KB-2w!@mik r D D f rlJ jjj njo JT D O J D n ZJ ZJ WOT trainer zv 03 -O X o D S -o -o o = E kr. 0} — O "D o > °- U) = O cc -.Ed o > Ji CD g,J= m p k +-* <5 5 jg > ° >w o OT o O) Ji Q- +-> cb cb o J2 d- co s o CD O (Q LO OJ (J) £ — R,o CC OJ> C 5 o n 03 C O ■* tc > "S c — E .22 a5 o. > o .0 O) c o JZ F S CL> ._ DC >0 O) _q O) D. a; Q_ js: co X) >0 ro o O) o n . 9- o = 03 jid, ^ E > oj 0 o > ■n ° ^ o O) N N 0 n >n Q- CL y s •i= 0 o ^ >N X3 -Q a. c 0 S ° £ 0 r | E « 01 iS ° 1 & JD 0 E N c n tj KAZALO 10 Revija za tehniško ustvarjalnost mladih JUNIJ 2008, LETNIKXLVI, CENA2,10€ POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI PRI POŠT11102 Revijo TIM izdaja Tehniška založba Slovenije, d. d. Za založbo: Blaž de Costa Odgovorni in tehnični urednik revije: Jože Čuden Lektoriranje: Katarina Pevnik Trženje oglasnega prostora: Bernarda Žužek Naslov uredništva: Lepi pot 6, 1001 Ljubljana, p. p. 541, telefon: 01 /479 02 20, brezplačna številka: 080 17 90 faks: 01/479 02 30, e-pošta: cuden@TZS.si internet: http://www.TZS.si Naročniški oddelek: telefon: 01/479 02 24, e-pošta: mojca.borko@TZS.si Revija izide desetkrat v šolskem letu. Naročite jo lahko na naslov uredništva ali po telefonu. Posamezna številka stane 2,10 €, naročnina za prvo polletje pa 10,50 €. Transakcijski račun: 07000-0000641745 (Gorenjska Banka, Kranj) in 02922-0012171943 (NLB, Ljubljana). Celoletna naročnina za tujino znaša 42 €. Devizni transakcijski račun pri Novi ljubljanski banki, Ljubljana d. d., Trg Republike 2, 1520 Ljubljana IBAN: SI56029220012171943 Koda SVVIFT: UBASI2X Revijo ureja uredniški odbor: Jernej Bohm, Jože Čuden, Jan Lokovšek, Matej Pavlič, Aleksander Sekirnik, Miha Zorec, Roman Zupančič. Računalniški prelom in izdelava filmov: Studio Luksuria, d. o. o. Tisk: Delo tiskarna INPO, d. o. o. Naklada: 5.000 izvodov Publikacijo sofinancira Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS in Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport - Urad za znanost ter Urad za šolstvo. Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS št. 89/98) sodi revija med proizvode, za katere se obračunava in plačuje davek na dodano vrednost po stopnji 8,5 %. Prispevkov, objavljenih v reviji TIM, ni dovoljeno ponatisniti brez pisnega dovoljenja uredništva. Fotografija na naslovnici: Vodne nalepke za slovenske hummerje, ki jih predstavljamo v tej številki revije, je v praksi na svoji maketi prvi preizkusil Jaro Skantar iz Kranja. Foto: Andrej Kogovšek KAZALO 4 6 PLASTIČNE MAKETE NA SEJMU VNURNBERGU (3. DEL). KB-2 UDARNIK 10 14 18 30 34 37 38 40 TIMOV TEST - WOT TRAINER . KAKO DO NATANČNE KOPIJE MODELA V MERILU 1 : 160 (N)? MODELI LOKOMOTIV SNOB .. IZDELAVA MAKETE MALE ŽELEZNICE (10. DEL) OSVETLITEV PLASTIČNE MAKETE. TIMOVO IZLOŽBENO OKNO - VODNE NALEPKE ZGPMS V72/35 001 - SLOVENSKI HUMMERJI NAREDIMO Sl VPENJALO ZA MINIVRTALNIK. MALI ROBOT TIM 10 3 junij 2008 REPORTAŽA mm w nu° MITJA MARUŠKO Eduard Ugledni češki proizvajalec kovinskih jedkanih dodatkov si je pred desetlet¬ jem utrl pot na svetovne trge s serijo maket letal prve svetovne vojne v merilu 1 : 48. Sedanja ponudba že nekaj časa ne obsega zgolj starih dvokrilnikov, temveč tudi izvrstno načrtovane makete najbolj znanih sodobnih letal in letal druge sve¬ tovne vojne. Veliko presenečenje je odločitev za pripravo serije maket najbolj znanega nemškega lovca messerschmitt Bf 109E v merilu 1 : 32. Za začetek sta najavljeni zgodnja izvedenka Bf-109E-1 (3001) in pozna Bf-109E-4 (3002). Maketa najuspešnejšega ameriške¬ ga mornariškega lovca grumman F6F hellcat prihaja v letu 2008 kar v treh izvedenkah. Na trgu je že F6F-3 (8221) v merilu 1 : 48, ki premore barvne foto- jedkane dele in maske. Sledili bosta še maketi pozne izvedenke F6F-5 (8222) in britanske različice hellcat Mk.I/Mk.II DC (8223). Serijo nemških dvomotor- Pri Eduardu si bodo sposodili vrsto kalupov za pripravo posodobljenih iz¬ daj že znanih maket. Iz Airfixove ponud¬ be bodo v novi opremi s kovinskimi do¬ datki in deli iz poliuretanske smole na voljo francoski jurišnik jaguar Al (1133) in njegov britanski brat jaguar F.GR (1131), britanski prestreznik BAC light- ning F.6 (1134) in pozna izvedenka spit- fire Mk.22/24 (1121), ki je bila v prvi na¬ kladi v letu 2007 bliskovito razprodana. Accurate Miniatures bo prispeval kalup za ameriški torpedni bombnik avenger (1136) in mitchell B-25D (1135). MPM je posodil plastične dele za Eduardovo iz¬ dajo britanskega mornariškega lovca fai- rey fulmar Mk.II (1130). Med posebnimi izdajami najdemo še slikovito kamuflira- ni bristol fighter F.2B (1127) in verjetno se bo v seriji omejenih izdaj v letu 2008 znašlo še kakšno presenečenje. »Weekend izdaje« prinašajo prepro¬ ste makete brez posebnih dodatkov in z oznakami za eno letalo, ki ni barvno zahtevno, zato pa so cene teh maket zelo privlačne. V tej izdaji je zdaj na voljo polikarpov 1-16 ti 10 z oznakami letalstva španske republike (8466) in fokker D.VIIF Hermanna Goringa, ki je bil povsem bel (8422). Ob seri¬ ji številnih izdaj focke wulfa Fw-190 bo na voljo še Fw-190A8 (8429) in Fw-190A5 (8430). Obeta se tudi še ena izdaja P-39 airacobre. V letu 2009 pa Eduard že najavlja serijo maket Mig-21 in Fw-190D v merilu 1 : 48. Prav tako se nadaljuje tudi delo na velikem bombni¬ ku caproni Ca.3. Hobby Boss Nizka cena in visoka kakovost sta po¬ slovna filozofija azijskega novinca, ki si je kaj hitro odrezal zajeten kos pogače na evropskem trgu. Serija hitro sestavlji¬ vih in cenovno ugodnih maket v merilu I : 72 je bila sprejeta z zadržki, vendar je treba priznati, da smo v tem merilu ugledali nekatere doslej najboljše upo¬ dobitve letal. Zgleden primer je naj¬ bolj verodostojna maketa ruskega lovca Mig-3. Serija maket v merilu 1 : 72 ima trup oblikovan v največ dveh kosih in kri¬ la odlita v enem kosu ter primerno števi¬ lo ostalih delov. Pobarvane in že označe¬ ne makete se pojavljajo v seriji Easy Kits. Že izdano zajetno zbirko skoraj vseh klasičnih lovskih letal druge svetovne vojne v letu 2008 dopolnjuje ponudba sodobnejših reakcijskih letal: Mig-15 uti (80262), Mig-15 (80263), A-10 thunder- bolt II (80266), N/AW-10 thunderbolt II (80267), EF-2000A typhoon (80264), EF-2000B typhoon (80265), F/A-18A hornet »Blue Angels« (80268), F/A-18D Eduardova uspešnica je novi ameriški mornariški lovec grumman F6F-3 hellcat v merilu 1: 48. Nemška lokomotiva BR 52 v merilu 1 : 72 je pravi Hobby Bossov dra¬ gulj v tem merilu. nih lovcev bo zaključila maketa izveden¬ ke Bf 110D (8202). Eduard se vrača k svojim koreninam, ko se je uveljavil kot ponudnik maket letal iz prve svetovne vojne v merilu 1 : 48. Povsem nov kalup so pripravili za natis nemškega enokrilnega lovca fok¬ ker E.III (8156) in znanega trokrilnika fokker Dr.I (8161). Slednjega so ponudi¬ li skupaj z albatrosom D.V in oznakami najslavnejšega nemškega asa Manfre¬ da von Richthofna, »Rdečega barona« (1136). Že dolgo je pričakovana maketa francoskega lovca spad XIII v pozni iz¬ vedbi (8196), ki bo doživela številne iz¬ daje z različnimi oznakami. Eduard je izbral dva Airfixova kalupa in dva pri Accurate Miniatures za serijo dopolnjenih izdaj letalskih maket v merilu 1 : 48. Epoksidni in kovinski dodatki ustvarjajo povsem novo ponudbo. 4 junij 2008 TEKI ™ hornet (80269), F-15C eagle (80270), F-15E strike eagle (80271), F-16A (80272), F-16B (80273) in F-16C figh- ting falcon (80274). Hobby Boss pa premore tudi serijo vrhunsko oblikovanih maket v merilu 1 : 72 klasične konstrukcije z več se¬ stavnimi deli in detajli. Družino maket ameriškega mornariškega jurišnika A-7 corsair II sestavljajo A-7A (87201), A-7B (87202), A-7D (87203), A-7E (87204), A-7H (87206), A-7P (87205), A-7 K (87212), TA-7C (87209) in A-7K (87212). Poleg Italerija in Fujimija posta¬ ja PIobby Boss pomembnejši ponudnik maket helikopterjev: EC-665 tiger UHT prototip (87211), EC-665 tiger HAP (87210), EC-665 tiger UHT (87214), UH-34A choctaw (87215), UH-34D (87222), CD-46D seaknight (87213), CH-46E/F seaknight (87223), UH-60A blackhavvk (87216), SH-60F oceanhawk (87232), HH-60J jayhawk (87235), AH-64A apache (87218) in AH-64D long bow apache (87219), MiI-8 hip (87221), Mi-24 hind (87220), westland super lynx (87238) in lynx mk.90 (87240). V seriji letalskih maket v merilu 1 : 48 Hobby Boss zapolnjuje vrzeli v ponudbi ostalih proizvajalcev in ponuja zelo detajlirane makete že znanih letal. Po seriji maket francoskih lovcev mi- rage III in rafale ter ameriškega F/A-18 so tu nove makete ameriškega morna¬ riškega lovca FJ-4 fury (80312) in FJ-4B fury (80313), jurišnika A-10A (80323) in N/AW A-10A thunderbolt II (80324), ruskih lovcev Mig-17F fresco C (80334), Mig-17PF fresco D (80336), Mig-17 PFM fresco E (80337) in PLAAFJ-5 (80335). Prijetna novost je serija skoraj vseh izvedenk ameriškega mornariškega lovca druge svetovne vojne grumman F4F wildcat: F4F-3 zgodnja izvedenka (80326), F4F-3 pozna izvedenka (80327), F4F-4 (80328), FM-1 (80329) in FM-2 (80330). 03 A- § Hobby Boss je ponudil zbirko skoraj vseh iz¬ vedenk ameriškega mornariškega jurišnika A-7 corsair. Najslikovitejši sta maketi s po¬ sebno barvno shemo grškega in portugal¬ skega letalstva. mi • Če vam je merilo 1 : 32 za makete letal premajhno, potem počakajte na maketi ameriškega mornariškega bomb¬ nika SBD-1/2 (81801) in SBD-3/4 daun- tless (81801) v merilu 1 : 16. V merilu 1 : 35 sledi seriji maket nemškega sodobnega tanka leopard izbor ameriške oklepne in druge teh¬ nike. Tu je lahki terenski štirikolesnik delta force fav (82406), dva vlačilca to¬ pov M4 high speed tractor 3-in/90 mm (82407) in 155 mm/240 mm (82408), assault amphibian vehicle recove- ry AAVR-7A1 (82411) in izvedenka s stranskim oklepom AAVP-7A1 RAM/RA (82416), oklepnik M706 APC (82419) ter štirikolesnik V-150S commando APC 90 mm (82422). Zbirko nemških podmornic v merilu 1 : 700 zdaj dopolnjuje ponudba ameri¬ ških sodobnih in klasičnih podmornic druge svetovne vojne. Med veterane sodijo USS Balao SS-285 (87011), USS Gato SS-212 1941 (87012) in USS Gato SS-212 1944 (87013). Zbirko jedrskih podmornic tvorijo USS Los Angeles SSN-688 (87014), USS San Francisco Ameriški mornariški lovec grumman F4F ivildcat je bil izdelan v številnih izvedenkah in Hobby Boss jih v merilu 1:48 ponuja kar nekaj. SSN-711 (87015) in USS Greenville SSN-772 (87016). Tu so še japonska pod¬ mornica JMSDF SS Harushio (87018) in ruski SSGN razreda Typhoon (87019) ter SSGN razreda Oscar II (87021). Za¬ nimiva popestritev je nova serija ladij v merilu 1 : 1250, kjer najdemo tri so¬ dobne ameriške raketne rušilce: USS Ticonderoga CG-47 (82501), USS Vin- cennes CG-49 (82502) in USS Princeton CG-59 (82503). RS Models Robert Schneider je oblikovalec za¬ nimive ponudbe zdaj povsem klasičnih plastičnih maket z vsemi potrebnimi dodatki v poliuretanski smoli in jedka- ni kovini. Za nas je zanimiva ponudba maket jugoslovanske izvedenke nem¬ škega bombnika dornier Do-17, ki je na voljo v različici Do-17Ka-2/Kb-2 (92030) s kratko motorsko gondolo in Do-17Ka-3/Kb-3 z dolgo motorsko gon¬ dolo (92031). Letali bosta na voljo z za¬ nimivim izborom nalepk za letalstvo Kraljevine Jugoslavije, Nezavisne drža¬ ve Hrvatske, Bolgarije, Italije in Velike Britanije. Med letošnje novosti sodijo še lahki predvojni nemški lovec arado Ar-76 (92033), italijanski lovec ambro- REPORTAŽA j 5 ) © m Do-17K s kratkimi motorskimi gondolami češke firme RS models v merilu 1 : 72 priha¬ ja z nalepkami jugoslovanskega kraljevega letalstva, italijanskega in bolgarskega letal¬ stva. Do-17K z dolgimi motorskimi gondolami v merilu 1 : 72 vsebuje nalepke hrvaškega ustaškega letalstva, letalstva Kraljevine Ju¬ goslavije in britanskega letalstva za prebe¬ gla letala na afriškem bojišču. sini SAI 207 (92036), arado Ar-65 v barvah nemške policije pred drugo svetovno vojno (92040). Posebna za¬ nimivost sta maketi češkega športnega letala zlin Z-XII. Izvedenka z zaprto kabino (92041) in tista z odprto (92039) imata oznake predvojnih jugo¬ slovanskih civilnih letal. Makete razli¬ čnih izvedenk Do-17 v merilu 1 : 72 so v letu 2006 prejele prestižno nagrado Model Fan. Makete proizvajalcev Eduard, Hob- by Boss in RS Models so dosegljive pri ZGPMS, p. p. 8, 1001 Ljubljana. Češko športno letalo zlin XII je bilo velika uspešnica pred drugo svetovno vojno. Tudi jugoslovanski aeroklub je naročil nekaj teh letal. Obe izvedenki, z zaprto in odprto pilot¬ sko kabino, prinašata nalepke tudi za jugo¬ slovanski letali v merilu 1: 72. junij 2008 5 KB-2 udarnik je bil po mnenju mnogih eno od najlepših jadralnih letal tistega časa , po idejni zasnovi pa eno od najnaprednejših. Eleganco udarnika nazorno prikazuje slika letala v letu. Zanimivo je, da so krilca delovala tudi kot pomožna zakrilca. MARKO MALEC Leta 1947 je takratni Republiški od¬ bor za športno letalstvo v Ljubljani razpi¬ sal natečaj za projekt visoko sposobnega jadralnega letala. Natečaj je bil objavljen 23. decembra 1946 v športnem tedniku Polet. Konstruktorji naj bi do 31. marca 1947 predložili svoje projekte, ki bi jih ocenila posebna komisija ter jih nato morda priporočila za gradnjo prototi¬ pov. Rok so nato podaljšali do 31. julija, komisija pa je 5. septembra obravnava¬ la tri projekte. V končni izbor sta pri¬ šla le projekta pod šiframa Karavan in Hudournik. Komisija, ki so jo sestavljali dr. inž. Anton Kuhelj, inž. Stanko Blou¬ dek in inž. Lazar Mračevič, je drugo na¬ grado prisodila projektu Hudournik (av¬ torja Dušan Cener in Marjan Slanovec). Nagrada je pomenila, da bo treba narediti podrobne načrte, ki bodo omo¬ gočili izdelavo letala. Zato se je v okviru Konstrukcijskega biroja ob nastajanju načrtov hudournika, pozneje preime¬ novanega v udarnik, osnovala skupina, ki sta jo vodila Dušan Cener in Marjan Slanovec, v njej pa so bili še Stane Grčar, Vital Kovačič, Bojan Jarec in Natan Ber- not. Skupina je delala v spodnjih prosto¬ rih Cekinovega gradu. Dušan Cener, ki si je letalo zamislil skupaj z Marjanom Slanovcem, je bil zadolžen za natančne izračune ter kon¬ strukcijo kril in trupa. Marjan Slanovec je bil prav tako zadolžen za izračune, obenem pa še za podrobno konstrukcijo trupa in repnih površin. Stane Grčar je delal na konstrukciji in oblikovanju ka¬ bine, komand in zračnih zavor. Vital Ko¬ vačič, Bojan Jarec in Natan Bernot so de¬ lali kot tehnični risarji. Izdelava načrtov je trajala dve leti, letalo pa so nato kljub napredni tehnološki zasnovi izdelali po tedaj običajnih postopkih v Letovu. Aerodinamika letala Zasnova letala je bila za tiste čase več kot sodobna. Njegova polara naj bi bila čimbolj raztegnjena, drsno razmer¬ je pa naj bi se s povečanjem hitrosti le počasi slabšalo, medtem ko naj bi na drugi strani polare doseglo čim manjše hitrosti pri majhnem izgubljanju višine. Da bi to lažje dosegli, naj bi vgradili za¬ krilca NACA 2b. Po temeljitem študiju so se odločili za profil NACA 23014, ki naj bi proti koncu krila prešel v NACA 23008. Letalo bi moralo biti v zavo¬ jih čim bolj stabilno, kar naj bi dosegli z izrazitim M-lomom kril, razpetina 15 m pa bi omogočila zadostno gib¬ čnost. Sorazmerno dolg trup naj bi zago¬ tovil vzdolžno stabilnost. Treba je bilo izbrati tudi primerno zvitje in oženje krila, da bi dosegli želeno porazdelitev vzgona. Tem zahtevam je bilo mogoče zadostiti le s pomočjo zakrile. Osnovno zvitje krila je bilo dokaj majhno, zato je imelo krilo pri uvlečenih zakrilcih in pri velikih hitrostih dobre aerodinamične lastnosti. Pri manjših hitrostih pa je bilo treba uporabljati zakrilca, ki so porazde¬ lila vzgon tako, da je krilo postalo zelo zanesljivo. Da bi povečali vpliv zakrile na aerodinamične lastnosti krila, ta so se lahko spustila do 40°, so se tudi krilca spuščala kot zakrilca, vendar največ do 20°. Zaradi majhnega upora celotnega letala so morale biti zračne zavore do¬ kaj velike, saj naj bi bila največja hitrost v strmem letu lahko tudi do 500 km/h, odprte zračne zavore pa bi to hitrost omejevale na 225 km/h. Glede na aero¬ dinamične lastnosti letala je bilo treba določiti natančna pravila pilotiranja. Nad hitrostjo 80 km/h je moral pilot leteti z uvlečenimi zakrilci, ko pa bi hi¬ trost padla pod 80 km/h, bi moral pilot postopoma izvlačiti zakrilca, pri mini¬ malni hitrosti pa jih je moral povsem iz¬ vleči. Najmanjša in torej še varna hitrost udarnika je bila 45 km/h. Pri akrobaci¬ jah uporaba zakrile ni bila zahtevana. Konstrukcija udarnika KB-2 udarnik je bil ramenokrilec z izrazitim M-lomom kril. Krila so bila le¬ sena in v celoti prevlečena z vezanim le¬ som. V tlorisu so bila trapezaste oblike, v narisu pa so imela M-lom 10°. Vgrajena je imel zakrilca NACA 2b in zračne zavore mi 11 junij 2008 PRILOGA Študija udarnika na tleh. Lepo so vidna vodila razmeroma velikih zakrile. Instrumentna plošča udarnika hiitter, ki so delovale odlično. Konstruk¬ cijsko in za izdelavo zahtevnejša izvedba z M-lomom je bila izbrana, da bi med kroženjem v turbulentnem termičnem vzgorniku omogočala dobro stabilnost letala. Glavna težava pri konstruiranju krila je bila doseči dovolj veliko trdnost krila, predvsem pa trdnost pri zvitju po vertikalni ravni. Tanek profil krila, iz¬ bran glede na aerodinamične zahteve, je zahteval povsem novo konstrukcijo glavnega nosilca. Tega so naredili iz do¬ mače resonančne smreke, ki je prenesla obremenitve do 700 kg/m 2 . Krilo udar¬ nika je bilo tudi za glavnim nosilcem obloženo z vezanim lesom, vsa torzijska obloga pa je kot lupina preprečevala ne¬ želeno zvijanje. Sami torzijski momenti so bili zaradi polsimetričnega profila zelo majhni. Nosilec je imel škatlasto konstrukcijo in nesimetričen presek, ki je prenašal 84 % celotnega zvitja, ostalih 16 % pa je nosila obloga krila. Obloga je bila pri korenu krila debela 1,75 milime¬ tra, na koncu pa 1 milimeter. Višinsko krmilo je bilo nameščeno pod grebenom smernega stabilizatorja in masno izravnano s svinčeno utežjo, pritrjeno na ročico, tako da je nihala pri premikanju krmila znotraj grebena. Tri- mer je bil nameščen na desni strani. Oba repa, višinski in smerni, sta bila prekrita z vezanim lesom in platnom. Konstruktor Dušan Cener v kabini udarnika. Dušan Cener je bil tudi priznan jadralni pilot in je z udarnikom opravil drugi let, takoj za Milanom Boriškom. Pitotova cev na nosu letala je bila snemljiva. Posnetek udarnika na nekdanjem ljubljanskem letališču v Polju mi* junij 2008 7 Lepo oblikovana kapljičasta kabina udarnika Trup je bil lesen, z ovalnim prese¬ kom in prekrit z vezanim lesom. Dolg je bil 7,6 metra in sestavljen iz dveh delov: osnovnega telesa, ki je bilo vre¬ tenaste oblike, in kapljaste kabine. Nje¬ gova posebnost je bila, da je bil najširši na 50 % globine krila in ne kot običajno na mestu, kjer sedi pilot. Čeprav letala niso mogli preizkušati v aerodinami¬ čnem tunelu, so na osnovi izračunov ugotovili, da zaradi svojevrstne ob¬ like upor trupa ni bil nič večji kot pri drugih jadralnih letalih. Poleg smučke pod trupom je imel vgrajeno tudi kolo. Trup in repne površine so bile poveza¬ ne z grebenom. Tako so bile zagotovlje¬ ne potrebne lastnosti bočnih površin, celotna površina trupa pa je bila med¬ sebojno povezana v celoto, ki je bila učinkovita tudi pri velikih kotih zračne¬ ga valovanja s strani. Kabina je bila kapljasta, izrazito po¬ tegnjena iz obrisa trupa in se je odpi¬ rala na stran. Notranjost je bila udob¬ na, s prestavljivimi pedali in funkcio¬ nalno razporejenimi in oblikovanimi ročicami za pogon zakrile, zavor in tri- merja. Sedež je bil prirejen za uporabo hrbtnega padala in s premakljivim na¬ slonom. Uporaba Prvi let z udarnikom je opravil Mi¬ lan Borišek 29. oktobra 1949 na ljub¬ ljanskem letališču, sledila pa sta mu oba konstruktorja, Cener in Slanovec. Začet¬ ni leti so bili zelo uspešni, pri nadaljnjih pa so se pokazale tudi slabe lastnosti udarnika. Letalo žal ni izpolnilo priča¬ kovanih in napovedanih sposobnosti. Izbrani profil NAGA 23014 je pri me¬ ritvah v inštitutih pokazal odlične last¬ nosti, na letalu pa se ni izkazal najbolje. Krilo bi moralo namreč biti izdelano brez kakršnih koli špranj in povsem gladko, tega pa takratna tehnologija iz¬ delave v Letovu ni omogočala. Kljub temu je udarnik sodeloval na državnem prvenstvu jadralcev v Rumi leta 1950 in dosegel kar nekaj dobrih rezultatov. Najdaljši in edini prelet z udarnikom na omenjenem tekmovanju je uspel Sla- novcu in je bil dolg 285 kilometrov na relaciji od Rume do Leskovca. Prav tu pa se je pokazalo, da je udarnik pri po¬ časnem kroženju v termičnih dviganjih preveč izgubljal višino predvsem zaradi prevelikega krilnega upora. Čeprav letalo ni doseglo pričakova¬ nih rezultatov, je predstavljalo dragocen poskus v strokovnem pogledu. Lahko rečemo, da je bil udarnik eksperimen¬ talno letalo. Pridobljene izkušnje in re¬ zultati raziskav so odgovorili na mnoga, do tedaj nerešena vprašanja. Pridoblje¬ no znanje se je posredno uporabljalo pri drugih projektih in konstrukcijah. In ker so bili takrat objavljeni tudi prvi podatki laminarnih profilov, ni imelo smisla izboljševati krilnih površin udar¬ nika. Bolje je bilo izdelati novo letalo z laminarnim profilom krila. Tako je na¬ stal KB-9 experimental, ki je od udarni¬ ka podedoval trup, krila pa so bila nova. Vendar pa je to že nova zgodba. Dejstvo je, da je udarnik pri razvoju slovenske letalske konstruktorske dejavnosti pri¬ speval enega od največjih deležev od vseh letal, narejenih v Sloveniji. Poliirdkazu lainia 's\ '-j £J 2 udurnik SAŠO KRAŠOVEC Pred vami je načrt in kratek opis gradnje RV-polmakete slovenskega športnega jadralnega letala v merilu 1:5. Model je namenjen modelarjem z izkušnjami pri gradnji in pilotiranju radijsko vodenih letalskih modelov. Z RV-napravo lahko krmilite smerno in višinsko krmilo ter nagibna krilca; lah¬ ko tudi zakrilca in zračne zavore. Načrt je narisan v merilu 1 : 5 (večji deli), za¬ htevnejši deli pa so v naravni velikosti (M 1 : 1). Oznake na načrtu pomenijo: B - balza, VP - vezana plošča, S - smre¬ ka, mere pa so podane v milimetrih. Ker je model namenjen zahtevnejšim in bolj izkušenim modelarjem, je potek gradnje opisan bolj poenostavljeno. Krilo Osnovo krila predstavlja jedro iz sti- rodura s spredaj prilepljeno balzovo let¬ vico debeline 10 mm. Krilo je prekrito z balzovo oplato. Za rezanje stiropora si 8 pripravite šablonska rebra KI, K2, K3 in K4 iz vitroplasta ali vezane plošče debe¬ line 2 mm. Z njihovo pomočjo odrežite vse štiri segmente kril in površino na suho rahlo obrusite z vodnobrusilnim papirjem. Iz lahke 2-mm balze pripravite notranje opiate kril in iz balze debeline 1,5 mm še zunanje opiate. Po načrtu iz¬ delajte oba nosilca kril. Krila se natakne¬ jo na trup z jeklenimi nosilci približno na prvi in drugi tretjini globine krila. Jekleni nosilec ima presek 2 x 14 mm in ga vstavite v medeninasto cevko. Opo¬ zorilo: nosilca v krilih sta zamaknjena, v trupu sta cevki na sredini prispajkani v V-lornu kril! Nosilec izdelate v celoti, za lepljenje uporabite epoksidno lepi¬ lo ter spoje okrepite še s steklenimi ali ogljikovimi vlakni. Krilo sestavljate s pomočjo stiskalni¬ ce. Najprej izdelate korenski del (nosilec gleda ven), in ko se lepilo strdi, še zuna¬ nji del. Da se nosilec v območju loma krila pri delu ne zlomi, morate korenski del krila utrditi. V predelu nosilcev kril balzo na notranji strani zgoraj in spodaj okrepite s stekleno tkanino 90 g/m 2 (v korenu krila približno v širini 20 cm) ter razredčeno epoksidno smolo. Opia¬ te na tanko premažite z epoksidno smo¬ lo in jih s pomočjo stiskalnice prilepite na stiroporno jedro. Ker sta servomehanizma za pogon nagibnih krilc vgrajena v krilo, je prej treba zanju v stiroporno jedro vstaviti priključne žice. Kdor bo izdelal še zakril¬ ca in zračne zavore, bo moral vstaviti še žice za dodatne servomehanizme. Ko se epoksidna smola strdi (posuši), segmen¬ te krila obrežite, prilepite rebra KI do K4 ter nato v del kril ob V-lomu vlepite kos grobo obrezane balze (zlepite ga iz več kosov debelejše balze), ki ga grobo obdelate, da ga prilagodite obliki pro¬ fila in lomu kril. Prilepite še sprednjo letvico in zaključek krila iz debelejše balze. Obe polovici krila zdaj natančno obrusite (glej prereze KI, K2, K3 in K). junij 2008 TTK'! 10 Čez spoj na sredini ob V-lomu zgoraj in spodaj z epoksidno smolo prilepite trak 90-gramske steklene tkanine. Z ostrim modelarskim nožem izrežite nagibna krilca in krilo na tem mestu še nekoliko obrežite, tako da boste lahko na sprednji del krilc prilepili letev in jo nato obrusi¬ li, kot je razvidno iz prerezov K3 in K4. Za pritrditev krilc uporabite plastične šarnirje (po tri na vsako krilce), ki mora¬ jo biti vgrajeni na ravnem delu krila. Višinski in smerni stabilizator Višinski in smerni stabilizator izdela¬ te na enak način kot krilo. Trup Zaradi boljše preglednosti konstruk¬ cije trupa in boljšega izkoristka prosto¬ ra grafičnih prilog so na mestih reber narisani prerezi skozi trup. Prerezi so v merilu 1 : 1, sama rebra pa so narisa¬ na poudarjeno. Vse je jasno prikazano, zato pri izdelavi ne bi smeli imeti težav. Vse sestavne dele trupa morate najprej izdelati iz primerne letalske vezane plo¬ šče. Te potem zlepite, kot kaže načrt. Na »kobilico« prilepite rebra od 1 do 9. Ob rebra 6, 7 in 8 vlepite trupni del obeh nosilcev kril. Kot že rečeno, morata biti cevki med seboj trdno spojeni s spajka- njem. Cevki obložite z vezano ploščo, za povezavo pa uporabite epoksidno lepilo in vijake M3 s podložkami (za do¬ datno ojačitev). Nadaljujte s smrekovi¬ mi letvicami, ki jih pritrdite na sredini trupa zgoraj in spodaj ter okrog kabine, nato z balzovimi trikotnimi letvicami in končajte z obema oplatama iz vezane plošče (dela 19, VP 1,5 mm). Pri delu bodite natančni, saj bo od tega odvisna oblika trupa. Na tako izdelano nosilno konstrukcijo trupa prilepite bočni opla- 10 ti, ko se lepilo strdi pa še trebušno in hrbtno oplato ter del 18 iz 4-mm vezane plošče. Bočni opiati morata biti popol¬ noma enako ukrivljeni in se simetrično zaključiti na koncu trupa. Celotno tako pripravljeno nosilno konstrukcijo tru¬ pa zbrusite, kot kažejo prerezi. Na trup prilepite višinski in smerni stabilizator ter izdelajte sprednjo in zadnjo smučko; vgradite lahko tudi kolo. Za pokrov kabi¬ ne je treba izdelati model in nato čezenj povleči tanko akrilno steklo, d = 1,5 mm. Notranjost kabine (na trupu) pobarvaj¬ te temno sivo, (pokrov naredite snem¬ ljiv, tako da je mogoča vgradnja RV-na- prave). Namesto prozorne zasteklitve kabine lahko pokrov kabine izdelate tudi iz stirodura in ELSV (epoksidnega laminata iz steklenih vlaken). Barvanje Glede na to, da na tržišču ni mogo¬ če dobiti folije v ustreznem barvnem tonu, je treba celoten model pobarvati. Vse zunanje površine modela prej pre- krijte s tankim japonskim papirjem in nitrolakom ali razredčeno epoksidno smolo ter jih po končanem sušenju glad¬ ko obrusite. Tako pripravljeno površi¬ no modela prebarvajte s svetlo sijajno kremno barvo in narišite še vse oznake ter napis (glej barvna profila). Napisi in oznake so na načrtu narisani v naravni velikosti. Spuščanje Model je zdaj pripravljen na vgrad¬ njo komponent RV-naprave. Pred spu¬ ščanjem še prilagodimo težišče model, ki mora biti na predvidenem mestu, kot je to označeno na načrtu. Letenje z udar¬ nikom ni za začetnike, saj se od pilota pričakuje vsaj povprečno znanje letenja z RV-modeli. Pri izdelavi in spuščanju vam želim obilo uspeha! iuunJjfrj ir (g? * n TIM NA ZGOŠČENKAH Celotna letnika revije TIM 2003/04 in 2004/05 lahko dobite shranjena tudi na zgoščenkah. Cena posamezne je 4,17 € TEIH junij 2008 MODELARSTVO TADEJ PODGORNIK Uvod Pred približno desetimi leti je nastal moj prvi radijsko voden letalski model. To je bil seveda legendarni taxi - visoko- krilni trenažni model (trener) brez mo¬ žnosti krmiljenja po nagibu. Za pogon je skrbel štirikubični MDS-jev motor z notranjim zgorevanjem, ki je model s težavo povlekel v nebo. Taxi sem moral izdelati sam, saj je bila takrat izbira mo¬ delov ARF (»almost-ready-to-fly« oz. sko¬ raj pripravljenih za let) bolj skopa. Od takrat se je seveda marsikaj spremenilo. Danes je mogoče kupiti različne modele letal, ki potrebujejo le nekaj ur dela, da so pripravljeni za let. V zadnjem času je močno napredoval razvoj električnega pogona, ki je motorje z notranjim zgore¬ vanjem (»metanolarje«) skoraj izrinil iz sveta letečih modelov. Prav zaradi tega se danes marsikateri začetnik odloči za nakup začetniškega električnega leta¬ la, saj je to preprostejše za upravljanje (npr. Multiplexov easystar), ob tem pa ni potrebno znanje ravnanja z motorji z notranjim zgorevanjem. Kljub temu bomo v tem članku pred¬ stavili klasični trenažni model WOT tra- iner, ki ga je skrbno zasnoval angleški konstruktor letalskih modelov Chris Foss, ki že več kot 40 let konstruira zelo uspešne modele letal. Slika 2. Zanimiv način pritrditve repnih površin z uporabo dveh matic Tehnični podatki o modelu: Razpetina kril: Dolžina: Masa: Število servomehanizmov: Motor z notranjim zgorevanjem (metanol): Elektromotor: 1710 mm 1280 mm 2710 g 4 standard (višina, nagib, smer, motor) dvotaktni, 6,5 do 7,5 cm 3 Zunanjevrteči se brezkrtačni elektromotor, npr. KMS quantum 4120/05 (310 g, 710 RPM/V), krmilnik za brezkrtačni motor 60 A, baterije Li-po, 14,8 V (4S), 4000-5000 mAh 10 junij 2008 mr 1. MODELARSTVO Slika 5. Vgradnja motorja in rezervoarja Vgradnja podvozja Na kratko o W0T-u WOT trainer ponuja podjetje Rip- max (www.ripraax.com), njihove iz¬ delke pri nas prodaja trgovina Mantua model v Ljubljani. Ob tem se pojavlja vprašanje, zakaj so se pri Ripmaxu od¬ ločili za prodajo WOT-a, če ima v svojem katalogu že štiri zelo podobne modele? Odgovor sem dobil, ko sem odprl raz¬ meroma majhno škatlo, v njej pa našel velik model (slika 1). Čez krila meri kar 10 cm več od svojih tekmecev, in sicer 171 cm. Trup, krila in repne površine so že v celoti prekrite s kakovostno folijo (verjetno Oracover) v barvni shemi, ki je tipična za konstruktorja modela, Chri- sa Fossa. Z izjemo RV-opreme in motor¬ ja so v škatli vsi sestavni deli. WOT je v večji meri že izgotovljen in za dokonča¬ nje res potrebuje le še nekaj ur dela. Po pregledu navodil ter modela sem odkril nekaj zanimivosti, ki niso značilne za ta tip letal: - krila se namesto z elastikami na trup pritrdijo z dvema vijakoma; - podobno je z repnimi površinami, ki jih z dvema maticama namestimo na trup, kar pomeni, da pri sestavljanju ne potrebujemo lepila (slika 2); - glavno podvozje je iz trdega alumi¬ nija in ga je mogoče pritrditi na dva načina, kot klasično podvozje ali kot tricikel; 7--1 - dostop do rezervoarja je mogoč prek snemljivega pokrova na trupu. Model je mogoče predelati tudi na električni pogon, snemljiv pokrov pa omogoča dostop do akumulatorjev brez snemanja kril. Ker so mi bili omenjeni detajli na modelu všeč, sem ga odnesel v delavni¬ co in ga začel sestavljati. Sestavljanje trupa Pri sestavljanju WOT-a se mi ni mu¬ dilo, zato sem počasi najprej začel se¬ stavljati trup. Preden sem nanj vgradil potrebne komponente, sem se odločil, da ga dodatno zavarujem pred gorivom, ki lahko med letenjem izteče iz motorja ali iz rezervoarja ter se vpije v les. Čez čas začne to vplivati na konstrukcijo le¬ tala, saj les postane masten, razpadati pa začno tudi lepljeni spoji. Trup sem zaščitil na vseh točkah, kjer les ni pre¬ krit s folijo in bi lahko prišlo do stika z gorivom (okolica motorja, prostor za rezervoar ter zgornji del prostora s ser- vomehanizmi). Pri zaščiti pred gorivom sem uporabil znano modelarsko meto¬ do in vse izpostavljene dele premazal s 24-urnim epoksidnim lepilom, ki se uporablja pri delu s stekleno tkanino (slika 3). Naslednji korak je bila vgradnja pod¬ vozja (slika 4). Ker sem se odločil, da bo WOT imel podvozje tipa tricikel, sem sestavil glavno podvozje, nato sprednjo nogo ter oboje privil v vnaprej priprav¬ ljene luknje, v katere so že vstavljene samo-grezne matice. Sestavljanje sem nadaljeval na spred¬ njem delu modela. Najprej sem v oba kosa nosilca motorja naredil luknje, na katere se bo privil motor. Oba kosa sem privil v požarno steno, v kateri so bile prav tako že pripravljene samogrezne matice. Na tako pripravljen nosilec sem lahko pri¬ trdil motor. Nadaljeval sem z montažo rezervoarja za gorivo, ki ga je bilo treba prej še sestaviti. Sestavljanje rezervoar¬ ja je natančno opisano v navodilih in je bilo kmalu končano. Rezervoar sem zavil v peno, ga opremil s cevkami in namestil v zanj namenjen prostor. Cevke sem pri¬ trdil na motor (slika 5) ter privil snemljiv pokrov prostora z rezervoarjem. Sestavljanje sem nadaljeval proti sredini trupa (slika 6), kjer sem najprej vgradil servomehanizme za krmiljenje motorja ter višinskega in smernega kr¬ mila. Na servomehanizme sem nataknil priložene členke, v katere sem privil povezave do krmil. V prostor za spre- junij 2008 11 MODELARSTVO dnji del sera vgradil stikalo s polnilnim konektorjem, nato pa vstavil še sprejem¬ nik in baterije, ki sem ju zavil v peno. Za prostor, ki je namenjen sprejemniku in baterijam, sem iz 3-mm vezane plošče izdelal še pokrov in s tem zagotovil, da se sprejemnik in baterije med letom ne bodo mogle premikati po trupu. Vlepil sem tudi cevko, ki anteno sprejemnika povezuje z zunanjim delom trupa. Sledilo je še sestavljanje repa. Pre¬ den sem smerno in višinsko krmilo privil na trup, sem pri obeh na mestih, kjer se bosta stikala s trupom, odstranil folijo. Tam sem ju premazal 2 lepilom za les in prilepil v trup. Čeprav bi vija¬ čenje repnih krfnil na trup verjetno za¬ dostovalo. sem s tem zagotovil močan spoj repnih krmil na trup. Napravil sem še povezave krmilnih ročic s tistimi na repu, s čimer je bilo sestavljanje trupa končano (slika 7). janje kril Obe polovici kril sta pri WOT-u sicer povezani z močnim aluminijastim ba¬ jonetom, vendar sem hotel tudi tu nekaj izboljšati. V krilo sem vstavil bajonet, nato pa polovici krila zlepil. V nadalje¬ vanju sem na obeh polovicah krila zgo¬ raj in spodaj odstranil notranjih 7 cm folije in ta del prekril s stekleno tkanino 160 g/m 2 (slika 8). Za to sem spet upo¬ rabil 24-urno epoksidno lepilo. Opisan postopek je močno okrepil sredino kri¬ la in prepričan sem, da se na tem mestu praktično ne bo moglo zlomiti. Odstranjeno folijo na krilih sem za¬ menjal z novo, nato sem vgradil še ser- vomehanizem za krmiljenje po nagibu ter ga s priloženimi povezavami zvezal s krilci (slika 9). Oprema v modelu: Komplet modela WOT trainer Motor: dvotaktni, irvine 40, 6,5 cm 3 Servomehanizmi: 4 x futaba S3003 (standard, 32 Nem) Sprejemniške baterije: 4 x Ni-Cd 700 mAh Komanda: 4-kanalna, sanwa Krila sem testno pritrdil na trup, na¬ polnil baterije in nastavil komande. Mo¬ del je bil tako pripravljen na prvi let. Pa Letenje Z WOT-om sem ob prvi priložnosti odhitel na modelarsko letališče, kjer sem preveril delovanje komand in teži¬ šče modela, z gorivom napolnil rezervo¬ ar, zagnal motor in poletel (slika 10). Sestavijo Slika 8. Okrepitev sredine krila s stekleno tkanino Slika 9. Ojačeno in prekrito krilo z vgraje¬ nim servomehanizmom za krmiljenje po nagibu 12 Slika 10. WOT med vzletanjem Že takoj po vzletu mi je bilo jasno, da je WOT nekaj posebnega v primerjavi z drugimi letali istega ranga. Vzletel je po 20 m, v zraku pa ni potreboval skoraj nobenega trimanja, kar je rezultat kako¬ vostne izdelave. Model leti stabilno in zaradi velikih kril lahko tudi počasi, kar je za trenažni model zelo pomembno. Zanimalo me je, kaj zmore, in kmalu sem začel izvajati tudi nekatere akrobacije: pentlja (luping), tono (rola), vrij, hrbtni let, premet prek krila ... (slika 11). Tu me je spet presenetil, saj je vse akrobacije zmogel brez težav. Akrobatske sposo¬ bnosti gre pripisati WOT-ovim velikim krmilom ter polsimetričnemu profilu kril. Ker motorji kdaj pa kdaj v zraku ugasnejo, sem preizkusil še to in tudi tu je WOT blestel. Zaradi velike razpetine kril sem brez težav prijadral do vzletno- pristajalne steze in lepo pristal. Tu bi dodal še pripombo na rezervoar, ki ima le 2 dl prostornine, a je dovolj velik za 15 minut rekreativnega letenja. Za kogar to ni dovolj, ga lahko zamenja z večjim, saj je zanj v trupu več kot dovolj prostora. Oprema Preden zaključim, bi nekaj povedal še o uporabljeni opremi. Moj model po¬ ganja Irvinov 6,5-kubični motor, ki žene propeler velikosti 11x6. Motor je sicer Cena: 109.90 € 114.90 € 4 x 12,90 € = 51,6 € Med 1 in 2 €/kos Ni več v prodaji. dovolj močan, vendar predlagam upora¬ bo 7,5-kubičnega motorja, ki ima nekaj več zaloge moči. Ta nam pozneje pride še posebno prav pri akrobatskem lete¬ nju. Za krmiljenje sem uporabil štiri kla¬ sične servomehanizme futaba S3003, ki popolnoma zadostujejo za ta model. Iz¬ bral sem jih zaradi nizke cene in visoke kakovosti. Kar se baterij tiče boste rekli: »Samo 700 mAh?,hi/Vendar je to dovolj za vsaj deset poletov, pa še hitro se na¬ polnijo. Gled RV-napravc ne bi zgubljal besed, saj sem uporabil deset let staro sanwo brez računalnika, ki pa je kos za¬ stavljeni nalogi. Vso opremo z izjemo komand in baterij sem kupil v trgovini Mantua model v Ljubljani (www.man- tua-model.si). Zaključek Model WOT trainer priporočam vsem tistim, ki so že imeli opravka z osnovnimi RV-modeli (easystar ipd.) in bi radi razširili svoje znanje. WOT je idealen za učenje vzletanja in pristajanja s kolesi ter učenje osnovnih akrobacij, kar ga uvršča v skupino klasičnih tre¬ nerjev. Po moji oceni je celo med naj¬ boljšimi od tistih, s katerimi sem doslej letel. Vsem začetnikom priporočam, da ga v nebo spravijo s pomočjo izkušene¬ ga modelarja. Cena WOT-a je enaka ceni primerljivih trenažnih letal, preprosto ga je sestaviti in vsak posameznik ga lah¬ ko dokonča v popoldnevu ali dveh. Spre¬ membe, ki jih predlagam pri sestavlja¬ nju, so, da model dodatno zaščitite pred gorivom, polovici kril zlepite (okrepitev s tkanino ni potrebna) ter repna stabili¬ zatorja trajno vlepite v trup. Tistemu, ki si bo privoščil WOT-a, seveda želim obi¬ lo užitkov pri letenju. Slika 11. Hrbtni let (če kdo ne verjame) junij 2008 — i.i.vJ* 10 'P?: rŠ' MODELARSTVO TIMOV NAGRADNI KVIZ - ZNANOST IN TEHNIKA 5 . kviz - junij 2008 1. Pred približno koliko leti je Krištof Kolumb odkril Ameriko? 2. Kaj je po Koperniku v središču vesolja? 3. Katera fizikalna veličina uporablja mersko enoto N, poimenovano po angleškem znanstveniku Nevvtonu. 4. Komu pripisujemo izum električne baterije? 5. Katere stroje je izdeloval in izpopolnjeval škotski izumitelj James Watt? MLADI TEHNIK Odgovore pošljite najpozneje do 25. junija na naslov: Tehniška založba Slovenije, d. d., Lepi pot 6, p. p. 541, 1001 Ljubljana s pripisom »KVIZ« ali po elektronski pošti: info@tzs.si. Sodelujte v kvizu Znanost in tehnika! Za lažje reševanje kviza priporočamo knjigo Zgodovina znanosti in tehnike. Med tistimi, ki so pravilno odgovorili na vprašanja kviza, zastavljena v majski številki Tima, je bil izžreban: David Kulčar, Hotiza, Srednja ulica 6, 9220 Lendava Nagrajenec prejme darilni paket z izdelki BIC podjetja ARC Kranj, d. o. o., vijačnik Iskra ERO podjetja Hidria Perles, d. o. o., in revije Tehniške založ¬ be Slovenije, d. d. Nagrade bomo dobitniku poslali po pošti. BiC) £| Tehniška založba Slovenije Ob tem naj še enkrat spomnimo na natečaj, ki poteka ob 60. obletnici TZS in obsega tri področja. a) izdelaj KATAPULT b) izdelaj PREPROST TEHNIČNI IZDELEK c) sodeluj v kvizu ZNANOST IN TEHNIKA Več o tem je bilo napisano v prejšnjih številkah Tima, vse podrobnosti v zvezi z nagradnim natečajem pa najdete na spletni strani www.tzs.si/60let. tiie & (ZAoicč TIMOVI NAČRTI Bralce obveščamo, da imamo na zalogi vse Timove načrte. Cena vsakega je 4,20 EUR. TIMOV NAČRT 1 TIMOV NAČRT 2 TIMOV NAČRT 3 TIMOV NAČRT 4 TIMOV NAČRT 5 TIMOV NAČRT 6 TIMOV NAČRT 7 TIMOV NAČRT 8 TIMOV NAČRT 9 TIMOV NAČRT 10 TIMOV NAČRT 11 TIMOV NAČRT 12 TIMOV NAČRT 13 TIMOV NAČRT 14 - motorni letalski RV-model basic 4 star - RV-jadrnica lipa I - RV-jadralni model HOT-94 - polmaketa letala cessna 180 - RV-model katamarana KI IVI I - Timov HLG, jadralni RV-model za spuščanje iz roke - RV jadralni model HOT-95 - Timov HLG-2, jadralni RV-model za spuščanje iz roke - tomy-E, elektromotorni jadralni RV-model - polmaketa lovskega letala polikarpov 1-15 bis - jadralni RV-model gita - racoon HLG-3 - akrobat 40, trenažni motorni RV-model - maketa vodnega letala utva-66H TIMOV NAČRT 15 TIMOV NAČRT 16 TIMOV NAČRT 17 TIMOV NAČRT 18 TIMOV NAČRT 19 TIMOV NAČRT 20 TIMOV NAČRT 21 TIMOV NAČRT 22 TIMOV NAČRT 23 TIMOV NAČRT 24 TIMOV NAČRT 25 TIMOV NAČRT 26 TIMOV NAČRT 27 TIMOV NAČRT 28 TIMOV NAČRT 29 TIMOV NAČRT 30 - RV-model trajekta - spitfire - trener 40 - lupo, elektromotorni RV-model - P-40 warhawk, RV-polmaketa za zračne boje - potepuh, RV-model motorne jahte - bambi, šolski jadralni RV-model - Slovenka, RV-jadrnica metrskega razreda - e-trainer, trenažni RV-model z električnim pogonom - P-51 B/D mustang, RV-polmaketa za zračne boje - messerschmitt Bf-109E, RV-polmaketa za zračne boje - RV-polmaketa aeronca L-3 - fokker E III, RV park-fly polmaketa - vektra, RV-model z električnim pogonom v potisni izvedbi - Eifflov stolp, 1 m visoka maketa iz vezane plošče - maketa bagra CAT 262 mi 10 junij 2008 13 II p. MAKETARSTVO ■ * m Ko sem začel izdelovati modele, se mi je to vprašanje zastavilo vselej, ko sem po dolgotrajnem delu izdelek po¬ stavil v vitrino ali spravil predal. Zato sem se odločil poiskati preprost način, s katerim bi lahko svoj izdelek naredil v več primerkih, pri čemer bi bile kopije čim bolj podobne originalu (slika 1). Začel sem iskati primerna gradi¬ va, s katerimi bi dobil ulitek, ki bi imel lastnosti, podobne plastiki, kakršna se uporablja za izdelavo modelov. Gradiva naj bi bila dostopna v Sloveniji, da ne bi imel preveč težav in stroškov pri na¬ kupu. Končno sem vse, kar sem potre¬ boval, našel v podjetju Samson Kamnik, kjer imajo posluh tudi za takšne kupce, ki za svoje delo potrebujejo materiale v manjših količinah. V prispevku bom prikazal preproste tehnike in načine kopiranja železniških modelov ter izdal tudi nekaj drobnih skrivnosti za izdelavo kalupov in ulitkov. Pri opremljanju maket se vedno znova pojavljajo težave, da nam česa zmanjka in da bi nekatere dele potrebovali v več¬ jih količinah, kot jih imamo na voljo, zato je najpreprostejši način, da si naredimo kopije. Praktično lahko izdelamo kopije vsega, kar želimo, potrebujemo le nekaj malega materiala in dobre volje. Origina¬ li so v merilu N, ni pa nobene razlike, če želimo izdelati kopije večjih predmetov - izdelamo večji kalup, porabimo več materiala in dobimo večji ulitek. Za začetek zložimo izbrane pred¬ mete na kup in jih razvrstimo po višini, saj od višine odvisno, kako visok kalup bomo naredili (slika 2). Poleg lego kock in lepilnega traku, potrebujemo še silikonski kavčuk Mo¬ drin in katalizator za izdelavo kalupa, lepilo za papir, posodo za pripravo kav¬ čuka in paličico za mešanje (slika 3). Predmete, ki jih želimo kopirati, razdelimo na dve skupini in začnemo pripravljati kalupe. Manjše preprosto prilepimo v primerno škatlico, ki bo na¬ domestila ohišje kalupa (slika 4), večje pa pritrdimo na plastično podlago (pla¬ stična škatla) in okoli pritrjenih pred¬ metov postavimo ogrado iz lego kock (slika 5). Modrin je eden od najcenejših sili¬ konskih kavčukov za delo pri sobnih po¬ gojih (brez vakuumske komore) pri nas, uspešno pa kopira tudi detajle mikron- ske velikosti (cena je približno 15 evrov za kilogram). Ko so originali ograjeni, lego kocke z lepilnim trakom pritrdimo na podlago oziroma dno škatle (slika 6). 14 junij 2008 mi 11 MAKETARSTVO kalupu ostanejo zračni mehurčki, ki so pri izdelavi kalupov in ulitkov največja nevšečnost. Kalup pustimo mirovati 6-12 ur (sli¬ ka 10), odvisno od količine katalizatorja. Ko je silikonski kavčuk trd, kalup nežno odstranimo s podlage (slika 11) oziroma iz ograde (plastične škatlice). Nato za¬ čnemo odstranjevati posamezne pred¬ mete iz kalupa (slika 12). Pri predmetih, ki imajo spodnji del večji od zgornjega (npr. odbijač), z mo¬ delarskim nožem ali skalpelom prepro¬ sto zarežemo v kalup in naredimo zarezo levo in desno (slika 13). S tem omogo¬ čimo, da pri zalivanju kalupa s smolo ta doseže vse vogale in jih zapolni. V na¬ sprotnem primeru nastanejo zračni me- Kalup napolnimo toliko, da so pre¬ kriti vsi deli originalov (slika 8). Naj¬ višji del naj bo s kavčukom prekrit vsaj še za 2-3 mm, od originala do zunanje stene kalupa (ograde) pa naj ho vsaj 5 mm kavčuka. Kalup vedno začnemo polniti na enem od voga¬ lov in pustimo, da kavčuk sam zalije originale (slika 9). Zmesi ne poliva¬ mo po predmetih, ker tako obstaja več možnosti, da v Predmetov ne mažemo z ničemer, saj bi bila na kopijah vidna sled prema¬ za. Prav tako ne uporabljamo močnih sekundnih lepil, saj se originali pri od¬ stranjevanju iz kalupa ne bodo odlepili, temveč bodo ostali v kalupu sprijeti s kavčukom. V posodo vlijemo želeno količino silikonskega kavčuka (Modrin) in doda¬ mo katalizator (slika 7). Tu nastopi edi¬ na večja težava, saj, če želimo pripraviti manjšo količino zmesi, je zelo težko do¬ dati 4 % katalizatorja (to je lahko samo nekaj kapljic). Najpreprosteje je, da si na steklenički, ki vsebuje 30 g katalizator¬ ja označimo polovico, četrtino, pa tudi osmino in s tem dobimo vsaj približne vrednosti. Vsekakor pa je bolje dodati več kot premalo katalizatorja, saj se pri večji količini katalizatorja zmes strdi prej, če pa ga je premalo, se Modrin ne strdi popolnoma ali celo ostane tekoč. Ob tem velja posebej poudariti, da je katalizator jedka snov, zato je treba upoštevati varnostne zahteve in navodi¬ la proizvajalca, predvsem pa je obvezna uporaba zaščitnih rokavic (npr. takšnih za enkratno uporabo). Kavčuk in katalizator dobro preme¬ šamo, proizvajalec priporoča, da ga pre¬ točimo še v drugo posodo in začnemo s polnjenjem kalupa. mr ,c junij 2008 15 S A—I— MAKETARSTVO hurčki, ki na ulitku predstavljajo prazen prostor. Ker je kalup zelo elastičen (sli¬ ka 14), se vrne v osnovno obliko, na za¬ rezah pa se bo smola strdila v obliki tan¬ kih lističev, ki jih preprosto odstranimo. Tudi pri kolutu za kabel je treba na¬ rediti zareze v kalup, saj le tako lahko original in bodoče kopije odstranimo iz kalupa (slika 15). Za izdelavo ulitkov (kopij) potrebu¬ jemo epoksidno smolo, brizgalko, po¬ sodice in zaščitne rokavice (slika 16). Epoksidno smolo F19 sem prav tako ku¬ pil v podjetju Samson Kamnik, cena za 1 kg pa je okrog 15 evrov. Pri tej epoksidni smoli je dobro to, da se meša v razmerju 1 : 1 in da se za¬ čne želirati že po 5 minutah, kar pomeni, da ima¬ mo dovolj časa, da odmerimo ustrez¬ no količino obeh komponent A in B (sliki 17 in 18), zmes dobro premeša¬ mo (slika 19) in imamo še dovolj časa, da z njo zalijemo kalup. Pri izdelavi ma¬ lih ulitkov preprosto nakapamo deset kapljic komponente A, dodamo 10 kap¬ ljic komponente B, zmešamo in upora¬ bimo. Ko je zmes pripravljena, jo posrka¬ mo z brizgalko in napolnimo kalup (sli¬ ka 20). Kalup zalijemo do roba (slika 21). Presežek smole pozneje odrežemo ali obrusimo. Epoksidna smola F19 se začne strje¬ vati po 10 minutah in po eni uri ulitke že lahko odstranimo iz kalupa (slika 22). Pri pripravi zmesi lahko v kompo¬ nento A vmešamo oksidno barvo v pra¬ hu (dobi se v podjetju Samson Kamnik) ali pa kar nekaj kapljic barve za plasti- _ ._ ^ mi * junij 2008 čne modele (Revell). Če potrebujemo že obarvane ulitke, ki jih ne želimo naknad¬ no barvati, potem je ta možnost zelo do¬ brodošla, fizikalne lastnosti ulitka (ma¬ teriala) pa zaradi dodatka barve niso nič slabše (slika 23). Tanke lističe smole, ki se držijo ulitkov in nastanejo na zarezah v kalupu, odstranimo z ostrim nožem ali pobrusimo (slika 24). Seveda lahko takšne ulitke po potre¬ bi še dodatno pobarvamo, vrtamo, bru¬ simo ali kakor koli dodatno obdelujemo. Z izdelavo ulitkov preprostih oblik smo se seznanili z osnovami izdelave ka¬ lupov in kopij, kar nam bo v pomoč pri izdelavi večjih večdelnih kalupov. V eni od prihodnjih številk bomo opisali izdelavo dvodelnega kalupa. Prijazna znanost za mladino - Poletni raziskovalni tabori, inovativne delavnice in poletne šole v času poletnih počitnic Si tehnično ustvarjalen in prosti čas namenjaš modelarstvu? Te zanima elektronika ali si navdušen nad roboti? Si po naravi logik ali kemik? Morda svoj prosti čas namenjaš računalništvu in bi se rad/a naučil/a programiranja spletnih strani ali raz¬ vijanja računalniških iger? V času poletnih počitnic se nam lahko pridružiš na inovativnih delavnicah, poletnih šolah ali raziskovalnih taborih. Naj jih naštejemo le nekaj: Modelarski delavnici: Pod Uršljo goro, od 29. 6. do 5. 7.; Maribor, od 25. 6. do 29. 6.; Poletni šoli računalništva za osnovnošolce, srednješolce: Ljubljana, od 30. 6. do 4. 7.; Tehnični tabor: Murska Sobota, od 30. 6. do 4. 7.; Poletna šola logike, Poletna šola robotike, Poletna delavnica »Multimedijske komunikacije«; Kranj, od 18. 8. do 25. 8.; Izobraževanje za informacijsko družbo; Ljubljana, od 22. 8. do 29. 8.; Radiotehnika za začetnike: Menina Planina, od 24. 8. do 29. 8. idr. Vse informacije in prijavnice so dostopne na naši spletni strani www.zotks.si, za dodatne informacije pa lahko pišete na e-naslov: irena.lipar@zotks.si ali pokličete na telefon 01/425 07 69. Trm " ZVEZA ZA TEHNIČNO KULTURO SLOVENIJE junij 2008 17 lokomotiv SN IGOR KURALT Mehano iz Izole ljubitelje malih že¬ leznic že lep čas prijetno preseneča s svojimi izdelki. Naš proizvajalec je po¬ stal prepoznaven po vsej Evropi, še po¬ sebno v Belgiji, ker je za tamkajšnjega naročnika izdelal večjo količino razli¬ čnih modelov. Med njimi so modeli lokomotiv serije 26, serije 51 in DMU 41 v merilu 1 : 87 (HO), ki so povsem iden¬ tični originalnim lokomotivam Belgij¬ skih železnic (SNCB). Serija 26 Lokomotiva serije 26 je bila ena iz¬ med pomembnejših lokomotiv belgij¬ skega železniškega operaterja SNCB. V obdobju 1964-1984 so jih v tovornem in potniškem prometu uporabljali na celot¬ nem belgijskem železniškem omrežju. Pozneje je bila njihova uporaba ome¬ jena le na tovorni promet. Lokomotive serije 26 imajo vgrajena po dva motorja. Izdelane so bile za napajalno napetost 3000 V. Te lokomotive s skupno močjo 2590 kW so bile v istem obdobju za četr¬ tino močnejše od drugih lokomotiv. Pri vleki težjih kompozicij so uporabljali po dve lokomotivi hkrati. Predvsem na str¬ mejših progah iz Belgije proti Luksem¬ burgu so bile stalni potnik. Lokomotiva serije 26 je bila težka 82,4 t in je dosega¬ la največjo hitrost do 130 km/h. Serija 51 Belgijski proizvajalec tirnih vozil Cockeril je med leti 1961 in 1963 doba¬ vil Belgijskim železnicam 93 šestosnih dizelsko-električnih lokomotiv, prvot¬ no razvrščenih kot serija 200. Po pre- številčenju leta 1971 so dobile oznako »serija 51«. Masa teh lokomotiv, ki jih je poganjal štiritaktni dizelski motor z 2000 KM, je bila okoli 120 ton. Vlečna sila lokomotive pri speljevanju je bila 272 kN. Uporabljali so jih za hitre med¬ narodne potniške vlakovne povezave, ka¬ kršna je bila Trans Europa Express med Brusljem in Amsterdamom. Vozile so s hitrostjo 120 km/h, na progah, ki so do¬ puščale večje hitrosti, pa do 140 km/h. DMU 41 Ob koncu 90. let prejšnjega stoletja so SNCB (Belgijske železnice) pri pro¬ izvajalcu tirnih vozil Alstom naročile 96 dvodelnih motornih vlakov DMU 41 za prevoz potnikov. Ti vlaki so bili namenjeni za uporabo na primestnih in medkrajevnih progah. Dizelski mo¬ torni vlak z maso 95 t poganjata dva šestvaljna dizelska motorja Cummins (ZDA) s po 485 kW moči (skupno 970 kW). Dvodelna garnitura vlaka ima 150 sedežev in 52 stojišč, dosega pa hi¬ trost 120 km/h. V kompozicijo je mogo¬ če združiti do pet dvodelnih motornih vlakov DMU 41. Danes jih lahko sreča¬ mo na celotnem ozemlju Belgije, tako v nižinski Flamski kot v gričevnatih Ardenih. Mehanovi modeli SNCB Vsi trije Mehanovi modeli so izdelani v merilu 1 : 87 (HO) in spadajo v serijo višjega razreda Prestige. Model dizelsko-električne lokomotive SNCB serije 51 Model električne lokomotive SNCB serije 26, ki ga je na testu napajal tudi zgornji električni vod. 18 junij 2008 rrti 10 MAKETARSTVO Mehano je prve modele dizelsko-električne lokomotive serije 51 izdelal konec leta 2005■ Takrat je bil to prvi model, kije prišel na trg s serijsko vgrajenimi belimi svetlečimi diodami v žarometih. Na modelu serije 26 so kovinski detajli izdelani zelo filigransko. Mehanov dvodelni potniški dizelski motornik Belgijskih železnic DMU 41 V strojevodskih kabinah je tudi figurica strojevodje. Na tiskanjem vezju modela serije 26 je vgrajeno mikrostikalo, s pomočjo katerega vklopimo napajanje modela prek zgornjega električnega voda. Ohišja modelov so plastična, podvoz¬ ja pa so izdelana iz kovine, kar lokomo¬ tivam poveča kompaktnost in težo ter s tem izboljša njihovo stabilnost na tirih. Model tipa 51 je eden izmed težjih mo¬ delov in s svojimi 600 g omogoča vleko težjih in daljših kompozicij po železni¬ ških maketah in modulih. Zgornji kovinski tokovni odjemnik, ki ustreza originalu, je lahko v spuščenem ali dvignjenem (delovnem) položaju. Prek odjemnika lahko model napajamo z elektriko iz zgornjega električnega voda. Na modelu serije 51 prepričljivo delujejo ventilatorji pod fotojedkano mrežo. Ce se odločimo za model z zvočnimi učinki, je pod ventilatorji vgrajen zvočnik. TTILI 10 junij 2008 19 Q a ',' .v. -1 MAKETARSTVO V vse tri Mehanove modele so lahko serijsko vgrajeni tudi digitalni dekoderji. Na sliki je najnovejši dekoder Loksound z 21-polnim vmes¬ nikom v modelu lokomotive serije 26. Modeli imajo serijsko vgrajeno kinematiko za spenjačepo standardu NEM 360. Pri modelu serije 26 je kinematika, v katero se lahko taka spenjača vstavi, v dveh položajih. Omenjeni modeli imajo vgrajen sredinsko nameščen zmogljiv petpolni motor z vztrajnikom, ki omogoča zelo elegantno speljevanje ter plazeče zavi¬ ranje modela. Motor je v vseh treh mo¬ delih prek kardanskih in zobniških pre¬ nosov povezan s pogonskimi kolesi. Za premagovanje klančin so na pogonskih kolesih serijsko vgrajeni gumijasti torni obročki, ki predvsem pri vzponih pre¬ prečujejo zdrs koles. Modeli lokomotiv serije 26, serije 51 in DMU 41 (SNCB) so na voljo za eno¬ smerni ali izmenični način napajanja v analognem ali digitalnem sistemu z vgra¬ jenimi dekoderji LokSound in zvočniki, kar jim daje še poseben čar. Ti dekoderji imajo v vgrajeni elektroniki shranjene zvočne posnetke pravih lokomotiv. Ak¬ tivirajo se lahko s pomočjo digitalne centrale, ki jo uporabljamo za vodenje vlakovnih kompozicij. Dekoderji Lok- Sound, ki jih Mehano vgrajuje v modele lokomotiv Belgijskih železnic, oddajajo omejen izbor zvokov tudi v režimu ana¬ lognega vodenja, česar bodo veseli pred¬ vsem ljubitelji železnic, ki premorejo samo analogno vodenje lokomotiv. Vsi trije Mehanovi modeli s serijsko vgrajenimi digitalnimi dekoderji Lok- Sound so s konstantno hitrostjo opravili vzpone in spuste po klančinah z razli¬ čnimi nakloni od 0 do 6 %. Elektronika v dekoderju vzdržuje vrtljaje motorja ne glede na obremenitve modela. Na dekoderjih lahko s pomočjo digitalne centrale ali Lokprogramerja nastavimo čas pospeševanja do končne hitrosti ter končno hitrost in čas zaviranja do po¬ polne zaustavitve modela. To pomeni, da če na digitalni centrali premaknemo regulator hitrosti do konca, bo loko¬ motiva dosegla končno hitrost šele čez nekaj časa, pri ustavljanju pa to poteka obratno. Digitalni dekoder ureja delo¬ vanje petpolnega motorja in mu enako¬ merno počasi zmanjšuje vrtljaje kljub ustavitvi na centrali. Pravimo, da se mo¬ del lahko plazi. Omenjeni Mehanovi modeli so se na testiranju dobro izkazali tudi pri vož¬ nji na majhnih radijih (minimalni radij 360 mm), prek kretnic in križišč. Tudi kot samostojni modeli imajo dobre voz¬ ne lastnosti. Modela lokomotiv serije 26 in serije 51 sta dokazala sposobnost vle¬ ke večjih kompozicij (20 vagonov) tako na zavitih kot na strmih progah (5 %)• Zanimiva je tudi izbira materialov, saj se v Mehanu čedalje pogosteje odlo¬ čajo za možnost naknadne vgradnje do¬ datnih kovinskih delov, izdelanih po po¬ stopku fotojedkanja. Modeli so narejeni natanko v merilu 1 : 87 (HO), kar jih sku¬ paj z vrhunsko izdelanimi detajli še bolj približa originalom. Prav to še posebno cenijo ljubitelji in zbiralci modelov ma¬ lih železnic, zato bo po njih zagotovo ve¬ liko povpraševanja. Pri DMU 41 sta oba dela med seboj povezana s kulisno vpetim poseb¬ nim spojem, na katerem je pritrjen vmesnik za električno povezavo med obema deloma. Pri modelih serije 26 in DMU 41 je mesto za zvočnik na spodnji stra¬ ni modela. 20 Trti " junij 2008 MODELARSTVO Ime in priimek: tkoavtomobit A REVIJO TIM? ČASA PREJEMALI KAR BREZPLAČNO, POLEG TEGA PA BI DOBILI ŠE KNJIGO V VREDNOSTI 30 €? Zakaj pa ne? Naročniki revijo Tim najbolje poznate, saj jo berete vsak mesec. Priporočite jo prijateljem in znancem, pridobite nove naročnike in nagradili vas bomo. SAMO ZA VAS, NAŠE ZVESTE NAROČNIKE, SMO PRIPRAVILI NASLEDNJO PONUDBO: • Za vsakega pridobljenega naročnika vam pripada 20 % popusta na letno naročnino. • Če pridobite pet naročnikov, boste naslednjih deset številk revije Tim prejeli brezplačno, poleg tega vas bomo še nagradili s knjigo Tehniške založbe Slovenije po vaši izbiri v vrednosti 30 €. Pridobljeni naročnik: Ime in priimek: Ulica in hišna številka: Ulica in hišna številka: Poštna št.: Poštna št.: 5 podpisom se obvezujem, da bom naročnik še najmanj 18 mesecev. Naročilo pošljite na naslov: Tehniška založba Slovenije, p. p. 541,1001 Ljubljana, ali pa nam ga sporočite po faksu: 01/479 02 30, telefonu: 01/479 02 24 ali e-pošti: mojca.borko@tzs.si. PROGRAM PRIREDITVE 19:00 | Glasbeno - plesni festival ZMIGAJ SE - Mala Ligojna iPeskel sobota, 7. junij ___ 16 . argonavtski dnevi JAZONOVA NOČy 7:00 nedelja, 8. junij =r . junij Tek Bevke - Športni park Bevke . . 7 JU« 13:00 nedelja, 15. junij Ulična košarka - športni park Vrhnika -- 16 . argonavtski dnevi vrhnika, 11.-15.06.2000 Tekmovanje v izdelovanju modela ladje Argo Bogate nagrade INFORMACIJE IN PRIJAVE: TIC Vrhnika, Jelovškova 1, tel: 01 /755 10 54, info@zavod-cankar.si JAZONOVA NOČ ‘08 10:00 - 18:00 j Dan Tehniške založbe Slovenije - Tehniški muzej Bistra (3) Najdi.si Glavni oder: • TONY CETINSKI • Pop Design • Glasbeni dvoboj Damjan Murko vs. Fredi Miler • RockArt d.d. • Teja Haver • Narodno-zabavni ansambel Šantej • Ognjemet Stranski oder: • House/Electro open air in laser show Od 03:00 dalje after party NET CAFE (pri FDV-ju v Ljubljani) Več informacij na www.vrhnika2008.si mi 10 junij 2008 29 MAKETARSTVO Izdelava makete male železnice (io. del) Detajli na maketi IGOR KURALT Oh zaključku serije pri¬ spevkov o gradnji makete male železnice bomo počasi prispeli do končne podobe makete, ki jo je vsak make- tar izdelal nekoliko po svoje. Preostanejo nam samo še de¬ tajli na maketi, ki bodo pri¬ spevali svoj delež k unikatno- sti izdelka. Eden izmed detajlov na maketi so nedvomno figuri¬ ce ljudi in živali, ki vdahnejo maketi življenje in ji dajo ob¬ čutek resničnosti. Pogled na miniaturne ljudi v stavbah ali okoli njih, na pločnikih in na cestah pričarajo na maketi dokončno podobo in ustva¬ rijo vtis, da mesto živi in da se v njem nekaj dogaja. Ob tem je pomembno, da se dr¬ žimo pravil in načina življe¬ nja v obdobju, ki ga maketa predstavlja. Na primer, figu¬ rica človeka napravljenega v športna oblačila bi težko na- mo med posameznimi figu¬ ricami, s katerimi lahko upo¬ dobimo določene prizore, ali skupinami figuric (slika 1). Cenovno najugodnejša so pa¬ kiranja v embalaži XL. Poleg figuric imajo pri Nochu tudi več različnih objektov, kot je na primer kmetija v alpskem slogu s priloženimi figuricami (sli¬ ka 2). Objekti so že sestav¬ ljeni, pobarvani in tudi že delno postarani, tako da jih samo še postavimo na pred¬ videno mesto. Ko modelarji govorimo o patiniranju ali staranju, s tem mislimo na dokončno podobo modela ali objekta. Ta izraz pomeni obrabo in videz nekega objekta ali vozi¬ la, npr. vagona ali lokomotive po dolgih letih uporabe in z vidnimi sledovi vremenskih vplivov, v katerih železnica deluje. Za verodostojen vizu- šla svoje mesto na maketi, ki predstavlja, recimo, trideseta leta. Enako velja tudi za železniške delavce, da ne smejo biti napravljeni kot uradniki ali gospoda. Tudi primer policista v uniformi nem¬ ške policije nima kaj iskati na maketi, ki predstavlja švicarsko ali italijansko že¬ leznico. Tudi tu nam na pomoč priskoči Noch: izbiramo lahko med najrazličnej¬ šimi prizori v velikostih Z, N, TT, HO in G. V določeni velikosti spet lahko izbira- 30 junij 2008 TEKI " MAKETARSTVO alni učinek priporočam pati- niranje (staranje) objektov z uporabo Nochovega sredstva Patina-Pulver (kat. št. 61156) (slika 3), s katerim lahko po¬ staramo plastične modele avtomobilov, vlakov in raz¬ ličnih objektov. Na voljo je osem praškov v različnih odtenkih za ponazoritev ce¬ menta, pepela, peska, prahu, rje, opeke, mahu in saj. Prave lokomotive in va¬ goni začnejo kazati znake izpostavljenosti zunanjim vplivom, kot so dež, mraz, veter, vročina in umazanija, praktično tisti trenutek, ko zapustijo lakirnico. Ti znaki se lahko kažejo kot le rahla zaprašenost ali močno umazana površina s sledovi masti in olj. Vendar ni samo vozni park tisti, ki kaže znake staranja in obrabe, ampak praktično vse stvari in objekti. Barva sčasoma zbledi in se začne lušči¬ ti, les postaja vse bolj sivkast, pobarvani znaki in napisi pa počasi izginjajo. Na sestavljenih objektih včasih opa¬ zimo nezaželene odtenke plastike ali sledi lepila (slika 4). Takšne nepravilno¬ sti enostavno in najlažje prikrijemo, če uporabimo Patina-Pulver, ki ga nanaša¬ mo s priloženim čopičem (slika 5) in ga po končanem delu utrdimo z Nochovim haft & fixiersprayem (kat. št. 61152). Staranje s tehniko, ki jo uporabljamo na izrazito, da naredi močan vtis. Naravno ravnotežje dosežemo z rahlim nanosom ter z nežnim in natančnim izpostavlja¬ njem detajlov. Priporočam, da vse manjše dele in detajle, ki jih v zaključni fazi vgradimo na maketo, prilepimo. Za pritrjevanje fi¬ guric, miniatur in objektov je zelo upo¬ rabno lepilo Hin&Weg (kat. št. 61120) (slika 6). Prednost tega lepila je, da lah¬ ko figurico, ki je že nekaj časa prileplje¬ na na enem mestu enostavno odlepimo in jo ponovno prilepimo na neko drugo mesto. Na železniški maketi je osrednji ob¬ jekt zagotovo železniška postaja, zato se moramo še posebej posvetiti dogaja¬ nju na njej (slika 7) in njeni okolici. Na železniške posta¬ je sodijo figurice potnikov in železniških delavcev, ki še poudarijo namen postaje. Priporočam, naj se položaji figuric ne ponavljajo in naj ima vsaka figurica svoj na¬ men (opravilo). Poleg tega so sestavni del železniških postaj tudi svetilke, ki v temi razsvetlijo prostor na postaji. Radij osvetljenosti naj ne bo večji od dveh višin svetilke in tudi moč svetlobe naj bo bla¬ ga. Tudi tu moramo paziti, da tip svetilke ustreza železni¬ škemu obdobju in mestu na staranje zgodi v resničnem življe¬ nju in iskanje naj¬ boljšega načina, kako kopirati ta učinek v miniatu¬ ri. Nekateri mo¬ deli morajo biti močno postarani, nekateri precej čisti in negovani, večina pa se bo znašla nekje na sredini med tema skrajnostma. Ni nujno, da mora biti staranje zelo svojih modelih, poskuša prikazati vpliv učinkovanja atmosfere in ob¬ rabe, pomaga po¬ udariti različne drobne detajle ter še povečati vtis resničnosti upo¬ dobitve predme¬ tov in dogajanja na maketi. Ključ do rea¬ lističnega stara¬ nja modelov ali objektov je razu¬ mevanje, zakaj se mi junij 2008 31 maketi. Popolnoma napačno bi bilo, če vgradimo sodobno obcestno svetilko na železniško postajo, ki je iz časa nekje na začetku 20. stoletja. Pristnost pokrajine bomo dosegli, če bomo na posamezna mesta namestili ra¬ zlične prizore, kot so na primer izletniki na kolesih (slika 8) ali uprizoritev dela na žagi (slika 9), kjer lahko prikažemo, kako so včasih žagali hlodovino in zlaga¬ li deske v skladovnice. Zanimivo je tudi delo na kmetiji, na zelenjavnem vrtu ali paša govedi za ogrado (slika 10), s katero lahko do¬ ločimo tudi navi¬ dezne meje. Figura ribiča ob reki ali poto¬ ku (slika 11) bo še okrepila vtis, da gre za pravo vodo. Na železni¬ ški maketi seveda ne smejo manjkali železniški delavci (slika 12). Pri delu na odstavnem tiru lahko delavci hodi¬ jo tudi po progi, če pa gre za prevoz¬ no progo naj bodo figure postavljene samo ob njej. Da ne bomo pisali samo o delu, se včasih prileže tudi pogled na prizor počitka ljudi ob poti (slika 13). Paša ovac ob železniški progi (sli¬ ka 14) naj bi bila za ogrado, kakor bi takšen prizor videli v realnem svetu. Pomisliti je treba na to, da ovce ne bi zašle na progo, po kateri vozijo vlaki. Če se spet povrnemo nazaj na No- chovo kmetijo, je ta lahko tudi izletniška točka v gorah (slika 16), kjer so obisko¬ valci postreženi in imajo odličen raz¬ gled na dolino. Poleg nje se lahko v steni preizkusijo plezalci (slika 15). Za takšne prizore bomo potrebovali vsaj dvajset fi¬ guric v različnih pozah. V sklopu železniške postaje so po¬ leg potniških tudi tovorne postaje, na katerih se mora prav tako odvijati vsako¬ dnevno življenje (slika 17). Pogosti so prizori, kjer delavci pretovarjajo razne tovore. Tudi če bomo figurice postavili zelo racionalno in v vsakem primeru posku¬ šali ustvariti vtis življenja, moramo ra¬ čunati, da bomo tudi za majhno maketo potrebovali vsaj sto ali več figuric. Poleg figuric prizore popestrijo tudi svetlobni učinki (slika 18). V takšnih primerih se najbolj pokaže izkušenost modelarja, ko je treba v miniaturo na- MAKETARSTVO peljati svetleče diode. Seveda je takšne miniature z vgrajenimi diodami mogoče tudi kupiti. Če se na maketi odločimo prikazati zimsko obdobje, je za to najbolj prime¬ ren božični čas (slika 19), kjer lahko ustvarimo pravo zimsko idilo s prizori smučanja, drsanja, kidanja snega, zastoji v prometu, vse to pa popestrimo s praz¬ ničnimi dogodki... Nazadnje, preden zapeljemo model vlaka po progi, temeljito očistimo tire nečistoče, da ne bo prihajalo do nenad¬ zorovanih prekinitev vožnje. To je bilo na kratko nekaj o namesti¬ tvi detajlov ob zaključku niza prispev¬ kov o gradnji železniške makete z upo¬ rabo Nochovih gradiv. V naslednjem letniku pa bomo predstavili nekatere nove prijeme pri gradnji železniških maket in dioram. Program železnic: marklm MOKO TRGOVINA KOVAČ Vir, Litijska 1, 1230 Domžale telefon: 01/7295 124 e-naslov: info@moko.si FLEISCHMANN Die Modellbahn der Profis E3nn=| nnum PIKO IPOLAB TRJX VOLLMER 10 junij 2008 33 MAKETARSTVO GREGOR KRESNIK Pri sestavljanju plastične makete si vsak maketar želi izdelati maketo, ki bi bila čim bolj podobna pravemu objektu. Prav vseh podrobnosti na maketi seveda ni mogoče prikazati, tudi proizvajalec makete ni predvidel vseh. Ena od takih podrobnosti, ki jo lahko izdelamo sami, je osvetlitev maket. Z osvetlitvijo maketi vdahnemo nekaj življenja in jo napravi¬ mo še bolj verodostojno. V pričujočem prispevku bomo raz¬ krili, kako izvesti osvetlitev na kakršni koli maketi. Pri tem smo omejeni zgolj z velikostjo elementov za ponazoritev osvetlitve. Kot prototip za izdelavo osvetlit¬ ve sem izbral Revellovo maketo letala F-14A tomcat, izdelano v merilu 1 : 32. Ker maketa večino časa stoji v kakšni vitrini, sem se odločil samo za izdela¬ vo navigacijskih luči. Problem izdelave osvetlitve pri maketah v manjšem meri¬ lu je v velikosti LED-diod, ki bi jih lahko uporabili za ponazoritev navigacijskih luči pravega letala. Še tako majhna LED- dioda je takoj prevelika, sploh za pona¬ zoritev pozicijskih luči na repnih površi¬ nah letala. Izbira elementov Preden začnete z lepljenjem in bar¬ vanjem posameznih delov makete, po¬ drobno preučite možnosti za osvetlitev makete. Na osnovi tega se boste lahko odločili, kakšne velikosti in barve LED- diod boste uporabili in kakšna debelina žic bo potrebna za izdelavo električne napeljave, ki bo potekala v tankih kril¬ nih in repnih površinah. Za osvetlitev letalske makete so najprimernejše SMD LED-diode velikosti 0603 in 0805. Tok, ki teče skozi LED-diodo, je v območju nekje med 10 in 20 mA, zato lahko upo¬ rabimo žice zelo majhnega preseka, na primer lakirane, ki jih lahko odvijete tudi s kakega starega neuporabnega re¬ leja ali transformatorja. Postopek izdelave Napajanje Verjetno ste se že vprašali, kako izve¬ sti napajanje LED-diod. Zelo preprosto. Makete v merilu 1 : 32 imajo po nava¬ di dovolj veliko in robustno podvozje, skozi katerega napeljemo dovodni žici (slika 1) s kontaktoma. Kontakt je v bi¬ stvu ena nožiča (pin) moške letvice, pri¬ lepljena v spodnji del noge. Tako eno¬ stavno izvedete priključitev pozitivnega napajanja prek npr. leve noge, negativ¬ nega pa prek desne. Na sliki 10 je dobro vidno mesto priključitve napajanja za en pol. Za napajanje lahko uporabite enosmerni tok napetosti 5 V. Pri tem ne pozabite priključiti preduporov na vsa¬ ko posamezno LED-diodo. Upor naj ima vrednost okrog 470 fi. Električna napeljava Glede na število vgrajenih LED-diod si morate zamisliti potek električne na¬ peljave v modelu. Na mestu, kjer je pri¬ lepljena noga podvozja, morate izvrtati luknjico, skozi katero bo potekala žica za napajanje. Luknjico izvrtajte čim bliž¬ je nogi, da bo žica čim manj opazna. Sli¬ ka 2 prikazuje potek napeljave v spodnji polovici trupa. Napeljavo zgornje pol¬ ovice trupa (slika 3) spojimo s spodnjo prek priključnega konektorja. Za konek- TTK£ 10 34 junij 2008 MAKETARSTVO tor sem uporabil štiripolno žensko in moško letvico. Na konektor priključimo tudi napeljavo nosnega dela trupa (sli¬ ka 4), v katerega smo vgradili reflektor¬ sko luč nosnega kolesa ter sprednjo po¬ zicijsko luč (sliki 5 in 6). Izdelava posamezne luči Krilo in repne površine so po nava¬ di zlepljene iz dveh polovic. Na vsaki polovici izrežite ali odbrusite luč. Na sli¬ ki 7 se vidi izrezan utor za pozicijsko luč desnega smernega stabilizatorja. Ker je smerni stabilizator zelo tanek, je treba na notranji steni urezati utora za dovodni žici. To lahko storite z ravnilom in topo stranjo skalpela. LED-diodo 0805 prispaj- kate na žico, pri čemer utegnete imeti težave, saj je izredno majhna. Pomagate si lahko tako, da diodo obtežite z neko¬ liko težjo ploščico. Pred spajkanjem mo¬ rate kontakta diode pospajkati. To storite tako, da tik ob diodi segrejete spajko in se kontakta dotaknete s tekočo spajko, nikakor pa ne s spajkalnikom, saj se lah¬ ko zgodi, da se bo drobna dioda »prilepi¬ la« na vroč spajkalnik in jo boste zaradi visoke temperature spajkalnika uničili. Prispajkano diodo namestite na predvideno mesto ter naravnajte žici v utora, ki ju prilepite s tekočim se¬ kundnim lepilom. Na konca lakiranih žic prispajkajte tanjši žici z izolacijo, ki vam bosta olajšali delo ob spajkanju na skupno napeljavo modela (slika 8). Zdaj lahko zlepite polovički smernega stabilizatorja. Sledi oblikovanje prozornega dela luči. Ponovno bomo uporabili sekund¬ no lepilo, vendar tokrat kot polnilo, ki bo lepo ponazorilo prozorni del luči in ji dalo volumen. Na mesto, kjer bo luč, nanesemo manjšo količino gostega se¬ kundnega lepila. Za večjo zasteklitev uporabite sekundno lepilo v gelu. Ko boste z obliko luči zadovoljni, je nasled¬ nji korak utrditev oblike z aktivatorjem. Z njim popršite nestrnjeno sekundno le¬ pilo. To se bo takoj strdilo in zavzelo že¬ leno obliko (slika 9). Uporaba aktivator- ja je obvezna, saj sicer luč med sušenjem lepila ne obdrži oblike, ker se lepilo skr¬ či. Na enak način lahko navigacijske luči upodobite tudi na krilih in trupu. Ko boste končali z vgradnjo LED- diod na vseh sklopih (trup, repne povr- junij 2008 35 šine in krilo), je na vrsti spajkanje nape¬ ljave smernih krmil in krila na napeljavo trupa. Pri tem bodite še posebno pozor¬ ni, saj lahko z vročim spajkalnikom zelo hitro uničite plastične dele makete. Ne spajkajte nad maketo, saj lahko kapljica spajke pade na plastiko in jo stali, zaradi česar si boste nakopali nepotrebno do¬ datno delo s popravljanjem staljenega mesta. Če se temu ni mogoče izogniti, mesto spajkanja podložite s kosom pa¬ pirja ter tako zaščitite plastiko. Zaključek Osvetljena maketa bo zanesljivo pritegnila pogled vsakega opazovalca. Kot poslastico si lahko ogledate osve¬ tlitev instrumentne plošče (slika 11) v Revellovi maketi Mig-29 v merilu 1:32 (slika 12). Instrumentne plošče v Re- vellovem kompletu ni in jo lahko po¬ sebej dokupite. Gre za enega iz niza filigransko izdelanih Eduardovih do¬ datkov. Vsak 2. in 4. četrtek v vašem kiosku,... Rahunalmš|