Zopetni živahni boji na celi italijanski fronti. — Italijani ne pridejo nikamor naprej. — Dva naša in 1 italijanski podmorski čolu uničen, Položaj Hne 17. avgusta. Italijani so zadnji tetlen v«činoma mirovali, Vršifi so se le artile,rtiski boji in maniSe praskie. Dozdem se, da se na oben iStranek pripm-vljajo na no. ve bude boje. V nedeljo due 15. avgusta ]e ItaJijan že ziačeJ ua oeli bojni 6rti od Jadraviiskega njorja no. tri do švicarske mejo na minogih krajlb mo6no obstreljevati naše positojanke. Tudi naga art:lerija izvrstno odgo\arja. Z nekaterlmi dobro inerjenimi atreH je pregnala Italijane iz &koci5ana pri Gorici, raz_ str»lila je tudi velfko sovtbJKho skfladišGe pri Konninu. Veliko pozorno^t obrafia od nedeljo naprej sovražnik na naše postojanke v prostaru okrog Tolmina in Krna. A vs« artilerijsk© in inla^terijske napade so nafii odbili. Istd s« dogaja tudi na korošM ln tiroiski fronti. Italijan bi md splezal na Vellki in na Mali Pal, Freildofel, Križiio goro in razn« drug© gorske viSine, a povsojd jo j« raoral s krva-vo glaf-o odkuriti nazaj. S tlrolfikih gorskili vi§in Lav^krone in Folgarija nafia težka artilerija obstreQuie itaJjjanske obmejne utrdt« in uspeftno pHpravlja tla za uaddCjna vojna podvzetja v italijfansko ozemlj«. Na* arakoplor i« dne 1&. av^usta priplul nad Benetke in inesto uspeSno obmetaval z bdmbami. 2« popneij, dne 10. avgusta, pas bo naši zrakoplovi obrnetavali italijanske jx>stojankie na Pelagružu z bombarai in napravili veliko Skod©. Dne 11. avgusta so naSe bojne Iadje že vtreijifi napadle italijansko obal ta obstreljevale italijanske obrežne uaprave od raesta Molietta do Seno San Ct6w org^io. Napravile so ItaJjijanom vieliko Skode in stra. hu. Ilalijani so potopili Eadnjl čas d\ra naša podmorska ton^edna fiolna, tn sicer čoln nšt. XII." in ,,št. III." V,tržaŽkem zalivn pa Jo zletel v zrak italijanaki podmorski čoln, kl 1% WC zadel ob uašo mino, Italijani potopili dva avstrijska podmorska čolna, AvstrijsRo, mornariSko poveljstvo poroč« dne llj julija, da s« nafi podmorgki doln MSt. XII", ki je križaril y severni Adriji, ni vrnil. Ii italijanskega uradncga poročila j« posneti, da s« ]• podmorski hoiiii a TBem možtnxn rr«d potopil ...-.• Kakor poroča dunajska časnikarska jiosredo- -valnica ,,Wilhelm", se je s podmorskim čolnom .,št. XII" vred potopil tudi njega poveljnik. linijski kapi- -ian-Egon Lerch. Kakor znario, je Lerch s svojim eol- nom dne 21. decembra 1914 v otrantski morski ož;m potopil z dvema, lorpftdnhna >streloma voliko Irancos- ko vojno ladjo. Kapitan Lereh je bil rodom Stajerc \z Gradca. Slava našim jiinatem! Dm 12 avgiista se ]<0 pa, kakor pravi ltafoansko uraduo poročilo, potopil naš podmorski čoln ,,St, III" v južnem dela Adrije. Drugi feastnik podmorske-. ga čolna in 11 mOŽ posadke je bilo rešenih in so prišli v italijapsko ujerništvo. Boj med čolnom ^št. III.-" tn sovražnimi latljaral. Dme 12. avgusta zjutraj je naš podmorski 6oln ^gt. III." n«.padfil itali'iairško križarko in ]e oddal na nio dva torpedna strela. Križarka se je strelom izognija in je :;a to iroila «b 5oln i.n ga poSkodovaia. Coln se ni potopil, temveč > utekel. Italijanski in franooski torpedni rušiloi so čoln zasledovaU. V }ntru dne 13, avgusta je francoski torpedni rušilec rBisson" izsledil naS podmor&ki čoln ,,št. III," in ga potopil. : Poveljnik Lcreh pišo svojemu bra-tu. Poveljnik potopljenega avstrijskega podmorskega čolna ,,štev. XII." ki je potopil dnc 21. decembra lanskiega leta v Jadranskem m<>r\u ladjo ,,Jeau Bart", je pisal svojemu bratu, pnedno je odplul proti sovražniku sledeče zanimivo pismo: JTiežko prifiakujem zažšljene ure, da bi mogel svetu pokazati, kaj vse morem storiti s svojim podmorskifli čolnom. Le srefta m: naj bo niila, da bi se mogel pnibližalti sovražnemu. brodovju, ki se tako slarbao ogiba naše morske obali in sovražnik bo videl, kaj vso zmore naše brodovje." Junaški častnik je svetu vrovio pokazal, da prevevanašo mornarico junaški diih T.egeftfho-ffov. Za svoj ju_ naški čin je pre^el Egon Leroh visoka odlikovanja in njegovi, v Gradcu živeči materi-vdovi je do&o nebroj častitk. Italijanski torpedni čoln se potopil, :Dne 10. avgusta opoldne je v tržašketa zalim sovražni podmorski feoln zadel na mino in se la&oj potopiL Od posadke ni feilo mogoče nikogar rešiti, Naši zrakoplovi napadli Be» netke. Dn-e 15:. avgusta popoldne je naš zrakoplov metal bombe na Štiri faeneišrke pomorske uSrdbe. Vse bombe, izvzemši ene, so se ra^fetele v utrdbah saMnih. Pet italijatoskih zrakoplovov je zasleddvalo naš zrakoplov. Dva sovražna zraikoplova sta tal:oj ustavila zaisledovanje, dva pa nekoliko pozneie in le ede-n je zasledoval na&ega notri do bliZine istrske obali, jiakar se je, ne da bi bil dosegel kaj uspehov,, zopet vnril. Kljub hudemu obstreljevanju od strani sovraž. nih vojuilrladij se je vrnil naš zrakoplov nopoškodovaa, Italijanl o našlh voinib. pripravah. Italijanski časnikar B-arziai poreča angleSkemu listu ^,Dai]y Telegraph": ,,IzkuŠnje velike vojne so podpirale pripratv-e Avsirijcev na avstrijsko-italijanskem bojišSu,. Avstrij¦ci imajo na razpolago vse izbrauie pripomočke moderne vojne. Napram temu dejstvu }e bilo treba že sprva rafiunati s potrpljenjem. Svet ob fi*onti je posejan z volčjimi jamami in pred mnogimi postojankami so napravljene žičue ovire na posoben načioi, da ležijo na tleh, taka, da jih sovražna artilerija ne more razdreti. Nevidne so; ko pa naskočimo, potegnejp,-avstrijski bran:lci vso napravo z vr^imi kvišku in ovire so nepoškodovane na svojem mestu, kjer bi jih nih6e> ne pričako-.al. Včasih, ko kiiogle na§ih topov popolnoma dobro zadevajo, ali Pe se ima i^vrSiti skrivno premikanje naših 8et, pa se avstrijske postojanke naenkrat zavijejo v goste oblake dima, ki ne pripušča pogieda. Na ta način so Lzpremenili najvažnejge postojanke y prave trdnjave, Ker naravnih branikov ni bilo dovolj, pomnožii je sovražnik ura&tne ov,ire do neskonfiaosti. Jeklo in cement, ograje z lx»defie žioe ter drugo žičnate ovire, ki se razprostirajo kakor mreža orjažkega pajka čez pobočja, to so najziiiameiiitejši pri,pomo6ki avstrjjskc voa1ne tehnike. Ceste za bojno fronto nikakor niso puste. Nenavadno, od dalefi komaj vidno živjMenie leze za frontami sent in tje, vse tje do mirnih šalorišč za rezerve. sx*&**+.^. Itallianl Imajo rešpekt pred našinii težklmi topovl. Italijanski vojni porooevalec opisuje, kako so se utrdili AvStriJci ob Soči in pripravili, na vo.,no, potem pa piše o avstrijski artileriji. A'vstri.iski topovi pošiljajo strašen ogenj na aeste, skušajo dobiti žile, ki dovažajo sredigBu' fronte živež. In srce nam mofino bije, ko mislŠmo na sprcmljjevialno močtvo, ki se giblje po teh oestah. Med giinenjjem topov zaslišimo kar nakrat tuljenje, globokejše hi močnejše od drugih glasov, ki preglasi rse druge. To so slo\te6e avstrijsbe 30.5 cm havbice. In kmečko prebivalstvo, ki se umika iz bombapdiramega ozemlja, piiinaSa kopo poroftil o teh strašoih topovili. Najglavaieiši cilj teb pošasti je bii Krmiii. Pri prvem strelu ^so se protresla vsa poslopja m raznesla s© je vest, da je eksplodiralo nek<i skladišae streliva. Cela množioa vftjakov in uradnikov je Ifetala okoli: kaj se je zgodilo ? Gel val dima s-e jo valil iz polja, sem. Ko se je val raapršil, smo videli. Suknjo v zemlji, 15 do 25 6evl'ev v premeru in 10 do 12 čevljev globoko. Ta trenutek zopet v zraku glasiK) zategnjecto tuljenjft. In zopet olilak dima, no. va eksplozija, prvi težki streli,. Tako streljajo Avstrijoi!« Kakor aa svatbl. Ogrski državni poslanec Bolgar pi&e med drugim o zadržaioju- naših vojakov na italiianskem bojiš&a: »iSovražaik stoji kljub svoji veliki premoči ted ne in mesce kakor ouemogel pred nami in vgak gib ljaj ga staiie j)otoke krvi. Ni mogoče drug^ajče, ko pa  irns pred seboj armado, kakor je naša ob Soči. Ako jo obhodiš, se ti zdi, da si sredi visoke šole, ki goji ATojaške vrliiie in jih pusti dozorevaii do ploda. BojiSče imaš pred seboj kakor na dlani. Zdi se ti, kakor dačitaš v u5ni knjigi \rojne zgodo\dne. Hodiš po stezah redu, samozavesti in neomajnega za.upanja na zma.cjo. Najbolje označuje položaj to, kako se počuti arnirida in v$,aM posamezvi vojak. IO!brazi vojakov se takorekoč svetijo samozaf^csti; pridejana sta vesel mir in zadovoljnost. Ce bi fupatan* ne srečavali kakih traiisportov ranjencev, bi skoraj mislili, da se nahajamo na skrbno ui-ejenem masneverskem svetu. Vrhutega povsod znaki zdrave; samoposebi razuraljive discipline, kar Človeka prijetno dirne. Na poti v Gorico smo prišli mimo večjega oddelka Bosajncev, ki so počivali. Po napornih bojih so jih zamenjali. Vsi so vstaii kakor en mož, da pozdravijo častnike, ki so se naglo vozili mimo njih. Ni trenskega voza, dn bi kočijaž ne obrnil strumno svoje glave v pozdrav. Taka maihna znamenja govore cele knjige. Enak sveži vojaški duh se opaža pri vsefi ob cestah zaposlenih delavskih oddelkih in pri razlnih, ob strani namešeenih zavodih. Vse inoštvo je dobro opTemljeno, vprežna in tovorna živina dobro rejena, Ojačenja, sveža krdela iz domovine hite prepevajoč \r naročje grmenju topov, ki je stalno in močno, kot da delujejo orjaške strojne puške. Vse čedno, kakor da gre na svatbo!" Napad med nevlhto. ^SJtovencir" se poroča od Soče dne 9. avgusta: Nebo na jugozapadu je zatemnelo. Izza Brd so se valili preko Steverjanai težki, 6rni oblaki na goriško ravan, Kmalu so zaičele padati težke, debele kaplje, veler je za\Tšal v srebrnih listih oljk in vsula se ja nevihta. ' Tedaj so vstajale iz laških strelskih jarkov kolona za kolono in se razpršile v rojne črte. Skozi naliv smo videli le nejasne obrise, ki so se pa vedno bol/j bližali naižim okopom. Crta za črto. Našito|)ovi so zagrmeli v to šumenje dežja, kakor da bi hotsli tekmovati z grmenjem neba in pošiljali v laško mravljišče podnašimi postojankami ogeii,;- inismrt. Naše strojne puške so zaregljaie, grapneli so se razbliakavali in ročne granate so treskale v, sovražniko¦ve vrste. Strašna je bila ta pesem: grom in blisk neba in gumenje dežja se j-e združilo z boblnenjem topov, z udarjanjem Šrapnelov, z regljanjem strojnih pušk ... A laška pehota je vstrajala.. Vedno nove mno1 žice so se valile preko padlih (6et proti Pe\Tni, ki so se zvijale v mkvkah umazane vode, pomešane z rde-  6o, \tx)čo krvjo^ Našo čete, ki so v dobrib kritjih že  z mrzMmm ognjem stiskale puške, ao prešle k proti napadu.  .Mriš!!,! 'In spustile so se po vinoigradih prelko razmo- čenili polj skozi nevihto na sovnajžnika. Dež jim je u-  darjul v razgret obraz, a kdo se je zmenil zanj ? Že  je siala četa ob četi, mož ob možu. In ta človeški  klop6i6 se ]e pome&al, yalil iz brda na brdo med be-  snim juriš.a.njem z baijonctom,- s kopiti, s pestmi — strašna borba se jc razr\ila, boj za življenje in smrt. A naše čete so podile nev2ldržema sovražnika vkljub njegovi ogromni premoči preko trt, preko stej)tanih polj vedno dalje, vedno dalje, skozi vihro in naliv, Celo uro je trajal boj in s strašnimi izgubami se je umaknil sm7ražnik pod ognjem naših granat in Srap- nelov v varna kritja. Nevihta je ponehala. Težke kaplje so padale iz dreves na kupe mrtvecev, ki so ležali v mlakužab, v blatu. Preko bojnega polja se je odtekala v potokih umazana voda in hladila pekoče rane, ki so široko zevale na glavah in prsih lažkih ranjencev in se združila s krvjo razmesarjenih teles. Italiiani se ob Soči pogunmo bore. ltalijanski vojaki, ki pač niso ni6 krivi na sramotn-em verolorastvu svoje domovine, se pogumno bore. Neki oddelek berzalierov se je dal rajai do ziadnjega moža postreliti, kakor da M se udail. Junake spoštu-jemo tudi v sovražni suknji, zato pa toliko bolj občudujemo iin.se krasne fante ob Soči, ki so se mogli tudi premoči takih sovražnih napadov uspe^no iu pirati. Ode ln sin — sovražnlka. Zelo zartimlv m pretresljiv sl^ii.Caj se je dogodil 7. a\igusta blizu Podgore pri Gorici. Avstriijski odd©u lek, ki je naskočil italijansko postoliauko, je ^el z go. limi bajoneti nad Italijane. Postojanka, ki so jo sovražniki dobro utrdilii, je bila v četrt url v; nai&i ](asti. Ko je bil juriš končan, so vojaki avstr?jskega sa». nHetniega oddlelka našli v neki jaini dva v.oiaka, enega Avstrijca in enega I-taJijana, ki sta ležala v ralaki krvi. Italijan, sitfar okoli 45 let, je imel v frebubu avstrijski bajonet in Avstrijec italijanskega^Dbia nar spfotnika sta se zvijala v groznih mukah. S-anitejci so najprvo potegnili bajonete iz frupel in nato oba za silo obvjeziaili. Oba so položil na skUjpno uosilnico. Iz ust avstrijskega vojafca, ki je bil star 20 l«t, se j& izvil naenkrat bolesten vzidih: ,,,|Oce, oče!" Tudi Italiian je odprl oči in zak^Scau: ,,Giuseppe, Giiuseppe!" Kjončno se je dogfralo, da" sta bila ranjenca oče in — sin, Oče, TJrolec, je pred leti zbežal v Ita>lijo, kjer so ga sedaj v,tajk!nilii med vtojake, sin pa je bil uvršfien med tirolske strelae. Po pre'teku pol ure je o6e izdihnili, sin pa }e umrl na obvezaliSču. 2000 llr za prvo bombo. vrženo na Dnnaj. Iz Chiassa se poroča, da je razpisffi nek Miu lančan 2000 lir kot nagrado tistemu italijanskemu zrakoplovu, k.i bo vrgel prvo italijar.sko bombo na Dunaj. Kalisna dela opravljajo naši ujetnlkl na Italijanskem. List ,,Giornale dell Commercio" v Florenci poro6a, da se bo uporabilo nekaj tisoč našth ujetnikovi v italijanskem uletnižtvu za zigrajenje oest, za pogoz-' dovaj-e in za uravnavo potokov ter za druga težka dela.