eden najbolj prepričljivih bi bil slabe gmotne razmere. Toda ali je moči govoriti pri naših zdravnikih in pravnikih, ki so odšli v gozd, o revščini? Znano je, da je večina imela lepe, prav buržujske dohodke. Ali je moči govoriti o domovinskih čustvih, ko dejstva neizpodbitno dokazujejo, da komunisti ne bijejo osvobodilnega boja, ampak netijo revolucijo? Kakšna krivica se je godila našim zdravnikom in pravnikom? Mar so bili gmotno zapostavljeni? Kaj še! Eden glavnih simpatizerjev, organizatorjev in podpornikov komunizma je bil oboževan zdravnik, milijonar, ki si je uredil luksuzno stanovanje, kakršnega ni imel nihče pri nas. Veljalo je več milijonov. In da ne govorimo o nadehudnih mladih pravniških »zvezdah«, ki so priženili milijonska premoženja kakor Vavpetič, ali mladi Puc. Po kaj so šli taki v hribe? • Lansko leto je bilo še slišati tu in tam zagovor, češ da kliče zdravnike v hribe poklicna dolžnost in Človekoljubje. Danes si ne upa kaj takega izustiti več noben ofarski zdravnik ne pravnik, kajli komunisti so s svojimi dejanji postavili vse to na laž. Komunisti so zagrešili taka zverstva, ki jih bodo pomnili še rodovi in rodovi za nami. Ta dejanja so tako strašna, da se ne ho mogel noben rdeči zdravnik ne pravnik zavarovati pred odgovornostjo z nobeno slavo, pa naj izhaja la iz družabnega ugleda, iz sorodniških vezi, iz političnih zvez ali pa iz stanovskega ugleda. Prihaja čas, ki bo zopet visoko dvignil tisočletne kulturne vrednote, red in poštenje itd. Ta novi čas pa bo obračunal z vsakim poedincem, ki se je brezbrižno prepustil modi in se slepo pokoraval najnižjim nagonom mase. To so pravi: prihaia Čas. ko bo treba za vsako zverinsko dejanje dajati odgovor. Človeku, ki ca je senca takih dejanj tudi samo površno oplazila, ne bo mesta v bodoči človeški družbi, če se ne ho zadostno opral vsake-ra, tudi najmanjšega suma. In naši rdeči zdravniki ter pravniki so soodgovorni za strašna dejanja, ki jih počno komunisti že Četrto leto po slovenski zemlji. Pri besedi odgovornost nimamo v mislih n. pr. dejstva, da so mnogi ofarski zdravniki vedoma skrivali komuniste po bolnišnicah in zasebnih zdraviliščih, da so si nalašč izmišljali bolezni; da niso marali zdraviti »belih psov«; da so dajali denarne prispevke za OF; da so pošiljali zdravstvene potrebščine iz javnih bolnišnic v hribe. O takih dejanjih tu ni govora. Pač pa vprašamo te »krasne« zdravnike in prnvnike, kako se bodo oprali zaradi tistih zverinskih dejanj, ki se upirajo človeški pameti, ki bijejo v obraz vsaki naravni in krščanski etiki. Kaj pravijo tolovajski zdravniki k dejstvu, da so komunisti z njihovo vednostjo in pogosto oh njihovem sodelovanju spolno okužili toliko žensk, in da so jih potem mnogo kot neozdravljive postrelili? Ljubljanski meščanski zaslepljenec so bo seveda nad to našo ugotovitvijo pohujševal, češ da lažerno. Toda na razpolago Imamo za to trditev več še živih prič in celo pismeno dokaze za 12 primerov. Kaj bo, ko bodo nekoč iskale pravico celo tiste matere in očetje, ki se še danes navdušujejo za OF, a ne vodo, kako se je poslovila od tega sveta njihova ljubljena hčerka? Naloga nepristranskega sodišča nekoč bo, da poišče in kaznuje krivce. Kaj pravijo naši rdeči zdravniki k dejstvu, da so partijci postrelili nešteto hudo ranjenih, češ da so neozdravljivo poškodovani? Vemo za več krajev, kjer se je to dogajalo, in pričo še živijo. Nepristransko sodišče bo imelo po vojni besedo! Kaj poreko naši tolovajski zdravniki k zverinskim mučenjem povsem nedolžnih ljudi, katerim so pogosto sami prisostvovali? (Dr. Mihelčič!) Vemo, kaj pravijo. Nokateri ta zverinstva odobravajo z jalovim izgovorom o »izdajstvu«, v kolikor pa se tiče pobijanja lastnih pristašev, pa pravijo, da je to laž. Drugi »neopredeljeni in nepristranski« pa se izgovarjajo, da oni niso sodelovali pri pobojih, če so se res dogajali, v kar pa seveda ne verujejo. In tako mislijo, da so se že opravičili in da se lahko vrnejo v pošteno družbo. A če res dejansko niso sodelovali, so pa moralno ^rivi, ker niso do danes še nikjer zverinstev javno obsodili. Dokler tega javno no obsodijo, so soodgovorni za vse zločine. Strahopetnost nikogar ne opravičuje, kajti naj ne pozabijo, da go ge prostovoljno odločili za sodelovanje z banditi. * Toda tolovajski zdravniki so se pro-grešili še z večjim grehom. Se do danes niso obsodili morilcev, ki so divjaško umorili njihovega stanovskega tovariba .dr. Kožuha in zverinsko pobili ranjenega dr. Vertnika. Oba sta bila njihova stanovska tovariša In sta vestno opravljala samo svojo stanovsko dolžnost. Dr. Ko« žuh je šel na Turjak na izrecno prošnjo legionarjev, ki so res nujno potrebovali zdravnika. Kor je vestno izvrševal poklicno dolžnost, ga je velikolaška svojat z razuzdanko Brodnikovo na čelu umorila. Dr. Vertnik je bil hudo ranjen pri izpolnjevanju svojega poklica. »Tovariši« so i j« ona _ starejša komunistka. Rojena je bila dne 18. marca 1914 v Ljubljani in je pt-ortio-virala 26. junija 1940 v Beogradu. Ravnikarjeva in Zupančič sta dva izrazila primera bogataških salonskih komunistov, ki so jih vzgajale presite ljubljanske družine, ki so bile poleg tega obdane *e s slavo »nacionalizma« in »kulture«. Ravniharjeva je bila —■ poleg svojega brala, ki je tudi velika »glava« v hribih — glavna agitatorka za komunizem v ljubljanski »višji družbi«. Z dr. Bne-bler-Jelačinovo in z jjr. Germovo je tvorila vrhovno Irojko bogataških intelektualk. Značilno je pa, da so se okoli nje zbrali sami palolftški tipi. Ženska jo po* Oiebljena Častihlepnost in neČimornosH 39. in 40. Dr. Morelj Marjan, rojen 16. april* 1916 v Zalem logu, promoviral je 23. dec. 1941 v Zagrebu, ln dr. Pire Stanislav, roj. 26. oktobra 1916 v Žigmaricah, promoviral 28. febr. 1942 v Zagrebu. Oba sta ila takoj v hribo. Bil# sta člana KPS še i* dijaških let. Komunizma sta se navzela So v novomeški Dalje na 5. Knut K a m san: Iz potepuškega življenja »Jaz sem,« odgovori Jes ves pijan in brez moči ter pade Tta tla. Možak iz trgovine ga je moral povrhu se na pločnik privleči. In Jes je znal tako dobro oponašati pijanca, da je paznik jasno videl, da je bil ta naval nehote. Jezno je spet zaloputnil .vrata. . m,e’. da ie bil človek v trgo- vini,«: je de^jal Jes, ko me je dohitel na ulici. »Sicer bi morda kaj malega ujel.c »Zdaj pa vidim, da si sposoben za vse,« sem rekel. rek^J SV Vzel sem pest peska in ga očistil kamenčkov; cesta je bila raz-orana in v kolesnicah je bilo mnogo suhega peska. Nikogar ni bilo videti, y mestu je bilo vse tiho, zdaj pa zdaj je zažvižgala na postaji lokomotiva, ki Jf.vozila vagone s pšenico. Nenadoma slišim, kako nekdo koraka po lesenem pločniku. Ze sem hotel vreči pesek v okno, toda namč^to tega sem šel pri-hajaču naproti, rekel »dober večer« in Prej«l odgovor. Mož je šel svojo pot. i i .JesoveSa odhoda je moralo preteči kakih pet minut. Nenadoma razločno slišim, kako v banki la^hno udarja. Zdaj seka Jes vili j’ s’ misl>m ter se čudim njegovi hladnokrvnosti. Vedel sem, kam bi mo-ral bežati, če bi bilo treba: k železniški progi, kjer je bilo mnogo kolib m skladišč. Dolgo je trajalo, celo večnost. Jes je začel piliti kovino, tukaj slišim udarec za udarcem in stojim kakor na ’ iglah zaradi njegove nepojmljive predrznosti. »Samo da bi mu uspelo čim več ukrasti!« si mislim in poželjivo čakam na svoj del. Čez nekaj časa sem se pomiril; hodil sem gor in dol po pločniku in razmišljal. Tudi na dekle na farmi sem moral misliti; Aliče ■Rodgers ji je bilo ime. Zdaj je bil Jes odsoten gotovo že vec kot eno uro in še vedno se ni vrnil. Toda nenadoma, ko sem hotel stopiti na vrt in pogledati v hišo, je Prišel Jes ven. Stekel je mimo mene h kupu desk za železniško progo. »Prekleta smola!« je pihal Jes, od-dihovaje se po marljivem delu. »Kaj pa se je zgodilo?« sem ga .Vprašal: »Ta preklemanski George je moral vzeti celo banko k dekletom,« je dejal + T' *pmara. je bila prazna. Samo protokoli so bili Še v njej.« • Pri tefu sporočilu me je spreletelo rahlo zadovoljstvo in v šali sem ga lopnil po rami, vprašaje: »Torej nisi vzel ničesar?« ,. >^a.J pa naj bi vzel, bik neumni?« je divje rekel Jes. »Tu nočem nič več ostati,« je razjarjeno nadaljeval. »Ne-j drugega morava poskusiti.« Potem je šel Jes ob tračnicah k postaji in jaz sem šel z njim. Bil sem dejal-0 do'ge8a slra^enja, pa sem >Pa P° pravici povem: ne zdi PusTiva vse /kupajf«^ ***“ USPf'1°' Jes.^6 DclcQ-' bova Poskusila,« je rekel leendifta ^Lftn* P9s‘aJ° in Vprašal te- ,vXd J Pnde Vlak’ k' ‘,e!->e in ?o1 Ure,< od8ovori telegrafist m pogleda na uro. , ,>,Torej ,ne moreva ničesar začeti dokler vlak ne odide,« mi je rekel Jes. Sedla sva blizu postaje ter čakala ,?.* “re, čeprav naju je zelo zeblo, nizalo se'je jutro. S Komaj sva zaslišala, da se vlak približuje, je. Jes vstal ter me poprosil, naj ga tu počakam. Spet je odšel na postajo ter se izgubil. Čakal sem. Vlak je prišel, postal za trenutek ter spet odpeljal. ( elo uro sem zastonj čakal in na vzhodu se je začelo daniti. »Gotovo išče lepe prilike,« sem si mislil. Končno sem odšel na postajo in vprašal, če so morda videli mojega tovariša. »Odpotoval je z vlakom,« je odgovoril telegrafist. »Tako, z vlakom je odšel?« sem rekel in nisem smel pokazati, da. sem začuden. Vzbudil se mi je sura, da je Jes v banki vendarle našel še kaj drugega razen protokola. Ves je' bi! kakor mrzličen in tako čudno se je vedel. Telegrafist me je smeje se vprašal: »Ti jo je pobrisal, kaj?« Prezirno sem se nasmejal in rekel: »Ne, vedel sem, da hoče odpotovati. Niti poznal ga nisem in pravkar sem mu povedal, da nočem imeti z njim nobenega opravka.« To sem rekel zato, da bi se zavaroval, če bi se pozneje kaj izcimilo iz vsega tega. S postaje sem odšel s tisočerimi mislimi. Zn radi'te lesove nepoštenosti sem Trii, kakor In iz oblakov. Seveda, capin jo; imel ^Večo in našel je lepe denarce v bi /ki. Meni pa ni dal niti belica. N.rj ga vzame vragi Udaril sem jo proti gostilni, katere izvesek sem bil danes videl, in si hotel poiskati' prenočišča. Po poti sem se vedno bolj veselil, da si nisem umazal rok z ukradenim denarjem. Kakšen užitek — živeti popolnoma čist in ne-omadeževan na tem svetal sem si mislil ter se smejal od veselja. Raje ostanem berač in kakor suženj garam za druge do zadnje kaplje krvi. Ko sem prišel do gostilne, sem sklenil, da grem raje h kupu desk in se tam zastonj naspim. Imel sem samo še dva dolarja in radi bi prinesel Aliči Rodgersovi zlat peresnik, ki sem ga videl v oknu nekega zlatarja. »Mislil sem, da si šel s svojim tovarišem na vzhod,« je dejal farmar Rodg ers, ko sera se vrnil, »všeč mi je, da držiš dano besedo. »Saj sem vendar rekel, da se bom danes vrnil,« sem odgovoril. »Kar pa se tiče mojega tovariša, sem se z njim sprl in nočem imeti z njim nič več opravka.« »Zeblo te bo, če boš v teh čevljih sedel na plugu. Moral bi si kupiti nove čevlje, ko si že bil v mestu in imel denar.« je dejal Mrs. Rodgers. Poslali so me v prerijo, da bi si sam izbral mule po svoji volji. Celo čredo sem nagnal v beg ter pazil, katere živali so nehote iskale druga drugo ter se držale skupaj in potem sem si izbral vprego. »To je moj par,« je dejala Aliče, ko sem se vrnil domov, da bi živali vpregel. »Le dobro ravnaj z njima.« »Prav gotovo, gospodična!« sem odvrnil. Imenoval sem jo »gospodična«, kakor bi bila dama; sicer nismo tako govorili na farmah. Toda Alicinih mul nisem mogel dol- fo obdržati. Nekega dne se je Nemcu redu zgrudila žival ter poginila, ker so se ji zamotala čreva in l'red je dejal, da bo prevzel moj par. Upiral Sem se in celo stari Rodgers je bil na moji strnjii, toda Aliče in Frecf sta naju nadvladala. Zjutraj je vstal Fred prej kot po navadi, in ko sem prišel v hlev, mojih mul ni bilo več. To mi je bil zadosten vzrok, da odidem s posestva, toda Mrs. Rodgers je rekel, nuj so na to nikar ne oziram in naj si izberem drug par mul. In našel sem par, ki je bil nnjrannj tako dober kot prvi in še vztrajnejši. Ker sem svoje živali dobro hranil, jim umival kopita ter jih češljal zjutraj in zvečer, sem kmalu Freda za dober kos prehitel pri oranju. Prvi teden, ki sem ga prebil na farmi, sem se bal, da bodo tatvino podlega Jesa odkrili in da me bodo vmešali v njegov zločin; toda ko sta prišla na farmo oba mala časopisa mesta Eliot, sem se spet opogumil in nisem se več vznemirjal. Ali Jes sploh ni vdrl v omaro z denarjem, temve‘č se je hotel samo pohvaliti, da bi pokazal svojo hrabrost, ali pa je bila banka okradena, pa si George zaradi sebe ni upal tega javiti. Pozneje sem slišal, da je bil George sin bogatega mlinarja v mestu, tako da mu je najbrž oče pokril primanjkljaj. Fred me je vsak dan izpodrival pri Aliči. Kar koli sem delal, mi je prekrižava! pot in zmagoval. Celo za poljsko delo se je oblačil bolj kot jaz. ko pa je bilo treba sesti h kosilu, si je dolgo česa! svetle lase. Zelo'ga je dražilo, ker mu je manjkal on zob in se mu je videla škrbina, kadar se je smejal. Toda kaj naj pa rečem jaz, ki sem izgubil v preriji , vse lase in v letu dni postal skoraj popolnoma plešast. Poleg tega sem se tudi briti nehal in pustil sem, da mi je rasla ostra brada; povrhu pa sta mi še sonce in veter docela uničila obrvi. Nisem mogel tekmovati s Fredom. Nasprotno pa sta bila stari Rodgers in njegova žena z menoj zelo ljubezniva ter sta zelo lepo postopala z me-. noj. Pogosto se je Mrs. Rodgers obračala za mizo k meni, prigovarjajo mi, naj vzamem še pudinga. Včasih me je tudi z zanimanjem izpraševala o kraju, kjer sem se rodil, za Freda pa ni imela vprašanja, ker se je bil rodil v Ameriki, v mestu Fargo in je bil torej 'meščan. Nekega jutra se je Aliče nališpala. Mislil sem, da bo šla v mesto, in na vse kriplje sein se trudil, da bi meni ukazala, naj jo odpeljem v mesto, toda končno se je skazalo, da je bila enostavno nedelja in Aliče se je nališpala zaradi tega. Šel sem na delo kakor včeraj in nisem več mislil na to, toda malo kasneje sem videl, da je odšla Aliče v svoji obleki k Fredu, daleč v prerijo, da bi ga obiskala. K meni pa je ni bilo. Tako je bilo dan za dnem. Pri Aliči nisem imel nobenega uspeha, čeprav sem jo klical za gospodično ter bil zelo pazljiv. Fred je bil mnogo naravne jši od mene. »Vidiš, preveč si vljuden!« sem pomislil. Toda zdaj sem Alico že preveč razvadil, in ko sem ji nehal rckati »gospodična« ter jo klical preprosto »Aliče«, se ji je to zdelo od mepe le predomače in mi sploh ni odgovorila. Nekoč sem izvršil neko stvar, ki sem si jo bil izmislil. Več ur je dekevalo, da je bilo nemogoče orati; izpregli smo mule ter odšli domov. Suhega suknjiča nisem imel, pa sem si oblekel čisto- srajco in telovnik ter sedel v hišo, kjer je bilo toplo. Tam sem začel pisati pismo; hotel sem pokazati, kako vešč sem v pisanju, in pisal sem z zlatim peresnikom, kakor bi ga bil popolnoma navajen. »Nikdar še nisem videla človeka, ki bi si mogel z njim primerjati v pisanju!« je ‘začudeno rekla Mrs. Rodgers. Aliče me je nehote pogledala; tu je sedel tudi Fred in dekle se je raz-govarjala z njim. »Z zlatim peresnikom pišeš?« mi je rekla. »Vam je mar všeč?« sem jo vprašal. »Da.« »Prosim, vzemite ga, gospodična,« sem dejal ter ji pomolil peresnik. »Jaz? Ne rabim ga,« je odgovorila kratko in jasno. »Čudim se le, da rabiš tako dragoceno stvar.« »Rabim pač, kar imam«, sem odgovoril. Pozneje sem dejal, da sem peresnik dobil v dar, in to sem povedal Nadaljevanje ■ 4. strani. feziji, v godmem in osmem razredu JU44-1935. Ta znameniti razred je dal krasno« tolovajsko razbojnike. Najzna-Jnonilejši jo Ivo Pirkovič iz St. Ruperta, _. J6 dal lansko leto v Kočevju in Rib-p”8‘reIiti okrog 600 nedolžnih ljudi, u i? kazen je hotela, da se je še prej »rt... *ela ‘u<“ *am pridružil tem že P,,ie 8ta 61a Pirc in Morelj tudi *a Pirkovičem. 41. Dr. (torni Ruša, roj. 26. aprila 1913 inn« meslu> promovirala 12. maja ženski ČTebu-- ^Pec*abzirala se je za na II bolem i in porodništvo, še bolj RaehleJ0, T »'?ružbl 1 Ravniharjevo in obvezil V .! ,1"0'!0 bavila 8 PoMljanjem nin, i hribe in omogočala beg raz- članifn m. iz bolnišnice. Bila .je n» , visoko postave, energlč-aa, popoln moški tip. Slab značaj. Po Joni aretaciji s0 našli v njeni službeni likvM?e*uam JA I’ ki bi iih bil° ‘roba {Revidirati v žrtnskl bolnišnici. Poročena J® a pevcem Sogcdinom Jožetom. Danes ortL?ba ,v hribih,' Mož Pri »sodnem odseku glavnega štaba NOV in POS«, pomnik dr. Tominška Teodorja, ki jo za-F^njn! na tem mestu Zorana Poliča. ®gedin jo lani sodeloval pri kočevskem Procesu1 , 42. Dr. Krebs-Kraigher Enfllija, žena “rvoloka Vita Kraigherja. F.nn najbolj •oglasnih komunistk, ženska brez mo-»!?■ Nič je ni bilo sram igrati vlogo hii SPice zmtnega hndoljevskega stot-‘ka D‘Amata, ki je določal talce za iik -lev 'n PoS,ljal ljudi v taborišča in L, roševal iz internacije. Zato so se ko-ddisti prvi vračali. i„. *.menovanj zdravniki in zdravnice de-knli v*e v hribih, nekatere je po-jui* 8 fmrt. Smrti mnogih tolovaji no-1° priznati, da krijejo izgube. Zlasti Jo 8o padlo medicincev. Nekaj pa je takih zdravnikov, ki eo Še preij vojno delali za komunizem ali pa vsaj v letih 1941, 1942 in 1943, a so danes stisnili rep med noge in providno ždijo v Ljubljani, v upanju, da so njihove zvezo in bodo odkrise. Mimogrede se bomo spomnili še nekaterih. Ti so: Dr. Bojc Frančiška, roj. 26. novembra 1913 v Nemški vasi pri rtibnici, promovirala 80. novembra 1939 v Zagabil. Zelo marljiva delavka za OF v kočevskem okraju, tudi simpatij do bado-ljancev ni mogla prikriti. Stara članica KPS." Prav tako je bil vnet član KPS tudi dr. Cunder Milan, asistent anatomskega zavoda v Ljubljani, roj. 4. avgusta 1908 na Ježici, promoviral 25. marca 1933 v Grnzu, ločen. Med razbojnike je šel zelo zgodaj, pozimi 1942. Bog ve, kje »solzi oko« siromašnemu ministru z eno samo bajto v Ljubljani po nebogljeni hčerki dr. Boženi Sorncc, ki se je rodila 25. junija 1914 v Ljubljani in je promovirala 30. novembra 1040 v Beogradu. Menda je bila vendar toliko previdna, da je očeta pričakala kje na južnih tleh. Iz istih rnzlogov kakor zdravnike je treba obsoditi tudi tisto advokate, sodnike in pravnike, ki so so pridružili DF. Ne opravičujejo jih prav nobene okolno-stf, kajti pripadajo stanu,. ki je varuh človeških pravic. OF pa je pogazila najosnovnejše človeške pravice, lina Izmed teh je pravica do življenja. Komunisti *p jo nad slovenskim narodom trideset tisočkrat pogazili. Druga je svoboda mišljenja in svoboda vesti, pri komunistih milijonkrat v prah poteptana. Vse te krivice ao ti sodniki dopuščali, če ne celo sodelovali pri njih. Če bi drugega grehn no imeli, jih za vse večne čase obremenjuje »kočevski proces« in umori, ki so jih komunisti zagrešili nad jetniki iz kočevskih in ribniških zaporov meseca septembra in oktobra lansjto leto. Sest sto grobov je priča komunističnega zverinstva. Trideset tisoč žrtev je okusilo komunistično pravico. Uradni seznam nekaterih teh odvetnikov, sodnikov in pravnikov smo priobčili v prejšnji številki našega lista. Ta seznam poleg drugega najbolj bi-ie po zobeh tiste, fki .bi radi dokazali, da OF ni komunistična. To je najbolj zgovoren dokaz, da višji ofarjl vodijo točno kontrolo, kdo je partijec in kdo ni. Možnost napredovanja imajo .samo partijci. Tisti »neopredeljeni« bodo dobili ob pravi priliki kroglo v glavo. »Ponesrečili« so bodo, kakor se je dr. Vladimir Milavec. > Marsikdo so ho jezil, čemu se objavljajo imena takih , lepih razbojnikov. Več razlogov sili k tem«. Prvič je treba razkrinkati ofarje. in komuniste iz »boljčih družine, ki se nekam sramujejo priznati, da je njihov sinček, hčerkica ali očka v hribih. Tako so*o dr. Žigu Vodušku govorili, da se je oglasil iz Rima, toda iz uradnih tolovajskih dokumentov ga 11. septembra še niso izbrisali. In še celo zvezni oficir je na terenu! Glavni razlog je pa ta, da olajšamo dolo oblasti, ki bi storila prav, da vse begunce, ki jih Kidričev bes izganja z domov, nastani v stanovanjih rdečih zdravnikov in sodnikov, njihove družine pa naj pošlje v »svobodo« na domove naših beguncev. Tako bo vsem ustreženo? če naj verjnmemo rdeči agitacijiI * Ob takih dejstvih naj se malo zamislijo tisti, ki Be odevajo v plašč »nacionalizma« nn skrivaj pa z milijonskimi prispevki podpirajo zverinstvo. Vsaka prizanesljivost do takih ljudi je danes — ko ljudstvo prav zaradi pokvarjene rdečo gospode toliko trpi — zločin. tako, da je mislila, da sem ga dobil J od nekega dekleta. Toda tudi to ni napravilo nanjo nobenega vtisa. In ni mi uspelo, da bi ji peresnik poklonil, čeprav sem bil zvit. Trudil sem se, kolikor sem se mogel, ih opuščal načrt za načrtom. Neke nedelje sem skušal biti molčeč in zaprt, da bi občutila do mene ženskam lastno sočutje; drugo nedeljo sem bil spet vesel in hotel sem se odlikovati s hitrimi in bistrimi odgovori. Aliče je samo vprašala: »Kako dolgo si v Ameriki?« »Vsega skupaj več ko šest let,« sem odgovoril. dZaj sem tu drugič.« »Pa ti, Freddie?« »Tukaj sem se rodil,« je odvrni}. »Vidiš razliko?« mi je rekla Aliče. Kajti najbolje je bilo, če si se rodil kot Amerikanec. Imenovala je Freda samo zato Freddie, da bi zvenelo ameriško, ne nemško. »Poglej njegove lase!« je rekla Aliče. »laki so kakor zlato. Kaj si pa ti počel s svojimi, Nut?« »Izgubil sem jih v preriji,« sem rekel. »Toda zdaj se mi spet začenjajo krepiti, pa bodo spet zrasli.« »Tako^ tako,« je dejala 'Aliče. 8. Toda prišel je čas, ko je moja zve-*da močno zasijala in za nekaj časa sem bil zmagovalec na farmi. To so bile slavrc ure. Na farmo je prišel na obisk mali Rodgersov vnuk: imenoval se je Ed-win. Fantek je hodil večinoma z menoj: šel je z menoj v prerijo, kjer je sedel na plug in sem mu pustil goniti mule. Ko je bil nekoč z dedom doma na posestvu, se mu je zgodila nesreča. Starec je spuščal s strehe po lestvah deske; ena izmed njih je padla postrani ter udarila otroka po glavi nad očesom. Edvvin je obležal kakor mrtev. Na posestvu je nastal velik jok in stok. Aliče me je poklicala, ker sem bil najbliže, naj takoj odidem domov. Izpregel sem mule iz pluga, jih pustil, naj gredo, kamor hočejo, in pohitel do- mov. Toda Aliče se 3® najbrž po pomoti obrnila name; zavedela se je ter poklicala tudi Freda, ker se je nanj bolj zanesla. Zapovedala mu je, naj takoj vpreže konja v voz in pohiti v mesto po zdravnika. Ko sem prišel domov, sta bila ded in babica vsa obupana in njunemu jadikovanju ni bilo konca.-Mr. Rodgers je preobračal otroka po tleh, toda ni ga mogel spraviti k zavesti. Star spomin iz otroških let mi je prišel nn pomoč in takoj sem se odločil, kaj moram storiti. »Slecite mu suknjič,« sem velel. V postelji sem imel pod blazino britev. Stekel sem ponjo. Ko se se vrnil, sem raztrgal Edvvinu rokav od srajce ter začel rezati žilo na roki. Ženske so zavpile ter kakor nore planile name, zlasti Aliče je bila vsa iz sebe in rekla je, da hočem otroka umoriti. Udaril sem jo z nogo ter ji ukazal, naj odide; tukaj_ je šlo za življenje in smrt in jaz hočem otroka rešiti! Stari Rodgers se je tem odločnim besedam uklonil in mi je pomagal, držeč dečkovo roko. »Je mar dobro, puščati kri?« je samo vprašal. Ko sem dovolj globoko zarezal, se je pokazala kri, sprva po kapljah, nato pa tanek curek. Razpel sem otroku srajco ter mu naslonil uho na prsi: srce mu ni bilo. Tedaj sem ga prijel za noge ter ga stresel tako, da mu je glava bila navzdol. Kri je pritekla. Spet sem otroka spustil ter prisluhnil. Srce je slabo bilo. To je bila najjepša operacija, kot sem si le mogel želeti. Vsi smo stali in strmeli v otroka. Mezinec na eni roki se mu je nalahno zganil. »Z.ganil je s prstom!« je rekel Mr^Rod-gers, ves zasopljen od veselja. »Giblje s prsti!« je rekla tudi babica in jecaje odšla iz sobe. Takoj nato je odprl otrok oči, bile so blodise; spet jih je zaprl. »Pogledal je!« je dejal Mr. Rodgers. »Živ je.« Poklical je ženo ter ji to povedal. »Prinesite mi kos platna,« sem rekel Aliči. (Dali« prihodnji#). Vesoljstvo — eno samo živo bitjo Širno vesoljstvo si torej lahko predstavljamo kot eno samo živo bitje, sestavljeno iz milijonov in milijonov celic, ki so tudi same iz neštetih atomov, celic, ki so za naše pojme sicer ogromne (na pr. Sonce in planeti), a so vseeno neskončno majhne v primeri z vesoljstvom, torej s prostorom, ki ga imamo za neomejenega. Nekateri teh »velikanskih atomov« imajo v sebi mnogo življenjske sile, drugi pa so očividno brez nj«, ali pa v njih počasi ugaša. Človeku doslej še ni bilo dano ugotoviti, kakšen namen ima vse to dogajanje in kako se bodo atomi z življenjsko silo naprej pretvarjali. Kako je z Življenjem na zvezdah. Danes že ni mogoče dati točnega odgovora na vprašanje, ali so na zvezdah tudi ljudje, oziroma če so na njih dani vsi pogoji za življenje. O tem znanost lahko še samo domneva na podlagi dosedanjih ugotovitev in opazovanja zvezd. Kadar govorimo o življenju na zvezdah, mislimo Seveda vselej na takšna žvva b!tja, kakršna so na Zemlji, pa naj žive v zemeljskem ozračju ali v vodi. Dosedanje ugotovitve kažejo, da je na vsem, e kakršnimi koli sredstvi nam dostopnem vesoljstvu povsod enaka snov, oziroma celo to, da se ta snov pretvarja po enakih, za vsa svetovna telesa veljaV-nih zakonih. Spričo tega bi lahko sklepali, da je možno, če ne celo verjetno, da na tistih zvezdah, kjer vladajo enako življenjski pogoji, žive tudi enaka, ali pa vsaj podbna živa bitja kakor na naši zg/nlji. Če «o torej v našem osončju Zemlji v vsem in povsem podobni planeti, potem pač upravičeno lahko trdimo, da žive na njih vsaj približno takšna živa bitja, kakor jih poznamo na Zemlji. Brž pa moramo pripomniti, de noben drug planet ne dobiva od Sonca točno toliko toplote kot Zemlja, pač pa jo dobivajo tista, ki sta mu bližja (Merkur in Venera), več, zunanji planeti, torej tisti, ki so od Sonca dlje kot pa Zemlja (Mars, Jupiter, Saturn, Uran, Neptun in Pluton), pa manj. In kakor lahko trdimo, da bi izginila z Zemlje vsa živa hitja, torej življenje sploh, če bi se le nekoliko spremenila miiožlna toplote, ki jo Zemlji daje Sonce, tako tudi lahko rečemo, da je življenje na drugih planetih, če sploh je, pač drugačno kakor pa tisto, ki nastaja in se razvija na trdi zemeljski skorji, v zemeljskem ozračju in v vodi. Na podlagi natančnega opazova-vanja planetov je človek vsaj v ntki meri mogel ugotoviti; kakšni so tl planeti in kakšne razmere vladajo na *iih, ter iz lega tudi vsaj sklepati, kaj je z življenjem na njih. Celo na Marsu so življenjski pogoji dokaj različn«|ši od zemeljskih Zlasti Mara je tisti, ki o njem v tem oziru največ govore, zakaj tedaj, ko so iznašli močne daljnoglede, so na tem planetu zasledili zanimive stvari, čeprav jih še do danes niso mogli povsem razločiti. Na njem so zagledali oblike, ki od daleč spominjajo na zemeljske. Glede njih so takoj nastal« bolj ali manj verjetne in bolj ali manj utemeljene razlage. Na Marsu so opazili, da se okrog njegovih tečajev podobno kakor na Zemlji zaradi menjavanja letnih česov dela in Spet taia •neg, ali pa vsaj našemu snegu podobna snov. Na Marsu »o potem nekake pege, katerih oblika j« v glhvnem vedno skoro ista, spreminjajo po se v svojih podrobnostih in glede barve v raznih letnih časih. V tropskem in zmerno toplem pasu »o te pege v Marsovi pomladi in poletju zelene, v jeseni pa rjave ia rjavkasto rdeče, torej nekako, takšne barve, kakoF pri nas jeseni gozdovi. Ker so na Marsu tudi svetlejša področja rožnata barve, podobne barvam naših pustinj in puščav, lahko sklepamo, dff Mars nt dosti drugačen »vet kakor naša Zemlja. Tudi »loviti »prekopi« na Marsu, ki ai jih sodobna znanost razlaga kot veliko število majhnih, bolj ali manj razpotegnjenih peg, govore o podobnih posebnostih, kakor so na Zemlji ne primer Sredozemsko, Rdeče, Črno, Kaspiško in nekatera druga morja, ali pa pričajo o skupinah otokov, ki so v dolgih vrstah vlečejo drug za drugim, kakor na primer otoške skupine v jugo--zahodnem delu Tihega morja ali Aleuti na njegovem severnem koncu ali pa otoške vrste v Mehiškem zalivu. Različne barve na Marsu si kaj lahko razlagamo na ta način da se tudi na tem planetu delajo iz vodnih hlapov oblaki, ki zakrivajo zdaj te, zdaj druge pokrajine, pri čemer pa je treba računati še s tem, «1« eončni žarki ne obsevajo Marsovega površja vedno in poveod enako in da se v njegovem ozračju tudi vedno enako ne lomijo in odbijajo A pri primerjanju Marsa z Zemljo ne smemo biti prenagli, da no zaidemo na polje domišljije. Omenjenih sprememb glede barv na Marsu ne smemo kar tako brez nadaljnjega pripisovati različnemu razvoju ractlinstva v raznih letnih časih, razvoju, ki bi se vsako leto ponavljal. Čeprav danes z močnimi daljnogledi lahko že precej dobro vidimo, kakšna je Marsova površina, je vendar ta razmeroma velika povečavg še vedno dosti, premajhna, da bi na Marsu lahko ugotovili kaj povsem zanesljivega, kakor na primer lahko ugotovimo na Mesecu. Na podlagi vsega, kar je človek doslej opazil na Marsu, ter na podlagi preprostih pomislekov pa lahko rečemo, da morajo biti življenjski pogoji celo na Marsu dokaj različni od življenjskih pogojev na Zemlji. Kakšne narave je zunanji »plašč«, ki so vanj zavite zvezde, in iz česa je, nem pove spektroskop. Glede planetov nam razodeva, koliko sončne svetlobe pride do njih in da del nje vpija ali pa odbija njihovo ozračje. Ugotovili so, da je na rdečih planetih vodne pare‘in kisika, ki je na njih Zemlja tako bogata, »elo malo ali pa sploh nič. Z drugimi besedami bi se to rekla, da mora biti njihovo ozračje mnogo redkejše kakor pa zemeljsko in da mora biti na njih razmeroma zelo malo takšnih snovi, ki bi se lahko zgoščevale. Tudi dejstvo, da na Marsovih tečajih v njegovem poletnem času snežna (če j« to sneg) odeja skoro povsem izgine, dočim na Zemlji^ tudi čez poletje ostanejo ogromne površine pokrite z večnim ledom, dokazuje, da mora biti množina vode okrog Marsovih tečajev majhna. Čeprav je prostega kisika tam zelo malo, vendar je živo rdečo barvo tegl planeta treba pripisovati kakbmu plinu eli snovi, ki bi bila Jahko • kak kovinski oksid, reoimo železu — torej ne več prostemu kisiku, temveč kemično vezanemu s to kovino. Če je potemnitev Marsovih lis v poletnem času treba pripisovati rastlinstvu, moramo pomisliti na razvojne postopke, zaradi katerih bi rastline lahko vsrkale kisik, ki ga potrebujejo, tudi če ta v Marsovem ozračju ni več prbst, OpazqvaU so s spektroskokom drugo ze drugim svetla in temna Marsova nodročja in prišli do pre-pričania, da slednja utegnejo odsevati vijoličasto svetlobo, niso pa na Marsu ugo- ii! 'lste *vc‘‘°ke, ki je za zemeljsko rastlinstvo tako značilna, namrpč svetlobe klorofila, ki je močno rdeča, Na podlagi teh opazovanj in pomislekov moramo priti do sklepa, da ni mogoče in tudi verjetno ne, da bi bili na c arsu takšni življenjski pogoli kakor na "•mlji, čeprav nekateri učenjaki še vedno Ž vso vztrajnostjo zatrjujejo, da so Živa bilja, kakršno je človek, bi se na Marsu v teku tisočletij postopno morala prilagoditi najrazličnejšim novim okoliščinam, kakršne utegnejo nastopiti v daljni bodočnosti tudi na Zemlji Mars je potemtakem doati dlje v svojem razvoju, kakor P* ,n »‘cm- zaradi svofe oddalje- nosti od Sonca, svoje velikoati in slednjič tuch zaradi svojih svojstvenih značilnost Razkroj razbojniške »Cankarjeve brigade« pri Moravčah 155 naštetih mrtvih, 60 verjetno mrtvih, čez 100 ranjenih Na Dolenjskem konec sept. Kombinirana domobranska skupina, ki je 27. sepfc pod poveljstvom stotnika Meničanina šla na nočni pohod proli Sv. Križu, se je v jutranjih urah naslednjega dne spopadla z na novo izpopolnjeno tolovajsko »Cankarjevo brigado«. Skupina domobrancev je odkorakala malo pred polnočjo v dobri veri, da bo uspešno »razkrojila* še tiste ostanke dolenjskega tolovajskega odreda, ki so po vseh udarcih še odnesli cele glave. Zaradi neprodirne teme smo morali korakati zelo strnjeno, da bi ne izgubili zve- SVETU Izostanek odločilnega uspeha na »hodnem bojišču, katerega je angleški ministrski predsednik Churchill napovedal za oktober, je angleško prebivalstvo močno razočaral. Vlada je morala ljudstvo potolažiti z pbljubo. da bo izvedla velike socialne preos-nove. Delovni minister Bevin je poklical tisoče delavstva za popravljanje razbitih londonskih hiš in za odstranjevanje ruševin. Sovjetske letalske sile so zasedle finsko letališče na otočju Aalanda ob vstopu v Botniški zaliv med Finsko in švedsko. Otočje je bilo do sedanje vojne demilitarizirano. S teh letališč imajo sovjetska letala komaj petnajst minut poleta do švedske prestolnice Stockholma. Porkkalo, polotok, ki leži jugozahodno od finske prestolnice, so Sovjeti že vzeli »pod nadzorstvo«. Sovjetski poveljnik admiral Aleksandrov je odbil prošnjo amerikanskih časnikarjev, da bi si smeli ogledati polotok sedaj, ko so Sovjeti prevzeli tam oblast. Vse trgovski pogodbe, katere je bila vlada maršaia Petaina sklenila s tujimi državami, je general De Gaulle odpovedal. Njegova začasna vlada je tudi odpravila vse carinske tarife. V Italiji se mudi sovjetsko delavsko od- poslanstvo, ki so ga komunisti in komunistično pobarvane ^demokratske« stranke slovesno sprejeli. Komunistični voditelj Togliatti je prosil sovjetsko pomoč za Italijo, vodja sovjetske delegacije pa je povedal, da je prišel v Italijo zato, da bi dobil stotisoče delavcev, katerih v sovjetskih tovarnah krvavo potrebujejo. Italijanski kmetijski minister Gullo, je napovedal ureditev kolhozov v Italiji. Obsežno mobilizacijo bolgarskih sil pripravlja sovjetski maršal Tolbuhin, ki je tudi poveljnik bolgarske vojske. Turški listi pravijo, da bodo na novo mobilizirane bolgarske sile potrebne za trajno zasedbo grške Tracije in Makedonije, ki ju Angleži in Ameri-kanci prištevajo h Grčiji ter k Jugoslaviji, za kar se pa Sovjeti ne zmenijo in se ravnajo po svojih načrtih. Razmere v zasedenem Rimu se tudi poletne mesece niso nič spremenile. Prehrambena stiska se je le za spoznanje omilila. V mestu prevladujejo Amerikanci, po cestah pa spet nastopajo tudi oboroženi komunisti, ki so bili po ostrih nastopih kanadske policije na četrti dan po zasedbi Rima zginili. Pristaši Badoglia in kralja imajo zelo malo vpliva na prebival-■ stvo. Nedavno je bil na prestolonaslednika Umberta storjen atentat. Grki r Solona, katerega so ameriški letalci večkrat zasuli s točo bomb, so si oni dan skušali ohladiti jezo na nekaj pilotih, ki so skočili iz zadetega letala. Nemškim vojaškim oddelkom se je komaj posrečilo ameriške letalce obvarovati pred ljudskim srdom. Vzlic temu so se po mestu nadaljevale demonstracije proli Ame-rikancem, ki ne kažejo nobenega usmiljenja do naroda, katerega so sami pahnili v vojno. Po 63 dneh hudih pouličnih bojev, v katerih je bila porušena večina Varšave in je padlo nekaj deset tisoč ljudi, so poljski uporniki prenehali z odporom in sprejeli nemško ponudbo, da se jim dovolijo pravice vojnih ujetnikov. V nemško ujetništvo se je z vsem svojim glavnim stanom podal tudi poveljujoči uporniški general Komorovski-Bor, katerega je poljska vlada v Lojjdonu malo poprej imenovala za vrhovnega poveljnika vseh poljskih oboroženih sil. Sovjetski tisk, ki je generala Komorovskega že prej neusmiljeno napadal, je postal še srditejši in mu očita izdajstvo, ker ni počakal sovjetske vojske in se priklju-, čil njej, da bi ga seveda potem poslali na drugi svet po zgledu katinskih žrtev. Za vse kolonije r Afriki se bo Italija morala obrisati pod nosom, je povedal v angleški spodnji zbornici zunanji minister Eden. Za njim je Bonomijevo vlado srdito napadel bivškl vodja AMGOTA lord Rennel, ki je dejal, da bo treba Italiji dati novo vlado, ki pa ne bo smela niti za las biti podobna sedanji. V Združenih državah je nmH nekdanji republikanski predsedniški kandidat Wendell Willkie. Dobil je zast-rup-ljepje krvi, zaradi Česar mu je odpovedalo srce. Willkie je zadnja leta opravljal razne posebne politične niloge po naročilu svojega protikandidata Roosevelta. Visoke številke o nasprotnikovih letalskih izgubah navajajo nemški vojaški strokovnjaki. V juliju, avgustu in septembru so nemška letala in protiletalska obramba zbili 5143 anglo-amerižkih letal, sovjetskih pa 4180. K tej visoki štev. je treba prišteti še hudo poškodovana letala, ki so se «ieef ie vrnila, ter na tleh razbita ze, medtem pa smo morali biti vsak hip pripravljeni na^bliskovit spopad. Ure so minevale, ne da bi tudi majo posedli. Hrib se je vrstil za hribom, vmes smo morali prečkati globoke, nepoznane doline. In svetlobe skoraj nič! Zdaj pa zdaj se je zazdelo, da se bo nekje pretrgala koprena sivega meglenega zastora na nebu in bo prisijala luna, a je ostalo vse upanje neizpolnjeno. Izza sadovnjakov so se nam kazala komaj vidna čeia hiš, pa so se spet izgubila v temi. Ne da bi smeli potrkati na okno in poprositi za korec vode. smo morali mimo gostoljubnih dolenjskih ognjišč, kolikor jih je še ostalo po neprestanih požigih komunističnih in savojskih tolovajev. A domobranci se ne udajajo udobju, kadar gre za uspeh. Mnogokrat je treba trpeti pomanjkanje, katerega bralci vojnih poročil niti ne slutijo. Tako je bilo to pot... Spet so zagrnile domobranske čete temne hoste. Zdaj je bilo treba navzdol, pa zopet navkreber. Potem ko so pustili za seboj že toliko vasi in okroglih hribov', se je pričelo daniti. Sklopi dolenjskih hribov, vrh katerih teče meja, so se začeli jasneje odražati od neba. Nekdo sredi kolone se je na glas domislil, da smrdi po snegu. V resnici pa je prav tedaj smrdelo po divjadi. Pik ... pok .. pik ... pok .. Na Javorškem pilu sta. jeknila dva strela, tolovajski stražar je zavohal bližajoča se nevarnost. Bliskovito so se oddelile kolone po poveljih v vse smeri. Četudi z daljnogledi še ni bilo moči natančno pregledati terena, so poveljniki čet izdali odlične zapovedi. Vprav ko je prispela domobranska edinica pod pobočje Nove gore, se je onkraj nje pripravljala »Cankarica?, da prekorači mejo in udari po dolenjskih hlevih. Raje so si nabrali onkraj meje, zdaj je bilo treba vojski1 jesti... »Elita«, kakor imenujejo tolovaji to drhal, ki po nemarnem nosi ime našega Cankarja, ima že od zmeraj kompletne vrste. Kolikor jih mimogrede pade, jih sproti naberejo. In število je spet polno. Torej: kolikor je padlo tolovajev pri zadnjem nesrečnem razkra-jalnem poskusu okrog Višnje gore in St. Vida, so jih nadomestili s tistimi kratko- letala. Računajo, da je bilo v naštetih treh mesecih uničenih okrog 15 tisoč nasprotnikovih letal. Iz vse severne Finske beži ljudstvo na Švedsko. Ko je prebivalstvo izvedelo za mirovne pogoje, se je začelo naglo izseljevati. Švedska vlada je po daljšem zavlačevanju vendarle ustregla prošnji in je dovolila, da se ljudje z vsem svojim premičnim imetjem naselijo v njeni državi. Doslej se je izselilo na Švedsko okrog 30.000 Iju-di. Na zapored sovjetskih oblasti so morali finski polki začeti s sovražnostmi roti umikajoči se nemški vojski, emško poveljstvo je zaradi tega izdalo protiukrepe, vendaT je dovolilo vsem finskim vojakom, ki bodo raz-oroženi, pa se niso sovražno vedli proti Nemcem, da prosto odidejo. Prebivalstvo, ki ni krivo teh ukrepov, ne bo nikjer Čutilo trdote vojnih zakonov. Novo breme mislijo zavezniki naprtiti Italijanom, da bi se mogli izkazati vredne sprejema v zavezniški tabor. Roosevelt in Churchill sta . sklenila zahtevati od1 Bonomijeve vlade, da pošlje nekaj desettisoč italijanskih vojakov v boj proti Japonski. Domači tisk se začudeno sprašuje, kako je mogoče kaj takega ukreniti prej, preden «e vpraša ljudstvo. Boji na tihomorskih otokih Guam in Ti- nian so se pred nekaj dnevi končali. Amerikanskim izkrcancem se je po dolgotrajnih ostrih spopadih posrečilo obvladati japonsko posadko. Ko so preostali japonski vojaki ugotovili, da je vsaka nadaljnja bramba zaman, so naredili vsi samomor po svojem verskem izročilu. Z vojaki vred je šlo rostovoljno v smrt tudi civilno pre-ivaletvo z obeh otokov. Tako zavojevalci niso na otokih našli žive duše. Poljska begunska vlada v Londonu je morala no vztrajnem pritisku Sovjetov in Britancev odstraniti iz svoje srede vojnega ministra in vrhovnega poveljnika poljske vojske generala Sosn-kovskega, ki je zavzemal odkrito pro-tiboljScvUko stališče. Na njegovo mesto je imenovala generala Komorov-skega-Bora, voditelja ponesrečenega poljskega upora v Varšavi. Sovjetski tisk se je tudi proti novemu poljskemu vojnemu ministru takoj eagnal in pravi, da je tudi ta mož zelo neprimeren za tisto mesto, na katerem bi moral sedeti človek, v katerega prijateljstvo do boljševikov v Moskvi ne. bi dvomili. Sovjetska ofenziva na skrajnem severnem koncu vzhodnega bojišča, to je sunek za prodor skozi baltiške države, je knela le delen uspeh. Največje sile so Sovjeti vrgli proti Rigi, prestolnici Estonije, Nikjer se jim prodori niso posrečili. NemSke divizije so se načrtno odmikate in sproti uničevale vse vo-jaSko važne naprave. Sovjeti «o vrgli v boj skoraj 100 divizij, vendar j« bil uspeh v razmerju z njihovimi silami malenkosten. Rudniki niklja v Petsattm, katere si je britanska vlada pridobila svoj čas od tinske vlade za štirideset let, bodo rišli sedaj po mirovni pogodbi med insko in Sovjetijo v boljieviške Toke Sovjetija namreč ne pozna dru-ačftih industrijskih obratov kakor riavnih in tudi ne dovoljuje tujccm na svojem ozemlju nobenih gospodarskih ugodnosti. Kako bodo Angleži to dejstvo vzeli na znanje, ni težko reči. Požrli bodo tudi. ta udarec, vidnimi Štajerci, ki še danes mislijo, da se cedi na Dolenjskem med in mleko. Tolovajev iz Cankarjeve brigade, o kateri pripovedujejo vsi mogoči poveliče-valci Titovih band, da je ena najboljših, je štela tedaj, ko se je pričel boj, nič manj ko 550 tolovajev. Oborožena je bila po vseh tolovajskih določilih in morale je bilo pri njej na kupe — papirnate seveda. Od vseh domobranskih položajev, ki so tekli na zavidljivo obvladujočih višinah, se je usula na mah jeklena toča, ki je bandite tako zbegala, da so pozabili streljati. Gosta rdeča mas® se je razkropila kakor vrabci po prosu. Domohranci £o z vsem zanosom napadli cestni prehod na Novi gori in ga zamašili. Tu so hoteli namreč komunisti izbojevati prodor in se ogniti ognju domobranskega orožja. To pa so vrli borci v kali preprečili. Kakor udari krava z repom po nadležnih muhah, tako odločno se je usmeril ogenj srednje čete na kpčljivo mesto. Brez prestanka so drdrale strojnice, eksplozije težkih min so glušile ušesa in preprečevale razgled. Le poredkoma se je oglasil tolovajski metalec, čeprav so govorili, da jih imajo šest. Pritisk domobrancev le bil preočiten, da bi se zdelo tolovajem še vedno naprej se zaletavati v nepremagljivi zid. Ko so pustili na bojišču kakih 40 tovarišev, so jo ucvrli v dolino. Domobranci se niso prenaglili. Po nekaj minutah namreč je prihrumela razjarjena banda z vsemi rezervami spet po čistinah od Cerovca sem. Naše strojnice so neusmiljeno kosile. Z jurišem so tolovaji propadli. Ko so prišle njihove skupinice v primerno razdaljo, so si domobranski poveljniki domislili nekaj, kar jim je samo v pohvalo. Še večjo zaslužijo kajpak fantje, ki so brez pomisleka udarili, kakor je bilo ukazano. Domobranci so namreč s stranskih položajev udarili v hitrem premiku tolovajem v bok z obeh strani. Tega se banditi niso nadejali. Kaj je prišlo za tem, si lahko mislimo, ne da bi podrobno popisovali. Približno takole: kup prekopicajočih se postav in za nekaj voz nahrbtnikov, kakih deset strojnic in še polno drugega vojaškega blaga italijanskega izvora. Vmes so tolovaji klicali na pomoč vse svetnike, kolikor so se jih še spomnili od Miku-ževega pastirovanja. Največ je bilo kajpak >hudičevc in drugih podobnih rog-ljatih stvari. Minometalcev bi se morali marsikdaj bolj spomniti, kakor pa so se jih. Tako je bilo tudi na ta srečni dan. Oni so s svojimi zadetki tisti, ki odločijo malone polovico uspeha. Ob tej priliki se je koloni tolovajev, ki je štela približno 50 mož, posrečilo izviti se nekje. >za hojo« hudičevemu plesu in jo pobrisati proti Sv. Križu. Na čelu je bil seveda sam politkomisar bri-gade.ePa jih je zapazilo budno stotnikovo oko in že so vedeli minometalci. Ena, dve, tri ,.. Kakor ob žegnanju, tako so zadoneli težki možnarji. Trikrat zaporedoma 6e je pokadilo v tisto »izvidnico«, potem pa, ko se je megla posedla in se je videlo, da jih še nekaj giblje, so poslali za dodatek še eno vrsto. Računarji iz vrst ve-šSakov, ki so bili navzoči in ki jih nikakor ne moremo vzeti za optimiste, menijo, da je ušlo tamkaj kvečjemu 10 tolovajev, pa še ti. »da niso bili brez svinca v zadnji plati«. Tako znajo samo domobranski mino-meialci. Kar zadovoljni so bili sami s seboj... Potem 60 namerili strašne cevi tja nekam v dolino proti Javorji/ za nemško mejo. Medtem so namreč nagnali domobranski strojničarji in strelci tolovaje v dolino in jo udrli za njimi. Banditi so so. hoteli za vsako ceno rešiti. Tu pa tam je še kdo vrgel raz sebe ušivi Žakelj z nekaj umazanega perila in tekel lagod- neje, ko se je osvobodil bremena. Vsi drugi 60 se že prej »razkropili« in tekli, kar se je dalo. Domobranci so jih kljub vsemu precej dohiteli. Tako so zasledovali tolovaje skoraj do Javorja. Nenadoma pa so zagrmele močne, rezke detonacije, ki so jim prisluhnili celo domobranci. In komunisti so že menili, da jim prihaja pomoč. Pospešili so korake, da bi čimprej prišli v stik z »rezervami«, pa so se že znašli v drugi godlji. Brez prestanka je bobnelo. Kaj neki bi bilo? Kmalu je naš obveščevalec opazil nekaj — tankov, ki so delovali vzdolž ceste, ki vodi “od Liti je. Nakl jučje je namreč hotelo, da so se tolovaji znašli še v '.'okupatorjevem« ognju. Potem ko so na obeh straneh vžgali nekaj signalnih raket, so se domobrancem raztegnila usta na glas. »Še mi jim dajmo malo popra...« Minometalci so bili kar nevoščljivi, da niso že sami potolkli vse sodrge. Dva nemška tanka, ki sta privozila na čistino, sta začela bruhati ogenj iz svojih brzostrelnih topov. Našim ni dala žilica miru, da ne bi bili deležni pri li-kofu. Zasipati so začeli bandite od te strani. Kar je tolovajev do sedaj še ostalo, so se znašli v tako obupnem položaju, da so mogli zmoliti kvečjemu še kratko kesanje za vse grehe, kar so jih zagrešili nad slovenskim narodom. Čiščenje doline ni dalo kaj omembe vrednega opravka. Vendar so domobranci spoznali, da se je ob pobegu mnogo tolovajev živih poskrilo v varno zavetje grmovja. Spet so pele brzostrelke. Pa se je zgodilo tudi tole: Eden ogroženih tolovajev je vzdignil roke, da se poda, drugi pa je za njim streljal ali metal bombo, kar pomeni, da se hočejo komunisti posluževati nove taktike. Domobranci so to zvijačo prekmalu spoznali, da bi mogla prinesti tolovajem kaj uspeha. Po majhnih praskah, ki so imele za uspeh uničenje posameznih komunistov, ki so se potuhnili, so se domobranci zbrali v zboru in odkorakali po preizkušenih načelih proti vrhu Nove gore, kjer se je spet zbrala to'pa, ki se je dotlej držala v zaledju. Divje »jurišanje« pa ni nič pomagalo, spet so jih dobili po grbi. Domobranci so šli kar z bombami nadnje. »Išli na zeca a naišli vuka«... Tako je sodil gospod stotik, ki kar sam sebi ni verjel, da se je »Cankarjeva brigada« na pol po naključju zdrobila v nič. Zdaj je namreč plačala račun »elita« Titove »vojske« na Slovenskem. Ta brigada, ki doslej še ni mogla zabeležiti kakšnih resnejših spopadov s »sovražnikom«, je imela samo od naše strani takele izgube: 155 naštetih mrtvih, med njimi dva bataljonska politkomisarja, dva bataljonska komandanta in trije komandirji čet, to se pravi skupaj 9 rdečih oficirjev... Med rajo je bilo opaziti več Lahov, kakor se sploh zadnje čase opaža vedno močnejši badoljevski prirastek, ki bi si rad menda zijova »priboril« belo Ljubljano z vsemi njenimi črnimi luknjami. Ujetnikov ni bilo, tudi prijavil se je en sam. Rad bi stopil v domobrance. Ujeli so domobranci dva konja in dve muli. Zaplenjeno pa je bilo: 15 strojnic, 216 pušk, mnogo streliva in raznih stvari, zlasti nahrbtnikov, ki pa niso kaj prida. Dalje je padlo domobrancem v roke 5 gorskih kotličev. Domobranski telefonisti so s tem pohodom pridobili telefonsko centralo. Drobnarij je dosti. Izgube domobrancev so naslednje: en huje in en manj ranjen, izgubljeni dve muli. To pa kajpak še zdaleč ni vse. Kaj je bilo na nemški'strani, se ne ve. Ljudje, ki so videli na lastne oči, -pravijo, da huje ni moglo biti. Padlo da je vsej 60 toiovajev, nekaj mul in bogve kaj še drugega. Tudi niso šteli domobranci mrtvih, ki so jih tamkaj proti Sv. Križu potolkle naše mine. Vzmemimo Mrtvim junakom Na pogrebu jelendolskih žrtev dne ; 4. oktobra v Ribnici je načelnik propagandnega oddelka pri Pokojninski uipravi g. dr Ludvik Puš imel naslednji govor: Mrtvi junaki, borci in mučenci! Oprostite mi, da bom ob tužnem trenutku, ko vas polagamo v blagoslovljeno slovensko zemljo, pri slovesu od vas začel z nenavadnim uvodom. Pokopavamo 119 izdajalcev... Zares, tako misii še mnog ribniški tržan in še nekateri naši slovenski rojaki, ki jim je zločinska komunistična OF. s svojimi narodno-osvobodilnimi frazami zameglila razum in srce. Toda ti »izdajalci« so branili vero v Boga do poslednjega diha, ljubili so svoj narod in svojo domovino bolj ko svoje življenje. Za te največje vrednote so šli v boj in padli. Vprašam vas Ribničane, ki odobravate delo OF in po vas vse one Slo-vence, ki na tihem ali pa celo javno še vedno podpirajo OF: Kdo je upravičen soditi v imenu slovenskega na« roda — ali teh 119 junnkov-mnčenikov 1 in z njimi vsi oni tisoči, ki so v borbi zoper komunizem na enak način darovali za svoj narod življenje, ali pa nekaj spačene gospode, ki ploska m podpira zla dela mednarodnih zločin-cev? — Grobovi zločinsko mučenih in nedolžno pobitih ljudi, ki se niso mogli več braniti, grobovi, raztreseni po naših gozdovih in jamah, strahotno tulijo. Sedaj bodo tulili tudi robovi na ribniškem pokopališču, da odo bliže vašim ušesom. Ko boste po-spomnite, da se imate njim zahvaliti, da se do danes še ni razlil rdeči bolj-ševiški teror nad našo domovino in tudi vas ugonobil. Mrtvi junaki se niso borili za nikogar drugega kot za svoj narod, da ga nikoli ne bo mogel uiličiti komunistični satanizem. Včeraj smo videli izmučena, zvezana in s streli preluknjana telesa in smo verovali in verujemo, da njih žrtve ne morejo biti zaman, ker so darovane za pravično in sveto stvar. Mi bi neomajno verovali v zmago slovenskega naroda nad komunizmom, čeprav bi njihovih strahotnih grobov ne bili videli. Blagor pa vsem Slovencem, če bodo v to zmago neomajno verovali in zanjo delali, akoravno grozot niso videli, kakor smo jih morali gledati mi. Mrtvi junaki! Boj še ni dobojevan. Vi ste prejeli pri Očetu v nebesih krono zmage, ovito s palmo mučeni-štva. Prosite za svoj narod, za katerega ste dali srčno kri, da ho enoten v borbi zoper satana, ki se je * odel v plašč komunizma; pomagajte nam v boju zoper trmo in zlo, da vaše začeto delo dovršimo do konca. Pri vaši mučeniški krvi prisegamo, da hočemo to storiti. Vašim žrtvam večna slava! Vašim truplom pa v blagoslovljeni slovenski zemlji mir in pokoj. petindvajset. Vse to skupaj da mnogo več, kakor pa smo bili prvotno obveščeni. Obveščevalna patrola je pozneje ugotovila, da so prepeljali komunisti v Suho j Krajino še 25 voz hudo ranjenih, od katerih jih bo vsaj polovica poginila — j nekaj jih je že. Ranjenih je bilo preko I sto. Bralec si sam lahko sešteje te šte- j vilke, ki so navidez tako nepomembno ] in jih Ljubljana kar noče jemati resna l Ni naloga, da bi poročevalci dokazovali vsem, ki še dvomijo v naše udarne edinice in številke njihovih nepresta- i nih zmag. Na glas moramo povedati, da S so v pokrajini že davno izčrpane vse rezerve topovske hrane za komuniste. Raja nove Titove »vojsike« prihaja od drugod, kjer so, kakor kaže, se premalo spoznali zločinski komunizem. Lep delež je prispevala v zadnjem času spet ba>-doljevska klika, ki jo baje poveličujejo zlasti preko radija, v Rimu, češ da ee je že močno približala Ljubljani, ki jo >bil« nekoč naša«... Kočevski grad, prizorišče junaškega boi« naših domobrancev teni decembra, kakršen je dane*. . TEDEN AH si ti Sjelo gardow? Sp omini slovenskega duhovnika po lanskem 8. septembru# (VI.) Slabi časi Nad nami je krožilo letalo ter razburjalo tolovaje z letaki, katerih vsebino smo zvedeli ocf stražarjev ,amih, vfr j ,.me^ njimi vedno kakšen do-.-1 Čeprav so nam okna apaz.m in j© bilo prepovedana gledati en, kako so pričeli voziti'topove, mu- Kočevsk? nek™ iZ K°ČCVja tja proti »r 3i° Se- j?, P°znalo tudi pri hrani. Kr.rt-a ni v vPf- Prej so nas vedno Iv . sPrasevat, če žen in besno jezen. Kar za-giialo ga je kvišku, če mu je kdo kaj ugovarjal. Bil jo precej star, a še vedno neuravnovešen. Vero je imel v nekakšno vsemirje in oboževal naravo. Pri letalskem napadu na Ribnico sem ljudem rekel, noj brž zmolijo kesanje. Potem sem jim dal odvezo. Ko jc bilo nevarnosti konec, sem vprašal tega našega Andreja: »No, gospod Purkart, kako je * vami? čnuTno je bilo, kajneda? Za take primero je pa bolje, če je človek z Rogom spravljen. Ali ste kaj obudili kesanje? Ali ga hočeva sedaj skupno obuditi, saij bi t« nič ne škodovalo. Pa odvezo bi vam tudi dal, če bi hoteli. Spoved lahko kar bolj na kratko narediva, ker sedaj zaradi gneče v sobi ne bo treba vsega natanko povedati. BoVa v Cerknici drugo uredila. No, če hočete, kar začniva! Toda silil vas ne bom. To vas pa vseeno prosim, da vsaj takrat, preden dam skupno odvezo, obudite kesanje. Potem vam bo Bog odpustil.« Mislil sem mu govoriti še o Bogu in verskih resnicah, pa je bil možakar nekam nedovzeten za tak* pogovore. Imel je pač svoj način verovanja, vero v neko »višjo silo«, vero v naravo. Večkrat je svojo misel takole povedal: »Novi red, ha, ha! Ali je to kakšen raj na zemlji?« In je zaklel, da se je kar zakresalo! »Saj mora vse hudič vzeti, če bo šlo tako naprej. Pa narava bo že svoje naredila. Narava se bo že maščevala nad vsem tem!« »Kakšna narava,« sem ga vprašal. »I, narava!« je odgovoril. Upam, da je imel toliko vere in kesanja, da je ob napadu dobil odvezo. Če pa ne, mu je Bog gotovo dal poslednjo milost — krsta krvi. Ustrelili 60 ga nekje pri Vel. Laščah. Obžalujem, ker ga nisem bolj poučil. Kakor njega, bi bil moral še nekatere druge pripravljati na morebitno smrt. Priznati moram, da sem premalo apostolsko delal. Če me še kdaj doleti tak zapor, bom skušal biti aipostol med jetniki. To prosim tudi druge duhovnike, ki bi prišli v podoben položaj, ker ni je večje tolažbe za vernika-jetnika, kakor je mirna vest in pripravljenost. da vsak hip stopi pred božjega Sodnika. Ko je prihajal nebeški gost med nas, nam je v zaporu postalo kar prijetno. Čutili smo božjo bližino in vedeli smo, da se kljub rdeči zvezdi dogajajo v Dijaškem domu velike reči. Vedeli smo, da nas ima Bog še rad, da nas ni zapustil. Če nam ne deli telesnih. dobrin, nam daje pa tolažbo in dušno hrano. Preizkušnja Toda naša vdanost v božjo voljo je bila kmalu preizkušena. Včasih si človek domišlja, kako je do Boga velikodušen, češ vse S£in pripravljen dati za Tebe, o Bog! Tudi imetje, zdravje, in življenje! — Ko pa je treba Bogu res dati, takrat človek tega brez milosti božje ne zmore. V sobo je prišel komandir straže in rekel: »Fantje, zdaj je prišel ukaz, da morate izročiti vse: ure, nože, denar, brivsko aparate, legitimacije, svinčnike, notese, glavnike, knjige, papir in sploh vse do šivanke! P« vse dajte! l’?avvv&e! Bo, preiskava, .vsak kotiček bodo pregledali! In strogo bo kaznovan, pri katerem se bo -kaj našlo! Za-to^v^m svetujem. ,X«iv,tjek. v vse dfljte,-prav vse!« Gospod Turk je brž skril zemljevid, blok za risanje in svinčnik. Zemljevid nam je zelo prav prijel, cfa smo takrat, ko so prišla tiskana poročila, vsaj vedeli, kje 6e kaj godi po svetu. Vsak je sedel na-svojem prostoru, štel denar in spravljal na kupček stvari, ki jih je mislil izročiti. Gospod Turk je podražil komandirja straže: »Ali naj brevir tudi dam?« »Prav za prav bi ga moral dati,« je odgovoril, »pa naj bo, lahko ga obdržiš, ker si župnik!« Imel sem j»ri sebi tri ameriške do-1 larje in tOOO lir. Pomišljal sem, bi denar izročil ali ne. če ga dani, ostanem brez beliča. Še najmanjše stvari si ne bom mogel kupiti/V podobni zadregi so bili tudi drugi. Po kratkem posvetovanju sem se odločil, da se odpovem vsemu, šel sem torej k zapisnikarju, ki je vse, kar je kdo prinesel, zapisal v debelo knjigo. Narekoval sem mu: »F. B. izroča zapestno uro (Ancre, 19 rubinov. To uro sem kupil pred nekaj meseci. Bila je boljše vrste. Nisem je videl več.) Izročam tudi: legitimacijo, denarnico, 1000 lir, tri dolarji, (Kar smejalo se je zapisnikarju, ko jih je videl...), notes, svinčnik, brivski aparat, britvice in glavnik. Vso to sem zavil in oddal. Kaj sem dobil nazaj, bom povedal pozneje. Kor nisem iniel pribora za britje, se tri tedne nisem bril. Bil bi že dober za kapucina! Ko sem te predmete oddal, sem bil povsem »svoboden«. A svoboden sem bil tudi v resnici. Kar vesel sem bil, da nič nimam, čeprav sem vse svoje življenje imel zadosti denarja in drugega. Privoščil sem si precej, zlasti ro-innnja po svetu. Zdaj pa nisem ime! niti eentesima več v Žepu; v*e sem izročil »narodni oblasti«. Zlasti sem se navedenim predmetom odt>ovedal ,zaradi tega, ker sem se spomnil, kako so moji furani — Cerkljam povsem izmpali gosp. zadrugo v Cerknici, kako so meni Že prvi večer iz kaplanije odnesli kolo, kako so že pri prvem nastopu iz občine pokradli tri pisalne stroje, četudi je komisar Bobnar Lovko sam dejal, da se vsaka tatvina strogo kaznuje. Toda komunistično načelo je: zasebna lastnina je tatvina, ukrasti ukradeno blago je ,pn dovoljeno! Da bi se ti ljudje spreobrnili prišli do pravega spoznanja ter ločili, kaj je moje in kaj je tvoje, zato sem to žrtev nase vzel. Bog pa mi je to Žrtev obilno poplačal z velikim notranjim mirom. Res, ko Človek nič nima, sele občuti, kaj m pravi biti svoboden otrok božji. Kanil Sevanj e h samokresom Preiskovalni sodniki so bili trije: Briški N., dr. Prctprov Branko in nekdo iz Krškega, menda prof. Jože Zew- Ijjl:? — in Zemlji) sta nekda- nja študenta iz zavoda Or kakor jaz... Po zaslišanju so vsakega poslali v drugo nadstropje, in sicer v tisto sobo, v katero so nas nagnali tisto noč, ko so nas pripeljali v Kočevje. Zaslišanje ni šlo po abecedi, anv pak po spisku, ki so ga napravili pri popisovanju. Med prvimi sta bilq poklicana inženirja Vojska in Seljak. Zadeva je šla zelo počasi naprej. Kar po dve uri je hil kdo tam, bloški kaplan Tomazin Ludvik pa celo štiri ure. Jaz sem prišel na vrsto v ponedeljek, 27. septembra. Zasliševal me. je tisti izT Krškega. Imel je tipkarico, ki je s svojo«mirno držo, — saj se ves čas zasliševanja ni prav nič premaknila — in s svojimi debelo namazmii-lirt ustnicami bolj sličila egiptovski mumiji kakor pa živemu bitju. To njeno vedenje je name dobro vplivalo, ker se mi je zdelo, da. imam pri zasliševanju samo enega nasprotnika: preiskovalnega sodnika. Izpraševalec je začel: »Tovariš, ti si kajplan, kajne?« »Da! Cerkniški kaplan sem.« »Vidiš, najlepše je, če se duhovnik v politiko nič ne vtika. Jaz pa poznam duhovnika, župnika Filipiča. Rad sem poslušal njegove »ridige, ker se ni vtikal v politiko. Nobenega strankarstva ni nosil na prižnico. In tak naj bi bil vsali duhovnik. Ali poznaš tega gospoda?« Pritrdil sem mu. da ga poznam, ‘da je res izvrsten duhovnik in pridigar. Do tu je bil najin razgovor prijate! rski, kolikor moremo pri tolovajih to besedo rabiti. Potem se je pa začelo zares. Na listu je imel zapisanih osem točk, in pričelo se je izpraševanje ko takrat, ko sem sedel za zeleno mizo in poslušal glas strogega profesorja. Samo da profesorji pri skušnjah ne nosijo samokresov, kakor ga je imel za pasom moj izpraševalec. »Tovariš, govori resnico!« »Tovariš, to menda veš, da je treba govoriti resnioo. Mislim, da te na to ni treba posebej opozarjati. Toda če se odkrrje, da si lagal, potem veš, kakšne posledice te čakajo.« »Saj sem duhovnik! Veste, da ne bom lagal!« »Veš pa tudi, kaj te čaka, če si,storil kak zločin. Na primer bloški župnik Hren ni zaslužil drugega, ko da so ga ustrelili, kor kam pa to gre, da d.nhoynik . tako tesno sodeluje z, okupatorjem? Med tem njegovim pripovedovanjem sem gledal na kup aktov, ki .so.tbilij Pa mifli. Na vrhu, je bUp.,zapisano »justifikacije«. Ko sem to videl, me je preletel neprijeten občutek, in komaj sem Čakal, kdaj se bo izpraševanje nadaljevalo. »Dobro. Sedaj mi pa povej, ali se jo Tone Duhovnik katerikrat pri tebi oglasil?« »Da, večkrat je prijel v Cerknico. Toda ta gospod ni imel nikoli obstanka. Komaj se je vsedel in kaj malega pojedel, že je odhitel drugam. Kam je hodil, ga nisem izpraševal. Kadar sem imel čas, sem ga spremljal iz Cerknice v Grahovo, in ko ga je zanimalo, kakšni so ljudje v cerkniški .dolini, sem mu moral potožiti, da so pokvarjeni zaradi tihotapstva, da se z njimi ne da nič narediti. Včasih je prišel vsnk tedeji. Zadnje mesece pa se ni več oglasil.« »Kje pa je zdaj ta Tone Duhov-nik?« _ * »Mislim, da v Ljubljani.« »Kje pa stanuje?« »Ne vem. V take reči se ne vtikam.« »Dobro! Ti si torej tovariš Fctp/' Br'J ?< »Da.« »Kdaj in kie »i se rodil?« »12. decembra l^i'. v T r/ ’tt.\ na Gorenjskem.« *Tmaš teološko fakulteto?« »Da,« sem mu odgovoril. »Imaš kaj premoženja?« »Da, imam mize. stole, omaro...« »Ne! Ne mislim na te reči, ampak če imaš kako posestvo?« »Ne, posestva pa še nimam!« »Torej potem nimaš premoženja! Sedaj mi pa povej, ali. je Cerknica tvoje prvo službeno mesto?« »Da. prvo!« »Koliko časa si bil tam?« »Približno dve leti in pol.« »Kje so te pa aretirali?« ' »V Begunjah pri Cerknici. Bilo pa je takole: Ko so se Begunje vdale vaši vojski, so me z drugimi vred zaprli, nato pa odpeljali v Cerknico. Tam me je politkomisar Lovko izpustil, toda čez dve uri so me prišli iskat. Ko »m komisarja vprašal, zakaj so me vzeli, je rekel: »Narod zahteva, da te odpeljemo.« Potem sem bij nekaj ur v cerkniških zaporih, zdaj sam pa tu pred v>mi.« »Ja, zakaj si pa v Begunje?« »Poglejte! Ob razpadu Jugoslavije sem bil v Tržiču na počitnicah. Vprašal sem v Ljubljani, kaj naj storim. Odgovorili so mi, naj se nemudomi vrnem tja. Ulx)gal sem in ostal v Ljubljani. Ko so šli po gobe Sayojei, setn še enkrat bežal. Takrat pa iz Cerknice" v Begunje. — V Begunje sem torej" bežal iz strahu.« »Ali si organiziral ,belo gardo’?« »Ne, ker se v vojaške zadeve spioh nisem hotel vtikati. Govorice in to, kar je o meni povedal politkomisar Lovko na trgu pred ljudmi, da sem bil v neki gostilni v družbi z župnikom Turkom in italijanskimi oficirji in da se je takrat ustanovila bela garda, to govorjenje je grda laž in obrekovanje. Sploh so mi ljudje delali krivico. Povsod so me zasledovali 'in vsak moj koraik smatrali za »belogardistično« agitacijo. Ko sem hodil po hišah ter obiskoval bolnike in siromake. **nn kmalu slišal, da samo zato okoli hodim, da agitiram za »belo gardo«. Toda kakšna, bi bila ta »bela garda« — iz bolnikov in siromakov?! — Tudi v cerkvi so pazili na moje besede in delali pripombe. — Ko sem si kupil kolo in se z njim vozil, so brž rekli: »Glej ga no! Kje je pa dobil kglo. da sedaj skače sem ter tja, kot bi bil neumen. Že spot z#radi »bele garde!« Vse kar sem naredil ali opustil, je bila ibela garda«. — Toda jaz nisem snoval nobene »bele gardo«. Res je, da se re neki italijanski oficir zanimal zame in mi po nekomu naročil, naj nridem na komando, da bi se pogovorila o tem. kako bi se v Cerknici ustanovila straža, ki bi namesto Begunjcev hodila stražit v Dolenjo vas pri Cerknici.« (V Dolen jo vas so Imdili gardisti iz Begunj. Najbrž so jih badoglijevci poslali tja. da bi zlomili moč begunjske straže. Fantje so v Dolenjo vas radi hodili. Nekateri navihanci so se kar tepli za Dolenjo vas. Savojci pa so imeli od tega dvojni dobiček: prvič so razdrli moč begunjskih legionarjev, ker so jih razcenili na dvn dela. fantje pa so se ob večji svobodi kvarili.) Nadaljeval sem: »Sam zase sem bil odločno proti temu, da bi C^rkljani hodili stražit v Dolenjo vas. Kljub mojemu odklonilnemu stališču se jih je priglasilo šest. Naredili so po svoji glavi, ne mOrem zanje odgovorjati. »Bele garde« pa nisem ustanovil nobene!« Toda če te hočejo, te zašijejo kjerkoli! V Ribnici mi je Vito Kraigher zasolil: »Vi ste imeli zvezo z italijanskim oficirjem. Kakšna sramota za 'duhovnika! Gospodje, ki so vašo, izjavo brali, so še'za 'gJavo dfžafi fn še Vpraševali. kako je. to mogoče! In vseb, tistih čest je šlo zaradi vas v 0elo gardo!« Da je pa on, kakor wm bral po--zneje, imel po svoji ženi s Italijani take zveze, da so šli človeku lasje po-koncu, to ga pa ni motilo! z »Tl sl imel Katoliško akcijo?« »Tovariš, tj si imel Katoliško Akcijo ih šikof te/je prav za to poslal v Cerknico, da jo organiziraš?« »Ne vem, če me je škof prav zaradi tega poslal v Cerknico. Veste, v kar toliški cerkvi je tako, da novoposve-čeni duhovnik škofu obljubi spoštovanje in pokorščino. In škofovo voljo mora duhovnik izpolnjevati, četudi mu ■škof _ kake stvari posebej ne naroči. Ker je pa škofova izrečna želia. da se mora povsod organizirati Katoliška Akcija, je jasno, da sem v Cerknici ustanovil K A po svoji duhovniški dolžnosti, iz pokorščine. Nočem torej valiti krivde na svojega ikofa, češ da sem bit prisiljen, čeprav spet drži, da se ne bi bil tako boril , zoper komunizem, če bi mi ne bil svetil z vzgledom in besedo. Torej ne kot poseben škofov odposlanec, ampak kot duhovnik sem imel dolžnost organizirati KA. Že takoj v začetku, ko sem nastopil službo, sem uvidel, da ljudstvo ne bo navdušeno za take reči. A vseeno sem iskal in zbiral in naposled zbral nekaj fantov okrog sebe. Seveda so ljudje takoj rekli: »Saj ta novi gospod »o zelo dobri, samo to je Škoda, da se v politiko viikajo,« Toda vi sami veste, da je KA nepolitična nadstrankarska organizacija. Iz vsega tega je razvidno, dn sem hotel ustanoviti Katoliško Akcijo, ker je bila to moja dolžnost! Toda ker so ljudje tako slabi, je kmalu vse razpadlo.« PRIPOMBA V zadnji številki je bil v tem sestavku omenjen neki cerkniški orožnik, ki je tiste dni po lanskem 8, sept. v tem kmju igral čudno vloga Pri tem je nastala zamenjava v imenih. Omenjeni orožnik je bil Janez Kregar, no Lambergar, Tretja knjiga obširne trilogije in zadnja knjiga tretjega letnika Slov. knjižnice Stefana" Handcl Mazzeith 99' J6 izšla. Knjiga je dvojna r *t. 35—30 in od prve do zadnje strani napeta. Prebrali jo boste v dusku, kdor te prebral prvi dve, bo tudi po tej Željno segel. Dobilo jo no yseh knjigarnah in trafikah. Pred nami je četrti letnik. Upamo, da nam bodo stari naročniki ostali zvesti, zakaj knjige letošnjega letnika so visoko vredne in bodo v čast vsaki knjižnici. Nalašč smo izbirali tako, da bo za vsakega nrav. Gledali smo na živahnost zgodbe pa tudi na literarno vrednost dela. a«aMMMMMMMMMaMaMa*MMaMMamaamnm|aana Pred nekako štirinajst tisoč leti je redno deževje, ki je do tedaj oplajalo obširno ravnino severovzhodne Afrike, skoraj docela prenehalo, tako da so se jele redčiti in umirati obilne vrste divjadi po planjavah na obeh straneh Nilove-ga obrežja. S tem je narava tedaj zaprla svoje dobrotljivo srce in predzgodovinski predniki Egipčanov 60 morali zapustiti poprej tako rodovitna ozemlja ter se naseliti v spodnji dolini obširnega porečja velike egiptovske reke. Narava pa jih je s tem tudi prisilila, da so opustili svoje potepuško pastirsko življenje in da so se trdno naselili in začeli kmetovati. Po tem dogodku je Egipčan vse svoje življenje navezal na široko, 1200 kilometrov dolgo, mirno reko, ki spaja nubijsko mejo s Sredozemskim morjem. »Egipt,« je že pomenljivo povedalo preročišče, posvečeno bogu Amunu, »je dežela, ki jo namaka Nil, in tisti, ki živijo pod mestom Elefantme ter pijejo vodo iz te reke, so Egipčani.« Egiptovska predzgodovina, kakor so odkrila izkopavanja zadnjih petdeset let, 6e je začela nekako trinajst tisoč let pred Kristusom. Ta letnica nikakor ni izmišljena, marveč trdno izpričana po mnogih dokazilih iz severnoafriškega paleolitika ali stare kamene dobe. Sprva so bili prebivalci ob Nilu lovci, ki so poznali kot edino važno ži-vlje ko orodje samo surovo obdelano sekiro iz trdega kremena. Celih pet tisoč let je moralo preteči, preden so se naselili v stalnih bivališčih in tu iznašli bolj izpopolnjeno orodje iz kasti, školjk in kremena. Zora nove kamene dobe, torej nekako pet tisoč let pred Kristusom, jim je prinesla nove vrste kamenega orodja in crožja; vrh tega so začeli izdelovati glineno posodo, postavljati kolibe iz lahkega lesa, ločja in ilovice, gojiti in spravljati žitarice, udomačiti koristne živali ter si določevati pogrebne šege in po-scir nc verstvo. Poslej je ljudstvo napredovalo z naglimi koraki. Okrog 1. 3800 pr. Kr. je Egipčan že izdeloval okrašeno posodo, kamnite vrče, možnarje, posebne plošče za pripravo lepotil, jagode, ogrlice in kipce iz gline ali podobe, vdelane v kost in slonovino. Tedaj se je tudi navadil umetnosti preje in tkanja platna. V sledečih šest sto letih je prišlo ko-vinasto orodje in orožje, ki je bilo do takrat zelo redko, v splošno rabo. Zdaj se je egipčansko ljudstvo, doslej razdeljeno na kakih 24 majhnih, neodvisnih pokrajin, tako imenovanih »no-mih«, ki so jim vladali »monarhi«, združilo ,v dvoje jasno določenih držav: v Pogled na Keopsovo piramido iz bližine. Ta veličastni nagrobni spomenik, ki naj bi hranil truplo velikega kralja gornjega in spodnjega Egipta, Kufa, je sestavljen iz 2,300.000 kamnitih kock, od katerih tehta vsaka po 2.5 tone Prva resnica’ mu je vzela mnogo na- bi jih vlažno podnebje v Grčiji in Italiji ravnega strahu pred smrtjo ter krepila že davno uničilo, so v Egiptu preživeli njegovo naravno sončno razpoloženje, 3000 do 4000 let. tako da so bili 6tari Egipčani najbolj Jezik starih Egipčanov, ni samo v zve- veseli ljudje v svetovni zgodovini. Dru- zi z govorico drugih hamitskih ljudstev ga pa ga je nagibala, da je svojemu du- severne' in vzhodne Afrike, marveč tudi hu pripravil dom za posmrtno bivanje, s semitskimi jeziki zahodne Azije, Nje- kjer bi se lahko veselil tudi gmotne last- gove poglavitne značilnosti so: stvarnost nine in okolice, ki jo je potreboval in in izrazna jedrnatost, obširen in bogat se je veselil že v zemskem življenju. besedni zaklad, strog besedni red v stav- Dolga vrsta kraljevih piramid, ki se ku ter nagnjenost, da bi sleherna bese- razteza kakih sto kilometrov 'od Kaira da objela vedno le en določen pojem, po Nilu navzgor, je najbolj čudovita pri- Egipčani so začeli pisati že okrog ča te njegove vere. S silnimi napori so 1. 3000 pr. Kr„ torej v času prve zgo- jih gradili, da bi v njih ohranili mrliče, dovinske dinastije. Spomeniki, ki so se Tutnnkamunova mumija, vsa pokrita s tenko cizeliranim zlatom, eno najbolj pomembnih odkritij zadnjih desetletij. V zlato zavito truplo so položili v leseno pozlačeno krsto, to pa v sarkofag iz rdečega granita Dobro ohranjena mumija egiptovskega faraona Setija, ki so ga pokojmli leta 1298 pr. Kr. v najlepšem kraljevtskem grobišču v Tebah. Grob so tatovi pozneje izropali in mumija je dolgo tavala po zelo čudnih poteh, dokler ni končno dospela v egiptovski muzej v Kairu Kralj Tutankamon počiva zdaj pod stekleno ploščo in v soju električnih svetilk. Odkar so 1. 1922 odkrili njegov grob, so mnogo neprecenljivih zakladov, ki so ležali ob mtfmiji kralja dečka, spravili v kairski muzej a stoletja so jih docela izropala. Farao- nam iz to dobe ohranili, kažejo, da je’ ne in njihove zakladnice so zvlekli iz bila pisava že tedaj močno razvita in teh počivališč, ostali so samo prazna da se je v naslednjem dva tisočletju in kamnitm spomeniki, ki nemo pričajo o pol le neznatno spremenila, človekovi veri. Tej veri pa se morajo Egipčan se je dobro zavedal nepre- muzeji po vsem svetu zahvaliti za‘velike cenljive vrednosti nove najdbe. Z njo je zgodovinske zaklade. lepšal in v njej izražal svoje misli na Zaradi izredno suhega podnebja jej grobovih in v svetiščih; z njo je sestav- bila nilska dolina zelo pripravno skla- ljal pogrebna, verska in bajeslovna be- dišče za nešteto-zapisov in predmetov, ki sedila, leposlovne umetnine, zgodbe in so jih Egipčani radi zbirali in hranili.. pesmi, računske naloge in zdravniške Imenitno platno, rahlo pohištvo iz lesa predpise, pisma, oporoke, sezname šn in trstičja, papirusovi zvitki in slike, ki najrazličnejše zapisnike.